ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. Javni razpis za Ukrep 111 usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu poglavje IV/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - pogoji javnega razpisa - znižanje izplačila
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da usposabljanj za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu ni opravilo zadosti upravičenih slušateljev. Zato je tožnikov zahtevek za ta usposabljanja utemeljeno zavrnila. Ker je ugotovila tudi, da razlika med zaprošenimi in upravičenimi sredstvi predstavlja razliko 40,35 %, je pravilno uporabila dodatno znižanje.
ZTuj-2 člen 33, 34, 37, 37/1, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 9, 146, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZUS-1 člen 32.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev postopka - upravni spor - začasna odredba
Predmet spora je odločba, s katero je tožena stranka odločila o prošnji prve tožeče stranke kot delodajalca za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje druge tožeče stranke v RS zaradi zaposlitve ali dela, in sicer tako, da je prošnjo delodajalca zavrnila, četudi je ugotovila, da so za izdajo zaprošenega dovoljenja izpolnjeni pogoji iz 33. in 34. člena v povezavi s 1. odstavkom 37. člena ZTuj-2. Sodišče se strinja tožečo stranko, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva oziroma protislovna v tolikšni meri, da pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Za zaključek, da pri drugi tožeči stranki obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS, bi bilo treba raziskati še nadaljnje relevantne okoliščine. Tožeči stranki pred izdajo odločbe tudi ni bila dana (učinkovita) možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki utegnejo vplivati na zavrnilno odločitev o stvari, kar pomeni nadaljnjo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Sodišče je s sodbo (1. točka izreka) že odločilo o tožbi v tem upravnem sporu ter odpravilo izpodbijani upravni akt in zadevo vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki. Učinki pravnomočnosti sodbe nastopijo z njeno vročitvijo strankam, zato v tem primeru tožeča stranka ne izkazuje (več) verjetnosti, da bi z izvršitvijo oziroma pravnim učinkovanjem izpodbijanega upravnega akta nastala takšna težko popravljiva škoda, ki bi jo sodišče z izdajo zahtevane začasne odredbe lahko preprečilo oziroma odvrnilo. Zato je sodišče takšno zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.
davčna izvršba - dolžnikov dolžnik - sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika
Ugovori, ki jih uveljavlja tožnica v tožbi, so neupoštevni, saj se nanašajo na trditev, da terjatev dolžnika do tožeče stranke več ne obstoji, to pa so ugovori, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne pa v pritožbi zoper odločbo izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2.
ZUP člen 62, 67, 67/7, 237, 237/2, 237/2-5. ZMZ člen 10, 21, 30.
mednarodna zaščita - bistvene kršitve pravil upravnega postopka - jezik v postopku - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - pristnost listine - verodostojnost prosilca
Pravico spremljati postopek v svojem jeziku po tolmaču je treba razlagati tako, da ni nobenega dvoma o tem, da stranka v celoti razume, kaj se jo sprašuje, še zlasti, če gre za očitek o nekonsistentnosti njenih izjav. Če obstaja dvom v razumevanje jezika, to pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
Tožena stranka je izrazila zgolj dvom v pristnost listine o tožnikovi strankarski pripadnosti, samo zaradi dvoma pa se listine še ne more šteti za nepristno, če o tem ne da mnenja strokovni organ.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programskih vsebin medijev - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe - pravica do pravnega sredstva
Ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih je razvidna iz izpodbijane odločbe, seštevek pa predstavlja skupno oceno. Logično je nato tudi obrazložitev skupna. Število doseženih točk odraža njihovo vsebinsko utemeljitev. Glede na to ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da tovrstna obrazložitev pomeni kršitev ustavne pravice iz 25. člena Ustave RS.
inšpekcijski postopek - nadzor nad orožjem - strelišče - prepoved streljanja na strelišču - pristojnost lovskega inšpektorja
Napačno je stališče tožeče stranke, da je nadzor v predmetni zadevi stvar lovske inšpekcije. ZDLov-1 namreč ne vsebuje določb v zvezi z lovskimi strelišči, glede lovske inšpekcije pa določa, da lovski inšpektorji nadzorujejo izvajanje določb tega zakona in predpisov izdanih na njegovi podlagi, pooblastila in pristojnosti, ki jih ima lovski inšpektor poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, pa določa ZDLov-1 v četrtem odstavku 74. člena. Iz te določbe pa izhaja, da lovski inšpektor ne nadzoruje lovskih strelišč in rokovanja z lovskim orožjem. Glede na to je pravilen zaključek upravnih organov, da je za nadzor nad (tudi lovskim) orožjem in strelišči pristojen Inšpektorat za notranje zadeve.
ZSS člen 24, 24/1, 45, 44, 44/3. ZSPJS člen 9, 9/2, 16, 16/5. ZDIU12 člen 7.
plača sodnika - uvrstitev sodnika v plačni razred - odločba o uvrstitvi
Določbe 45. člena ZSS je treba razlagati v pomenu, da sta imenovanje in napredovanje sodnika edini podlagi za uvrstitev sodnika v plačni razred. Ob odsotnosti nadaljnjih določb v ZSPJS ali v ZSS o tem, kako se sodnika uvrsti ob imenovanju, je ureditev z uporabo logične razlage mogoče razumeti (le) v pomenu, da se sodnika uvrsti v začetni plačni razred, v katerega je uvrščena funkcija. Sodnika zakon ne varuje z zagotovljeno plačo v primeru ponovne izvolitve v sodniško funkcijo po prekinitvi opravljanja sodniške službe. Z začetkom mandata oziroma ob imenovanju na višje sodniško mesto se vsi sodniki enotno uvrstijo v začetni plačni razred za funkcijo, kar pa zanje ne pomeni dokončnega pač pa prehodno stanje, saj z nastopom sodniške službe pridobi sodnik pravico do napredovanja pod pogoji zakona (prvi odstavek 24. člena ZSS).
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vložitev prošnje zadnji dan prekluzivnega roka - nujna brezplačna pravna pomoč
36. člen ZBPP, ki določa nujno brezplačno pravno pomoč, ne ureja situacije, ko prosilec zadnji dan prekluzivnega roka vloži prošnjo za BPP. Ker je v takšni situaciji v določenih primerih nemogoče prosilcu pravočasno zagotoviti odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti nudenje pravne pomoči, sodišče ocenjuje, da je v 36. členu ZBPP zakonska praznina. Ob tako nastali zakonski praznini je treba zakon smiselno razlagati tako, da se, če je iz navedenega razloga prosilcu nemogoče pravočasno zagotoviti odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti nudenje pravne pomoči, to lahko šteje kot neizpolnjevanje pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.
tujec - nezakonito bivanje tujca v državi - odstranitev tujca iz države - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti
Tožnikove pavšalne navedbe o posegu v pravico do družinskega življenja v obravnavanem primeru ne morejo pretehtati pravice države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja, s čemer se zagotavljata javni red in nacionalna varnost.
Izrek inšpekcijske odločbe je jasen in določen. V izreku je natančno opisan način in obseg nedovoljene nadzidave obstoječega stanovanjskega objekta, s čemer je jasno opredeljen predmet izvršbe in posledično tudi tožnikova obveznost glede odstranitve nadzidave. Prav tako je tožniku naložena vzpostavitev v prejšnje stanje, torej v stanje, kakršno je bilo pred nelegalno gradnjo. Z navedenim je po presoji sodišča obveznost tožnika dovolj natančno določena in ima tudi vse potrebne sestavine, da je mogoče odločbo izvršiti.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - obvestilo o površini zemljišča
Obvestilo o površini parcele ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Zato zoper obvestilo ni pravnega varstva. Zato takšnega obvestila tudi ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Posledično tudi vsi nadaljnji akti, povezani s predmetnim obvestilom, ne morejo biti predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.
ZVis člen 66, 66/1. Statut Univerze v Mariboru člen 85, 85/1.
študent - vpis v višji letnik - pogoji za vpis v višji letnik - neupravičen vpis v višji letnik - izpis iz letnika
Tožnik pogojev za vpis v 5. letnik ne izpolnjuje, ker je bil v 5. letnik vpisan brez opravljene predpisane obveznosti iz 2. letnika. Zato je odločitev o njegovem izpisu iz 5. letnika pravilna.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - retroaktivnost - dokazno breme - listinski dokaz - dodatna izvedba dokazov - sklicevanje na stališče sodne prakse
Tožniku je kot davčnemu zavezancu omogočeno, da pri dokazovanju (nižje) davčne osnove oziroma izvora premoženja v časovnem pogledu ni omejen.
Neutemeljeno je tožbeno stališče, da davčni organ po končanem inšpekcijskem postopku na podlagi pripomb na zapisnik ne bi smel dodatno izvajati dokazov, saj takšna omejitev oziroma prepoved iz zakona ne izhaja.
Davčni organ je pravilno presodil verodostojnost tožnikove izjave z dne 13. 4. 2010 in obdavčitve ni oprl le na njegove izjave, ampak je primerjava tožnikovih (različnih) izjav, danih tekom postopka, le še dodaten argument, s katerim davčni organ obrazloži, zakaj ne sledi tožnikovim trditvam glede obstoja gotovine na dan 1. 1. 2005.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Premoženje tožnika presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 152. člena ZUJF izključuje njegovo pravico do brezplačne pravne pomoči. Ker spora o obsegu in vrednosti tožnikovega premoženja ni, odločitev ob upoštevanju petega odstavka 152. člena ZUJF, ne more biti drugačna.
izterjava davčne obveznosti - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Davčna izvršba se na podlagi prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvede na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je v skladu s 5. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 tudi izvršljiv plačilni nalog. V primerih, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero obveznosti.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - obnova postopka - ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe
Nova dejstva oziroma novi dokazi se morajo nanašati na dejansko stanje, ki ga je v zadevi treba ugotoviti glede na pravno relevantne določbe materialnega predpisa ter na njegovi podlagi odločiti.
Tožniki obstoj obnovitvenega razloga izkazujejo z neresničnimi navedbami zastopnika aktivne stranke, na podlagi katerih naj bi bila izdana za zastopnika ugodna, za aktivno stranko pa neugodna odločba. Odpravi takih nepravilnosti pa uveljavljani obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP ni namenjen.
Kar je mogoče razumeti, da je namen zakonske spremembe sprememba ureditve teka roka za obnovitveni razlog iz 9. točke in ne da se spremeni ureditev roka za obnovitveni razlog iz 10. točke, in to celo tako, da se pravne možnosti strank ožijo oziroma celo izničijo, za kar bi v primeru jezikovne razlage besedila, „da rok teče od dneva izdaje odločbe“, v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, „da rok teče od vročitve odločbe stranki“, šlo. Ker organ pri preizkusu pravočasnosti predloga za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 260. člena ZUP določbe 6. točke prvega odstavka 263. člena ZUP tako ni razlagal, je nepravilno uporabil zakon ter je posledično njegova odločba v 1. točki izreka nezakonita.
Ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP je podan le v primeru, če gre za odločbo, ki se lahko izda le na zahtevo stranke, pa stranka te zahteve ni dala in tudi pozneje ni izrecno ali molče privolila v izdajo odločbe.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - pogoji za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnik v predlogu za obnovo postopka ni izkazal, da bi bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje navedenega predloga. Predloga ni vložil v predpisanem subjektivnem roku šestih mesecev, okoliščine, na katere se sklicuje tožnik, pa ne predstavljajo obnovitvenega razloga. Morebitna kršitev pravil postopka kot tudi nepravilno ugotovljenega dejanska stanja pa ne more biti razlog za obnovo postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker prošnja tožnika ni razumna, ker je postopek pravnomočno zaključen, je organ za BPP pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo. Organu ni mogoče očitati, da ni odločil o celotni prošnji tožnika, saj je to nedvomno storil.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - preuranjena tožba - naznanitev kaznivega dejanja
Tožba zaradi neupravičene obogatitve je preuranjena. Zoper tožnika je bila namreč na podlagi sklepa DU Celje uvedena davčna izvršba, v postopku pa je tožnik vložil pritožbo, o kateri še ni odločeno.
Po prvem odstavku 7. člena ZBPP se lahko brezplačna pravna pomoč odobri samo za sodne postopke ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Naznanitev kaznivega dejanja (goljufija, ponarejanje in izsiljevanje), pa še ni sodni postopek.