dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vložitev prošnje zadnji dan prekluzivnega roka - nujna brezplačna pravna pomoč
36. člen ZBPP, ki določa nujno brezplačno pravno pomoč, ne ureja situacije, ko prosilec zadnji dan prekluzivnega roka vloži prošnjo za BPP. Ker je v takšni situaciji v določenih primerih nemogoče prosilcu pravočasno zagotoviti odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti nudenje pravne pomoči, sodišče ocenjuje, da je v 36. členu ZBPP zakonska praznina. Ob tako nastali zakonski praznini je treba zakon smiselno razlagati tako, da se, če je iz navedenega razloga prosilcu nemogoče pravočasno zagotoviti odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti nudenje pravne pomoči, to lahko šteje kot neizpolnjevanje pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.
tujec - nezakonito bivanje tujca v državi - odstranitev tujca iz države - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti
Tožnikove pavšalne navedbe o posegu v pravico do družinskega življenja v obravnavanem primeru ne morejo pretehtati pravice države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja, s čemer se zagotavljata javni red in nacionalna varnost.
davčna izvršba - dolžnikov dolžnik - sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika
Ugovori, ki jih uveljavlja tožnica v tožbi, so neupoštevni, saj se nanašajo na trditev, da terjatev dolžnika do tožeče stranke več ne obstoji, to pa so ugovori, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne pa v pritožbi zoper odločbo izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2.
Izrek inšpekcijske odločbe je jasen in določen. V izreku je natančno opisan način in obseg nedovoljene nadzidave obstoječega stanovanjskega objekta, s čemer je jasno opredeljen predmet izvršbe in posledično tudi tožnikova obveznost glede odstranitve nadzidave. Prav tako je tožniku naložena vzpostavitev v prejšnje stanje, torej v stanje, kakršno je bilo pred nelegalno gradnjo. Z navedenim je po presoji sodišča obveznost tožnika dovolj natančno določena in ima tudi vse potrebne sestavine, da je mogoče odločbo izvršiti.
ZSS člen 24, 24/1, 45, 44, 44/3. ZSPJS člen 9, 9/2, 16, 16/5. ZDIU12 člen 7.
plača sodnika - uvrstitev sodnika v plačni razred - odločba o uvrstitvi
Določbe 45. člena ZSS je treba razlagati v pomenu, da sta imenovanje in napredovanje sodnika edini podlagi za uvrstitev sodnika v plačni razred. Ob odsotnosti nadaljnjih določb v ZSPJS ali v ZSS o tem, kako se sodnika uvrsti ob imenovanju, je ureditev z uporabo logične razlage mogoče razumeti (le) v pomenu, da se sodnika uvrsti v začetni plačni razred, v katerega je uvrščena funkcija. Sodnika zakon ne varuje z zagotovljeno plačo v primeru ponovne izvolitve v sodniško funkcijo po prekinitvi opravljanja sodniške službe. Z začetkom mandata oziroma ob imenovanju na višje sodniško mesto se vsi sodniki enotno uvrstijo v začetni plačni razred za funkcijo, kar pa zanje ne pomeni dokončnega pač pa prehodno stanje, saj z nastopom sodniške službe pridobi sodnik pravico do napredovanja pod pogoji zakona (prvi odstavek 24. člena ZSS).
ZVis člen 66, 66/1. Statut Univerze v Mariboru člen 85, 85/1.
študent - vpis v višji letnik - pogoji za vpis v višji letnik - neupravičen vpis v višji letnik - izpis iz letnika
Tožnik pogojev za vpis v 5. letnik ne izpolnjuje, ker je bil v 5. letnik vpisan brez opravljene predpisane obveznosti iz 2. letnika. Zato je odločitev o njegovem izpisu iz 5. letnika pravilna.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programskih vsebin medijev - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe - pravica do pravnega sredstva
Ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih je razvidna iz izpodbijane odločbe, seštevek pa predstavlja skupno oceno. Logično je nato tudi obrazložitev skupna. Število doseženih točk odraža njihovo vsebinsko utemeljitev. Glede na to ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da tovrstna obrazložitev pomeni kršitev ustavne pravice iz 25. člena Ustave RS.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - obvestilo o površini zemljišča
Obvestilo o površini parcele ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Zato zoper obvestilo ni pravnega varstva. Zato takšnega obvestila tudi ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Posledično tudi vsi nadaljnji akti, povezani s predmetnim obvestilom, ne morejo biti predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. Javni razpis za Ukrep 111 usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu poglavje IV/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - pogoji javnega razpisa - znižanje izplačila
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da usposabljanj za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu ni opravilo zadosti upravičenih slušateljev. Zato je tožnikov zahtevek za ta usposabljanja utemeljeno zavrnila. Ker je ugotovila tudi, da razlika med zaprošenimi in upravičenimi sredstvi predstavlja razliko 40,35 %, je pravilno uporabila dodatno znižanje.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZUSDDD člen 1, 3, 8, 8/1.
dovoljenje za stalno prebivanje - zavrženje ponovne prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - nespremenjena pravna podlaga odločitve
Sodišče ugotavlja, da ni izpolnjen eden izmed treh taksativno določenih pogojev, ki morajo biti kumulativno podani, če naj upravni organ vlogo ob njenem predhodnem preizkusu na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, to je, da se ni spremenila pravna podlaga odločitve. Četudi sta oba upravna organa pravilno ugotovila, da je bil zakon, ki je veljal ob sprejemu odločitve o tožnikovi prvi prošnji, to je ZUSDDD, noveliran v letu 2010 s sprejemom ZUSDDD-B, sta kljub temu štela, da je ob vložitvi tožnikove ponovne prošnje pravna podlaga za odločanje nespremenjena, pri čemer pa sta očitno prezrla, da v konkretnem primeru za odločitev o ponovni prošnji tožnika ni relevantno zgolj določilo 3. člena ZUSDDD, temveč zlasti tudi določilo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD-B.
tožnik v tujini - odpoved pooblastila za zastopanje - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Določilo prvega odstavka 146. člena ZPP, po katerem mora tožnik, ki se nahaja v tujini in v Sloveniji nima pooblaščenca, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, se uporabi tudi, če tožnik ob vložitvi tožbe ima pooblaščenca, pa kasneje pooblastilno razmerje preneha.
URS člen 2, 44, 154. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8.
finančna podpora proizvajalcem električne energije - sprememba višine finančne podpore - pridobljene pravice - poseg v pridobljene pravice
EZ v 64.n členu določa, da se podpore proizvodnji električne energije iz OVE lahko dodelijo. To pomeni, da pridobitev navedene pravice ni tako gotova, da bi to lahko predstavljalo zavarovan pridobitni položaj. Prav tako se tudi sama višina podpore spreminja v odvisnosti od razmer na trgu. Tožeča stranka pa pred vložitvijo vloge za pridobitev finančne podpore tudi ni bila prejemnik navedenih sredstev, torej med njo in toženo stranko ni obstajalo veljavno pravno razmerje. Prav tako njeno pričakovanje podpore ni imelo dovolj trdne podlage v zakonu, saj EZ določa le, da se podpora lahko (ne pa nujno) dodeli. Zaradi navedenega po presoji sodišča Uredba ne pomeni posega v ustavno varovano pričakovanje pravic. O pričakovanih pravicah je namreč mogoče govoriti le takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja zavarovan pridobitni položaj.
spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb - javni razpis - razpisni pogoji - varstvo pravic stranke
Iz obrazca prijave prostega delovnega mesta izhaja, da tožeča stranka zaposlitev razpisuje za določen čas treh mesecev, četudi pogoji javnega povabila določajo čas zaposlitve enega leta. Poleg tega je tožeča stranka že pred izdajo izpodbijane odločbe z dne 1. 7. 2013 z brezposelno osebo sklenila pogodbo o zaposlitvi, zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev subvencijskih sredstev.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna infrastruktura
Dejstvo, da je del komunalne infrastrukture, s katero je opremljena stavbno zemljišče, tožnica zgradila sama, na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more vplivati. Za primere kot je obravnavani, določba 13. člena občinskega odloka dovoljuje vložitev vloge za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, torej bi največ za obdobje 5 let tožnica lahko dosegla oprostitev spornega plačila.
izterjava davčne obveznosti - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Davčna izvršba se na podlagi prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvede na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je v skladu s 5. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 tudi izvršljiv plačilni nalog. V primerih, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero obveznosti.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - subjektivni element - ustreznost računov
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji štiri pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi (subjektivni element). Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
Ob ugotovitvi, da je na nepremičninah že zgrajena cesta (oziroma prometna površina), po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnikov, je prvostopenjski organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B, ter da je ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke za razlastitev nepremičnin. Glede na potek cestnega prometa na spornih nepremičninah pa je izkazana tudi javna korist za razlastitev, kot to določa tretji odstavek 19. člena ZJC-B.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker prošnja tožnika ni razumna, ker je postopek pravnomočno zaključen, je organ za BPP pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo. Organu ni mogoče očitati, da ni odločil o celotni prošnji tožnika, saj je to nedvomno storil.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - odprava odločbe prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - novo dejstvo
Ker je bila izdana (nova) odločba o dodelitvi plačilnih pravic, ki je spremenila prejšnjo odločitev, je torej prvostopenjski organ v obnovljenem postopku mogel izdati novo odločbo o upravičenosti do dodelitve sredstev in njihovi višini.