Odločba o razrešitvi direktorja Agencije je upravna odločba, saj jo kot tako opredeljuje že prvi odstavek 24. člena ZJA, zato se šteje, da je postopek razrešitve upravna zadeva.
Izjava o odstopu ima konstitutivni značaj, vendar izjava o odpovedi ne učinkuje, če je preklicana oziroma umaknjena in nasprotna stranka tak preklic oziroma umik izjave prejme (najkasneje) istočasno z odpovedjo.
Izpodbijana odločba se opira na izjavo o odstopu tožnika s položaja direktorja Agencije, vendar ne vsebuje obrazložitve o preklicu odstopne izjave, čeprav je nesporno, da je tožnik naknadno svojo odstopno izjavo preklical. Obrazložitev pravno pomembnega dejanskega stanja je tako pomanjkljiva, saj so v celoti izostali razlogi o razrešitvi tožnika kljub preklicu odstopne izjave.
ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3. ZAID člen 5, 5/3, 5/3-3. OZ člen 619.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - opravljanje poklica - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja - podjemna pogodba - pravica do izjave
Upravni organ je nepravilno razlagal tretjo alinejo tretjega odstavka 5. člena ZAID, saj iz določbe izhaja, da je možno poklicne naloge pooblaščenega inženirja opravljati kot samostojni podjetnik, v delovnem razmerju in na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah ZAID, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik. Pri tem je pomembno, da oseba poklicne naloge dejansko opravlja in je osebno prisoten pri poklicnih nalogah, ki jih izvaja in poklicne naloge opravlja stalno in trajno.
V obravnavanem primeru, sta se tožnik in družba izrecno dogovorila, da se pogodba sklepa za nedoločen čas, kar pomeni, da bo pogodba prenehala, ko ena od strank pogodbo odpove in ne, ko bo tožnik opravil določen posel. To po mnenju sodišča jasno kaže trajnost in stalnost opravljanja poklicnih nalog.
Pogodba o delu z dne 1. 11. 2020 oziroma podjemna pogodba, ki jo je predložil tožnik, glede na vsebino predstavlja stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog po ZAID na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah ZAID, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik (tretja alineja tretjega odstavka 5. člena ZAID).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - rok za izdajo odločbe - instrukcijski rok - uporaba prava
Odločitev toženke temelji na ugotovitvi, da občina Logatec ni več umeščena med območja, ki so upravičena do regionalne pomoči. Toženka zato v izpodbijani odločbi ni bila dolžna ugotavljati izpolnjevanja ostalih pogojev, ki so določeni za dodelitev regionalne pomoči, in se do njih opredeljevati, saj te okoliščine niso bistvene za odločitev v zadevi.
Iz določbe 51. člena ZEN torej izhaja dolžnost geodetske uprave kot upravnega organa prve stopnje, da preveri formalno pravilnost elaborata parcelacije, v primeru izvedbe parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti pa tudi, da preveri skladnost parcelacije s tem aktom – v obravnavanem primeru je to Odlok. Upravni organ prve stopnje bi torej moral preveriti ali je predvidena parcelacija v elaboratu skladna z vsebino odloka in to obrazložiti v upravni odločbi. O skladnosti elaborata in Odloka glede parcelacije njihovih parcel morajo biti obveščene in poučene vse stranke, ki so lastnice ali upravljavci parcele, ki je v postopku parcelacije, imeti morajo možnost, da skladnost same preverijo oz. da se o njej prepričajo. V obravnavanem primeru pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi upravni organ prve stopnje to preveril, prav tako tega ni storil pritožbeni organ, oba sta se zadovoljila z navedbo v elaboratu, da je njegova vsebina skladna z Odlokom, kar pa ni v skladu z določbo 51. člena ZEN in ne s sodno prakso.
Iz obrazložitve izpodbijanega akta niti ni razvidno, ali tožena stranka projekta ni sprejela v sofinanciranje, ker ne izpolnjuje spodnje meje doseženega števila točk, ko je projekt še možno sofinancirati ali zaradi omejenih finančnih sredstev. Obrazložitev nadalje ne vsebuje pojasnil za izgubo točk pri posameznih (pod)merilih, torej obrazložitve ocene vsakega od teh (pod)meril, kakor tudi razlogov, zakaj so posamezni člani komisije podelili določeno število točk za posamezno (pod)merilo.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 43, 143.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - upravičenec - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zavrženje tožbe
Osebe, ki v postopku izdaje upravnega akta niso imele položaja stranke ali stranskega udeleženca ob nastopu dokončnosti izdanega upravnega akta, niso upravičene do vložitve tožbe v upravnem sporu.
Položaj stranke v obravnavanem samostojnem upravnem postopku odmere nagrade in potrebnih izdatkov za brezplačno pravno pomoč, je imel izvajalec brezplačne pravne pomoči. Tožnica v obravnavanem upravnem postopku ni imela položaja stranke, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
Tožnica niti ne zatrjuje toliko manj izpodbija, da bi v upravnem postopku vložila vlogo, s katero bi zahtevala svojo udeležbo v postopku, ne zatrjuje povabila organa k udeleži (prvi odstavek 143. člena ZUP) niti priglasitve udeležbo (četrti odstavek 143. člena ZUP) niti zahteve, da se ji vroči odločba, zato sodišče ugotavlja, da tožnica ni imela položaja stranske udeleženke.
Organ odločanja (na podlagi točkovanja, ki ga je določila komisija in njene ocene prijavljenega projekta), ni konkretizirano obrazložil zakaj tožnica ni bila izbrana, predvsem s konkretizacijo obrazložitve kakšni so razlogi organa (ne razlogi komisije, ki so prav tako izostali), da prav tožnica ni bila izbrana za sofinanciranje projekta.
Za odločitev o tem, ali je potrebno prejšnjo odločbo v ponovljenem postopku odpraviti ali razveljaviti, je pomembna presoja dejanskih in pravnih okoliščin. Dejanske okoliščine se nanašajo na izvršenost prejšnje odločbe, pravne okoliščine pa na pridobljene pravice, obveznosti ali pravne koristi. V obravnavanem primeru pa v obnovljenem postopku niso bile ugotovljene okoliščine, ki jih zahteva 280. člen ZUP. Torej ugotovljene niso bile dejanske in pravne posledice gradbenega dovoljenja z dne 24. 10. 1996 in v zvezi s tem vprašanjem njegova odprava ali razveljavitev. V ponovnem postopku bo zato treba, da se zadosti standardu obrazložitve odločbe (214. člen ZUP) in da bo možno odločitev preizkusiti, ugotoviti, ali obstojijo razlogi za odpravo gradbenega dovoljenja z dne 24. 10. 1996, ali pa, kot zatrjuje stranka z interesom investitor, razlogi za razveljavitev.
rok za vložitev pritožbe - iztek roka - iztek roka na soboto
Rok se ne more izteči na soboto zgolj takrat, ko ta dan organ dejansko ne dela, kar je treba preveriti v posameznem primeru.
Z navedbami v odgovoru na tožbo in (morebitnih) nadaljnjih vlogah v upravnem sporu tožena stranka ne more dopolnjevati razlogov za svojo odločitev in dokazovati njihove utemeljenosti. Ker toženka v izpodbijanem aktu ni ugotavljala, ali se ob sobotah pri ZKPZ dela, sodišče teh ugotovitev v upravnem sporu ne more nadomestiti, saj bi tožniku lahko odvzelo pravico do pravnega sredstva.
ZBPP člen 7, 7/1, 11, 11/1. ZUP člen 9, 9/1, 9/2, 144, 146, 146/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - zaslišanje stranke - skrajšani postopek
Vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška in vložitev zahteve za sodno varstvo pri prekrškovnem organu še ne sodita v okvir postopka pred sodiščem oziroma ne predstavljata oblike sodnega varstva, za katero se skladno z določbo 7. člena ZBPP lahko dodeli brezplačna pravna pomoč.
Pod pogoji 144. člena ZUP lahko organ izvede skrajšani ugotovitveni postopek in takoj odloči o zadevi. Obravnavana izpodbijana odločitev toženke temelji le na podatkih iz prošnje za BPP, ki jo je vložil tožnik, ter na uporabi materialnega prava, zato načelo zaslišanja stranke v obravnavanem primeru, ko toženka odločbe ni oprla na dejstva in okoliščine, s katerimi tožnik ni bil seznanjen, ni bilo kršeno.
Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju, zato da bi sklep ustrezal zahtevi po obrazloženosti upravne odločbe, moralo konkretizirano in obrazloženo izhajati, zakaj je bila vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja po mnenju sodišča zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija ter tozadevno pojasniti, zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazloženo odločbo o zavrženju predloga za opustitev cepljenja.
ZTro-1 člen 93, 93/1, 93/2. ZUP člen 164, 164/1, 164/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2, 27/1-3.
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogonsko gorivo za komercialni namen - ugotovitveni postopek - dokazovanje - listinski dokaz - ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - kršitev pravil postopka
Tožnik upravičeno ugovarja, da je davčni organ v predmetni zadevi bistveno kršil določbe upravnega postopka, ker se ni opredelil do dokazov, ki jih je tožnik pravočasno predlagal v pripombah na seznanitev. Posledično je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Po presoji sodišča tudi za davčni (upravni) postopek velja, da je mogoče obstoj dejstev presoditi šele potem, ko je bil dokazni postopek izveden in so dokazi vsebinsko presojeni, ne pa obratno, da bi se vpliv predlaganih dokazov na dejansko stanje lahko presojal, še preden so bili dokazi izvedeni. Davčni organ se je v predmetni zadevi vnaprej opredelil o dokazni vrednosti in potencialnem vplivu tožnikovih dokazov na končno dokazno oceno, za kar pa nima zakonske podlage. Gre za vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena. Do dokaznih predlogov strank v postopku se mora davčni organ opredeliti in jih dokazno presoditi, če se podani pravočasno, substancirano in se z njimi dokazuje relevantna dejstva, pri čemer imajo vsa dokazna sredstva enako dokazno moč. Ko stranka v davčnem postopku predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je davčni organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov.
dohodnina - kazenski postopek - pranje denarja - premoženjska korist - ničnost odločbe - ničnostni razlog - kršitev materialnega prava
Tožnik ima v načelu prav, da premoženjska korist, ki jo posameznik pridobi s kaznivim dejanjem oziroma kot posledico kaznivega dejanja, ni njegov dohodek v smislu določb ZDoh-2 in kot taka ni predmet obdavčitve z dohodnino. Vendar gre pri navedenem za ugovor zmotne uporabe materialnega prava. Kršitev materialnega prava pa ni ničnostni razlog po določbah ZUP, kot je tožniku pravilno pojasnila že toženka, zato bi se lahko uporabil kot podlaga za izrek ničnosti odločbe zgolj v primeru, če bi tak razlog navedel področni zakon.
V času izdaje izpodbijanega sklepa je že veljala novela ZNB-B (ta se uporablja od 29. 10. 2020), ki je uzakonila, da se predlog, ki ne vsebuje ustrezne medicinske dokumentacije, zavrže.
Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju moralo argumentirano izhajati, zakaj je bila ob predloženi zdravsteni dokumentaciji vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija, ki bi morala tudi pojasniti, zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazložen akt o zavrženju oz. zavrnitvi predloga za opustitev cepljenja.
ZZZiv člen 43, 43/1, 43/1-3. ZIN člen 3, 32, 32/1, 32/1-1. ZUP člen 9, 144, 145, 145/1, 237, 237/2, 237/2-3. ZVMS člen 92, 92/3, 92/4.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - zaščita živali - nujni ukrepi v javnem interesu - ugotovitveni postopek - skrajšani ugotovitveni postopek - poseben ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Toženka v obravnavanem primeru ni imela podlage za izvedbo skrajšanega ugotovitvenega postopka, saj ni bila izkazana dejanska nevarnost za zdravje in življenje psov, kar bi bilo podlaga za sprejem nujnih ukrepov po postopku, kot ga urejajo določbe tretjega in četrtega odstavka 92. člena ZVMS. Toženka bi torej morala izpeljati posebni redni ugotovitveni postopek, v katerem bi zbrala vse za presojo in odločitev potrebne dokaze ter tožnika pred izdajo odločbe s svojimi ugotovitvami seznaniti in mu dati možnost, da se o njih izjavi. S tem, ko je toženka namesto tega izvedla skrajšani ugotovitveni postopek, četudi zanj, kot je obrazloženo, niso bili izpolnjeni pogoji (saj nevarnost za zdravje in življenje psov ni bila izkazana) in posledično tožniku ni dala možnosti, da bi se izjavil o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, je bistveno kršila določbe postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - datum oddaje pošiljke na pošto - priporočena oddaja na pošto
Tožnik je prošnjo za BPP oddal proporočeno po pošti 26. 6. 2024, organ pa jo je prejel 28. 6. 2024. Revelanten je datum, ko je tožnik vlogo oddal priporočeno na pošti, tj. 26. 6. 2024, to pa pomeni, da je tožnik do BPP upravičen od 27. 6. 2024 dalje.
ZNB člen 22a, 22a/5, 22a/7, 22a/9. ZUP člen 67, 67/2, 138, 237, 237/2, 237/2-7.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja otroka - nepopoln predlog - zavrženje nepopolne vloge - bistvena kršitev določb upravnega postopka - komisija za cepljenje - strokovno mnenje komisije
Pri presoji predlogov za opustitev cepljenja toženki skladno z ZNB pomaga komisija za cepljenje. Ta po preučitvi predloga, pridobitve morebitne dodatne dokumentacije ali dodatnih preiskav ter razgovora z osebo oziroma zakonitimi zastopniki osebe poda strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, takšno strokovno mnenje pa posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Na podlagi strokovnega mnenja komisije toženka izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja.
Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju moralo konkretizirano in obrazloženo izhajati, zakaj je bila vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja po mnenju sodišča zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija ter tozadevno pojasniti, zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazloženo odločbo o zavrženju predloga za opustitev cepljenja.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 5, 8, 9. ZUP člen 164, 164/2, 214.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - točkovanje - izvedensko mnenje kot dokaz - presoja dokazov - obrazložitev odločbe
Če ogleda ne more opraviti, ker ga prosilec onemogoči, je dolžna presoditi ostale izvedene dokaze in oceniti, kaj v tem smislu pomeni dejstvo, da ogled ni bil mogoč. Opraviti mora torej dokazno presojo izvedenih dokazov, pojasniti pomen tega, da je prosilec onemogočil ogled in zaključiti, kaj šteje za dokazano in zakaj. Ne more pa v javnem razpisu mimo pravil ZUP o dokazovanju dejstev določiti, da je obstoj nekega dejstva lahko dokazan izključno z ogledom oziroma da neko dejstvo ni dokazano zato, ker ji prosilec tega, da se bo preselil, ni pisno sporočil 10 dni pred preselitvijo.
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja jasno, ali gre za novo obstoječo komunalno opremo in za kateri del se odmerja komunalni prispevek, pri čemer je za odmero komunalnega prispevka bistveno, ali nepremičnina sodi v obračunsko območje te vrste komunalne opreme. Odločbe se zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti in tožnikoma glede na to ni bila dana možnost aktivnega sodelovanja v postopku, saj neobrazložene odločitve ni mogoče vsebinsko izpodbijati.
prosilec za mednarodno zaščito - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - upravni spor
Upravni postopek se konča, ko postane odločba dokončna, upravni spor pa ne more šteti kot njegovo nadaljevanje.
Pri presoji razlogov, zaradi katerih tožnik predlaga obnovo postopka, se ne morejo upoštevati razlogi, ki jih tožnik uveljavlja v upravnem sporu, s katerim izpodbija upravni akt, v zvezi s katerim je predlagana obnova upravnega postopka.