V izreku je prvostopenjski organ le delno povzel prvi odstavek 19. člena Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah ter se skliceval na predpisane deleže prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja in upravljavcih pokopališč. Iz izreka pa določno ne izhaja, od katerih izvajalcev javnih služb in upravljavcev pokopališč mora tožnica zagotoviti prevzem in obdelavo odpadnih nagrobnih sveč ter v kakšnih količinah. Izrek izpodbijane odločbe je zato v nasprotju z določbo šestega odstavka 213. člena ZUP, saj vsebuje le reference na pogoje predpisa.
brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - podaljšanje roka
Tožnik v tožbi utemeljeno opozarja, da bi morala tožena stranka pred odločanjem o utemeljenosti njegove prošnje za dodelitev BPP odločiti o njegovi vlogi za podaljšanje roka za dopolnitev prošnje za BPP. Puščanje vloge - prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev vloge, brez odločitve in brez točno določenega datuma, do kdaj lahko stranka vlogo po pozivu dopolni, ustvarja negotovost, do kdaj in ali sploh lahko stranka kasneje dopolni vlogo. Poleg tega se stranka ne more zanašati, da bo s kakršno koli vlogo že tudi dosegla podaljšanje roka oziroma odpravo posledic njegove morebitne zamude.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - isto pravno in dejansko stanje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Tožnik je v isti zadevi, v kateri je bila že pravnomočno zavrnjena prošnja za BPP v zadevnem kazenskem postopku, vložil ponovno prošnjo za BPP, vendar pa se je po presoji sodišča v tej zadevi spremenilo dejansko stanje kot pravna podlaga. Prošnja za BPP je bila nepravilno zavržena, saj je organ nepravilno ocenil, da gre ne glede na spremenjeno pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja za nespremenjeno dejansko stanje v zadevi.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 19, 19/2. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3.
zaposlovanje na črno - delo na črno - inšpekcijski postopek - načelo zaslišanja stranke v postopku - sodelovanje stranke v postopku - ustna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej pomeni način zagotavljanja uresničevanja načela zaslišanja stranke, pomembno pa je tudi z vidika načela materialne resnice. To pa pomeni, da če stranka zaslišanim osebam ne more postavljati vprašanj, ker obvezna ustna obravnava ni bila razpisana, je ocenjevanje izvedenih dokazov in na tej podlagi sklepanje o pravno pomembnih dejstvih v postopku preuranjeno. V upravnem (tudi v inšpekcijskem) postopku ne zadostuje zgolj pisna seznanitev stranke z vsebino izpovedi druge stranke oz. priče.
Sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila vsebine posameznih maloprodajnih stroškov proizvoda, tj. v zvezi s katerimi aktivnostmi tožnika nastajajo stroški prodajnih provizij, novih priključitev in aktivacij, sprememb obstoječih priključkov, idr., torej zakaj sploh nastajajo oziroma za katere storitve jih tožnik plačuje. Prav tako v odločbi ni pojasnila, v čem se tožnikove maloprodajne ponudbe razlikujejo in kateri so tisti uporabniki, ki se štejejo za nove in kateri za obstoječe (tj. ali velja enako merilo, kot pri stroških modema in STB ali drugačno) in zakaj. Poleg tega ni pojasnjen razlog, zaradi katerega se novi in obstoječi uporabniki (njihovo število) pri stroških istega sektorja obravnavajo različno. Iz tabel a.4.3., b.4.3. in c.4.3. je razvidno le to, koliko je vseh strank tožnika, koliko je novih strank in to, da je pri eni od postavk sicer skupnega sektorja stroški pridobivanja novih strank ter upravljanja in vzdrževanja obstoječih upoštevano večje število novih strank kot pri vseh drugih postavkah, ki se delijo med nove in obstoječe stranke.
Izhodišče celotnega postopka pridobivanja sredstev državne pomoči za popotresno obnovo je vloga upravičenca. Sodišče zato ne sledi tožnikovemu stališču, da gre pri dodelitvi sredstev državne pomoči za popotresno obnovo za človekovo pravico, ki se ji upravičenec ne more odpovedati, pač pa gre za način državnega sofinanciranja pri odpravljanju posledic potresa. Tak zaključek pa pomeni, da lahko upravičenec med postopkom vse do dodelitve sredstev vlogo umakne oziroma se pomoči odpove. V obravnavani zadevi pa ni pojasnjeno, ali je upravičenec vlogo za pridobitev državne pomoči pri popotresni obnovi objekta vložil ali ne, tak podatek pa tudi ne izhaja iz listin upravnega spisa, ki so bile predložene sodišču.
ZOsn člen 60a. ZUP člen 260, 260-1, 260-6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
obnova postopka - prepis na drugo šolo - ugotovitev nezakonitosti odločbe - pravni interes
Tožnik s predlogom za obnovo postopka meri na obnovo postopka toženke, v katerem je torej že Vrhovno sodišče na podlagi vložene tožnikove revizije ugotovilo nezakonitost odločbe iz tega postopka, odpravilo pa je ni zaradi varstva pravno varovanih koristi otroka. Tožnikov pravni položaj se torej tudi z morebitnim uspehom v tem postopku ne more v ničemer več izboljšati, saj je že ugotovljena nezakonitost odločbe, v zvezi s katero želi doseči obnovo postopka zoper izpodbijani sklep.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. DZ člen 98, 98/1. ZNP-1 člen 85, 85/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - razveza zakonske zveze - napačna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva obrazložitev
Tožnica je tako v odgovoru na poziv na izjasnitev pred izdajo izpodbijane odločbe, kot tudi v tožbi utemeljeno opozarjala, da lahko sodišče v postopku razveze zakonske zveze, hkrati s samo razvezo zakonske zveze, odloča tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca. Glede tega tožbenega ugovora sodišče ugotavlja, da tožena stranka v konkretnem primeru, ko je tožba že vložena in že razpisana glavna obravnava, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila, katera okoliščina po njenem mnenju kaže na dejstvo, da je tožničina prošnja za odobritev BPP očitno nerazumna, glede na določbo 98. člena DZ v zvezi z določbo tretjega odstavka 85. člena ZNP-1. Kjer je izrecno določeno, da sodišče s sklepom iz prejšnjega odstavka odloči tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca, če je bil v postopku tak predlog podan. Posledično je ostala izpodbijana odločba očitno nezadostno obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti.
ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/3-1. ZUP člen 10, 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - vzročna zveza - dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku naložila nesorazmerno dokazno breme glede obstoja vzročne zveze. Zato je tožena stranka kršila načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP.
Tožena stranka bi morala po presoji sodišča ugotavljati tožnikove dejanske možnosti za ureditev svojega statusa v RS po izbrisu, pri ugotavljanju razloga za izgubo zaposlitve bi morala upoštevati tudi takrat veljavno zakonodajo in delovno knjižico ter izpovedbe prič, pri presoji posledic izbrisa pa bi se morala opredeliti tudi do zatrjevanega neurejenega statusa in groženj z izgonom iz države.
tujec - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - vzročna zveza - dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku naložila nesorazmerno dokazno breme glede obstoja vzročne zveze. Zato je tožena stranka kršila načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP.
Tožena stranka bi morala ugotavljati tožnikove dejanske možnosti za ureditev svojega statusa v RS po izbrisu, pri ugotavljanju razloga za izgubo zaposlitve bi morala upoštevati tudi takrat veljavno zakonodajo in delovno knjižico ter izpovedbe prič, pri presoji posledic izbrisa pa bi se morala opredeliti tudi do zatrjevanega neurejenega statusa in groženj z izgonom iz države.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - načelo nevračanja - pravica do izjave - začasna odredba
S tem, ko se tožena stranka zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ni opredelila do okoliščin, ki so pomembne z vidika spoštovanja načela nevračanja (ni presojala aktualnih informacij o stanju hrvaškega azilnega sistema v zvezi s prosilci, ki so Republiki Hrvaški predani v dublinskem postopku), tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, poleg tega zaradi odsotnosti navedenih odločilnih dejstev odločbe ni mogoče preizkusiti.
Tožeča stranka je pred izdajo izpodbijanega akta imela možnost izjave in predložitve dokazov, pa tega ni storila. V upravnem sporu se ni udeležila naroka za glavno obravnavo in svojega izostanka ni opravičila, da bi na njem lahko pojasnila, čemu dokazil ni predložila pravočasno, zato je sodišče štelo, da so dokazi v upravnem sporu predloženi prepozno in so zato nedovoljeni.
Denarne kazni, izrečene po ZUP, izvršujejo organi, pristojni za davčno izvršbo. Davčni organ postopka po določilih ZDavP-2, ki urejajo davčno izvršbo, tudi kadar opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti.
Toženka je v izpodbijanem sklepu na podlagi petega odstavka 30. člena Uredbe določila deleže prevzemanja odpadne embalaže za januar, februar in marec 2022 za posamezne DROE, med drugim tudi za tožnika, glede na vrsto odpadne embalaže, vendar pa ni pojasnila razlogov, ki so bili odločilni za odločitev o tožnikovi materialnopravno določeni obveznosti in njenem obsegu in ki so torej narekovali sprejeto odločitev (tj. obveznost tožnika do prevzema in ravnanja z odpadno embalažo v točno določenih deležih). V izpodbijanem sklepu so izostali razlogi o tem, zakaj in na podlagi česa mora tožnik v relevantnem obdobju zagotoviti ravnanje z odpadno embalažo v deležih, določenih v izpodbijanem sklepu.
sklep o dovolitvi izvršbe - način izvršbe - obrazložitev sklepa - načelo sorazmernosti - izvršba po drugi osebi - izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo
Sodišče ugotavlja, da je izbrani način izvršbe skladen z zakonom (prvi odstavek 297. člena ZUP) in sodi, da je ustrezen tudi glede na naravo obveznosti, kot je v upravnih aktih tudi obrazloženo. Edini preostali način izvršbe za izpolnitev predmetne inšpekcijske odločbe bi bila glede na določbe ZUP prisilitev k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. Vendar iz zakonskih določb izhaja, da se izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo določi, če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti kdo drug ali če narava obveznosti to terja ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna (prvi odstavek 298. člena ZUP). Kar pomeni, da je po določbah ZUP primarna izbira načina izvršbe za nedenarne obveznosti (kadar je glede na naravo obveznosti primerna) izvršba po drugi osebi in šele nadaljnja izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo (kadar izvršba po drugi osebi ni primerna). Zato organoma podrobneje, kot sta določitev načina izvršbe obrazložila, to niti ni bilo treba storiti.
Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe je izostala konkretna obrazložitev, zakaj določeni enostavni objekti (kot npr. shramba za orodje, kot jo označujeta obe stranki) ne sodijo med objekte, ki so po prostorskem aktu toženke dopustni na kmetijskih zemljiščih, saj objekti niso konkretizirano opisani (npr. pri shrambi za orodje in nadstrešnici niso podane njune dimenzije, pri shrambi za orodje ni jasno, ali gre mogoče za pomožni kmetijsko - gozdarski objekt, ki je kot tak naštet kot dopusten objekt po prilogi 1 k 115. členu OPN Šenčur). Posledično je zato izostala tudi obrazložitev, v čem določeni enostavni objekti (npr. shramba za orodje) ovirajo opravljanje osnovne dejavnosti.
Prav tako ni jasno, kateri objekti se nahajajo na katerih zemljiščih, za to, da bi bil možen preizkus zgoraj povzetega očitka tudi s tega vidika. To ne izhaja ne iz izreka odločbe (kjer so našteta vsa zemljišča, ki so bila predmet nadzora, in vsi objekti ter predmeti, ki jih je treba odstraniti z vseh zemljišč skupaj, vendar brez konkretizacije v tem pogledu), kot tudi ne iz obrazložitve ne prvostopenjske in ne drugostopenjske odločbe, ki je sicer obrazložitev prvostopenjskega organa dopolnila, vendar v tem delu v nezadostni meri.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - odvzem doktorata znanosti - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - plagiat - plagiatorstvo
Na podlagi drugega odstavka 180. člena Pravilnika o študiju mora Komisija izvesti ugotovitveni postopek in zaslišati prizadetega ter mu omogočiti, da se izjavi o zbranih dokazih. Da bi odločba zadostila standardu obrazloženosti, bi morala vsebovati konkretne navedbe o ""pomembnem delu" ujemanja besedila in odstotke ujemanja s citiranjem besedila.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - priznanje invalidnosti za nazaj - namen zakona - potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - zmotna uporaba materialnega prava
Nepravilno je stališče toženke, da jo v celoti zavezuje časovni okvir prejemanja podatkov ZZZS iz uradne evidence, torej prejem podatkov najkasneje do petnajstega dne v mesecu za pretekli mesec. V primeru obstoja potrdila iz uradne evidence je možno drugačno dokazovanje stanja zaposlenih na presečni datum, vendar z dokazili, na katerih temelji uradna evidenca ZZZS.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Predmet izvršilnega postopka je zgolj izvršitev obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja za odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvira. To jasno izhaja iz prvega odstavka 292. člena ZUP, po katerem je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
Tožnik je sledil (napačnemu) pravnemu pouku izpodbijanega sklepa in pritožbe zoper 1. točko izreka, čeprav je ta dovoljena, ni vložil. Ker pritožba pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu ni bila izčrpana, izpodbijani sklep ni dokončen v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1, tožnikova tožba v upravnem sporu pa je vložena prezgodaj. Ker tožba v takšnem primeru ni dovoljena, jo je sodišče na podlagi 2. in 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Napačen pravni pouk, ki ga je toženka dala v izpodbijanem sklepu, za tožnika ne more imeti nobenih škodljivih posledic, zato ima tožnik pravico, da pri organu, ki je izpodbijani sklep izdal, vloži pritožbo zoper 1. točko izpodbijanega sklepa v roku 15 dni, ki pa prične teči šele od dneva vročitve tega sklepa.