ZPP člen 286, 286/1, 286/a, 286a/4, 286a/5. OZ člen 12, 82, 82/2.
sistem prekluzij - prekluzija z dokaznim predlogom - prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo - prepozen dokazni predlog - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - tehtanje pravic - okoliščine konkretnega primera - neopravičen izostanek z naroka - razlaga nejasnih določil pogodbe - potrjen račun - praksa, vzpostavljena med pogodbenima strankama
Določbi 286. in 286.a člena ZPP se dopolnjujeta in nista v nekem hierarhičnem razmerju (in si torej tudi ne nasprotujeta). Splošno pravilo 286. člena torej še vedno velja. V vsakem posameznem primeru pa je ob upoštevanju danih okoliščin treba ugotoviti, ali in kako, glede na tehtanje med načelom ekonomičnosti in med načelom zagotavljanja materialno pravilne sodbe pravila iz (četrtega in petega odstavka) 286.a člena vplivajo na navedeno splošno pravilo.
Ob upoštevanju načela pospešitve postopka na eni strani in načela zagotavljanja materialno pravilne sodbe na drugi strani ter ob upoštevanju, da 1.) sta bili stranki štiri mesece prej povabljeni na prvi narok s posebnim opozorilom iz 286. in 286.a člena ZPP, 2.) je bil direktor tožene stranke s posebnim vabilom vabljen na zaslišanje na prvem naroku, a se naroka brez opravičila ni udeležil, 3.) je dejanska in trditvena podlaga tožeče stranke med njeno zadnjo pripravljalno vlogo in prvim narokom ostala enaka, 4.) je bil prokurist tožene stranke na prvem naroku predlagan v zvezi z enakimi dejstvi kot naj bi o njih izpovedal direktor, 5.) bi moralo sodišče prve stopnje za zaslišanje prokurista razpisati nov (dodatni) narok za glavno obravnavo, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje prokurista pravilna.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 24.
mednarodna pristojnost - zapuščinski postopek - običajno prebivališče - bivališče zapustnika v tujini - lega nepremičnine
Navezna okoliščina o tem, katero sodišče države članice EU je pristojno za odločanje o celotnem dedovanju je namreč običajno prebivališče zapustnika ob smrti, ne pa lega nepremičnine, ki je predmet zapuščine.
OZ člen 183. URS člen 15, 15/3, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
denarna odškodnina pravni osebi - pravična denarna odškodnina - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja - svoboda tiska - kolizija ustavno varovanih pravic - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - komentar novinarja - hude obtožbe - preverjanje informacije
Pri tehtanju med pravico do svobode izražanja iz 10. člena EKČP in pravico do varstva ugleda in dobrega imena, varovano v okviru 8. člena EKČP, je treba upoštevati merila, ki jih je v sodni praksi oblikovalo ESČP. To so: prispevek k razpravi v javnem interesu; kako poznana je oseba, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet te objave; predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; vsebina, oblika in posledice objave ter teža naloženih sankcij.
Pri presoji protipravnosti spornih izjav je treba razlikovati med izjavami o dejstvih in komentarji oziroma vrednostnimi sodbami. Pri dejstvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Pri vrednostnih sodbah oziroma mnenjih za sorazmernost posega zadošča izkaz zadostne podlage v dejstvih. Negativna vrednostna sodba je nedopustna le, če nima nikakršne podlage v dejstvih, ki bi jo podpirala, oziroma če gre onkraj predmeta razprave in se sprevrže v osebno sramotenje in ponižanje.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 303, 303/1.
izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - preizkus prijave izločitvene pravice - prijava po roku izločitvene pravice - preizkus terjatev, prijavljenih po poteku zakonskega roka - poznejši preizkus terjatev - ovira za prodajo premoženja - začetek prodaje - sklep o prodaji nepremičnin
Stečajni upravitelj mora preizkusiti tudi vse tiste prijave izločitvenih pravic, ki so bile vložene po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka. Če se še ni začel postopek prodaje (ta se začne s pravnomočnostjo sklepa o prodaji), povzroči prijava izločitvene pravice (po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka) pravno oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.
DZ člen 135, 136, 137, 189, 197. ZZVZZ člen 23, 23-1, 23-2, 23-3.
zahtevek na zvišanje preživnine - materialne zmožnosti staršev - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - spremenjene okoliščine - obvezno zdravstveno zavarovanje - povrnitev potnih stroškov - možnost zaposlitve - korist mladoletnega otroka
Predlagatelj kot oče mladoletnih otrok bi se moral in mogel zavedati svojih starševskih dolžnosti, še posebej glede na to, da je zdrav in delovno sposoben ter narediti vse kar je potrebno v korist otrok.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da do neupravičene obogatitve ni prišlo, saj je za korist, ki jo je toženec pridobil, obstajala veljavna pravna podlaga.
ZFPPIPP člen 58, 61, 61/1, 63, 66, 66/1, 121, 121/1, 299, 299/5. ZPP člen 339, 339/2-14.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - potrebne sestavine - pravni interes za ugovor - procesna legitimacija upnika - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - dodatni končni seznam preizkušenih terjatev - poprava - popravni sklep - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogojno priznanje terjatev - prerekana terjatev - izločitvena pravica
Zakasnitev pri objavi končnega seznama preizkušenih terjatev na siceršnjo pravilnost sklepa o preizkusu ne more vplivati. To bi bilo lahko pravno relevantno le glede ugotavljanja začetka teka pritožbenega roka, kar pa v obravnavani zadevi ni problematično.
Po stališču višjega sodišča ob pravilni uporabi zakonskih določil sme ugovarjati tudi drug upnik, če uveljavlja, da ta seznam ne vsebuje pravilne navedbe o tem, da je bil sploh vložen ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali kdo je tak ugovor vložil.
Iz razlogov, ki jih upnica RS navaja, ugovora ni mogoče vložiti. Utemeljenost nadomestne terjatve upnice RS se bo lahko presojala le v pravdnem postopku, če bo le-ta tožbo pravočasno vložila (ali pa predlagala nadaljevanje postopka, če ta že teče proti vsem, ki so terjatev prerekali).
Za ugovor o prerekanju terjatve ima pravni interes vsak upnik, ki participira pri razdelitvi splošne stečajne mase, ki se zmanjša zaradi poplačila nadomestne terjatve iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP.
Višje sodišče opozarja, da je poleg teh dveh upnikov terjatev prerekala tudi upraviteljica. Čeprav je sama terjatev navedla pod naslovom Priznana terjatev, pa je iz njene izjave jasno razvidno, da terjatev priznava le pod pogojem, da bo upnica terjatve z njo uspela v tekočem pravdnem postopku. Izjava o priznanju terjatve mora biti namreč nepogojna, sicer gre za prerekano terjatev.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - primernost izvršilnega naslova - obračun davkov in prispevkov - neto in bruto plača - določljiva obveznost - vsebina predloga za izvršbo
Izrek sodbe iz individualnega delovnega spora, s katero je pravnomočno odločeno o vrnitvi delavca na delo in o obveznosti delodajalca zagotoviti mu vse pravice na podlagi pogodbe o zaposlitvi od 16.7.2018 dalje ter mu za čas od 16.7.2018 do vrnitve na delo plačati nadomestila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec, je dovolj natančen, da omogoča opredelitev upnikove terjatve. Pravice, ki delavcu v določenem časovnem okviru pripadajo pri pravni osebi, so namreč glede na njihovo naravo izračunljive oz. določljive.
Dolžnik ne prereka obstoja pogodbe o zaposlitvi, torej so mu znani vsi parametri, na podlagi katerih je mogoče izračunati oz. obračunati upnikovo terjatev iz naslova bruto plače.
Obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davkov in prispevkov od delavčeve bruto plače je zakonsko določena obveznost, ki nastane v času izvršenega plačila plače in zato v izrek sodbe delovnega sodišča ne sodi.
Neto znesek plače je odvisen od stopenj, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti in obveznosti plačila prispevkov (tj. na dan izplačila plače) in od takratnih osebnih okoliščin na strani zavezanca, zato ga v naprej ni mogoče predvideti.
Upnik mora v predlogu za izvršbo določno opredeliti višino neto zneskov, katerih izterjavo zahteva od dolžnika na podlagi sodbe delovnega sodišča.
Če iz izvršilnega predloga ne izhaja, na kakšen način je upnik izračunal svojo terjatev, zadošča, da dolžnik njegovemu izračunu ugovarja le s predložitvijo svojega izračuna.
odločitev o stroških pravdnega postopka - ustavitev postopka - umik tožbe - regresni zahtevek zavarovalnice proti sklenitelju zavarovanja - veljavno vozniško dovoljenje - tuje vozniško dovoljenje - policijski zapisnik o ogledu kraja prometne nezgode - krivda tožeče stranke - dober gospodarstvenik
Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da je izkustveno sprejemljivo, da bi policist, ki bi vpogleda v vozniško dovoljenje in ugotovi, da voznik nima vozniškega dovoljenja, le-tega kaznoval in to navedel v policijskem zapisniku. Iz policijskega zapisnika iz priloge A1 pa ne izhaja, da toženec ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Na podlagi zapisa v policijskem zapisniku, da ima toženec vozniško dovoljenje tuje države, razumen gospodarstvenik ne bi sklepal, da je imel toženec v času prometne nesreče neveljavno vozniško dovoljenje. Zaradi tega ni mogoče reči, da je tožnica utemeljeno sklepala, da toženec veljavnega vozniškega dovoljenja nima, zaradi česar je nastal njen regresni zahtevek. Posledično do pravde ni prišlo po krivdi toženca, zato tudi ni mogoče uporabiti pravila iz 156. člena ZPP o povrnitvi stroškov, nastalih po krivdi ene stranke.
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 211, 211/1, 213, 213/5.. ZKP člen 25, 25/6, 402, 402/2.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odvzem predmetov - odločba o odvzemu premoženjske koristi - pristojnost za odločanje o pritožbi - pristojnost zunajobravnavnega senata
Postopek odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečen odvzem predmetov in premoženjske koristi je urejen v 22. poglavju ZSKZDČEU-1, v 209. do 219. členu. Prvi odstavek 211. člena ZSKZDČEU-1 določa, da je za odločanje o priznanju odločbe o odvzemu pristojen preiskovalni sodnik. To stori s sklepom o priznanju (213. člen ZSKZDČEU-1). Peti odstavek tega člena določa, da se smejo zoper sklep osebe iz prejšnjega odstavka (osebe, v katerih pravice se posega in pristojni državni tožilec) pritožiti v osmih dneh od vročitve sklepa. V tem poglavju ni urejeno, kdo odloča o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika, vendar zaradi tega ni nastala pravna praznina, saj tretji odstavek 2. člena ZSKZDČEU-1 določa, da glede vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah, ki v tem zakonu niso posebej urejena, se v skladu z njihovo naravo po pravu Republike Slovenije smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika ter zakonov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenski postopek, izvrševanje kazenskih sankcij in prekrške. To pomeni, da je treba o vprašanju pristojnosti (kdo je pristojen odločati o pritožbi zoper sklepe preiskovalnega sodnika) smiselno uporabiti določbe ZKP (podobno, o smiselni uporabi ZKP ima sklep Vrhovnega sodišča RS I Ips 3598/2019 z dne 13.6.2019). ZKP ima določbi, ki urejata pristojnost zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje v šestem odstavku 25. člena ZKP in v drugem odstavku 402. člena ZKP. V šestem odstavku 25. člena ZKP je določeno, da v senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odločajo okrožna sodišča o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča, v drugem odstavku 402. člena ZKP pa je določeno, da o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloča senat istega sodišča (šesti odstavek 25. člena), če ni v tem zakonu drugače določeno. V ZKP ni določeno drugače, niti ni drugače določeno v ZSKZDČEU-1, kot je bilo zgoraj navedeno. Glede na navedeno višje sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi, ampak je pristojen zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje.
pripravljalni narok - nagrada za pripravljalno vlogo - nagrada za pregled listin - odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - nagrada odvetnika - samostojna storitev odvetnika
Tarif. št. 43 se uporablja le za storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Samostojna storitev v tem kontekstu pomeni tisto storitev, ki ne predstavlja opravila, ki je del zastopanja v nekem sodnem postopku (za katerega pa je že predpisana ustrezna tarifa). Ker je prejem odločbe in obvestilo stranki opravilo, ki sodi v okvir zastopanja v pravdnem postopku, ne gre za samostojno opravilo in ni mogoče uporabiti tarif. št. 43.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 144, 146, 146/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - prenehanje potrebe po delu - nadurno delo - razveljavitev sodbe
Večja obremenjenost tožnice v zadnjem mesecu pred odpovedjo bi lahko kazala, da organizacija njenega dela že pred odpovedjo ni bila ustrezna. Zato ni nepomembno, kaj je bil v obravnavanem primeru razlog za odrejanje nadurnega dela, ali se je to delo nanašalo na organizacijo dogodkov v živo in ali bi bilo mogoče z drugačno organizacijo dela doseči zmanjšanje ali celo ukinitev opravljanja nadurnega dela ter na ta račun ohraniti zaposlitev tožnice.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - potreba po delu
Predmet presoje v tem sporu je presoja tožniku podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, toženka pa je tista, ki je bila ob odločitvi o zmanjšanju števila delavcev na destinaciji B. pristojna in dolžna preveriti, ali obstajajo potrebe po delu na drugi lokaciji, in posledično sprejeti odločitev, koliko in katerim delavcem bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
OZ člen 336, 336/1. ZDOdv člen 27, 27/1, 27/3, 27/4, 27/6.
sofinanciranje države - vračilo zneska - pogodba o sofinanciranju - kršitev pogodbe - pravica terjati izpolnitev - zastaranje zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - nasprotna tožba - predhodni postopek kot procesna predpostavka - predhodni postopek pred državnim odvetništvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - obvezne sestavine tožbe - procesne predpostavke za tožbo - zavrženje tožbe
Prvi odstavek 336. člena OZ določa, da zastaralni rok začne teči prvi dan po tem, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Po trditvah tožeče stranke je bil glede na določila Pogodbe skrajni rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti 31. 10. 2013. To pomeni, da bi tožeča stranka pravico do uveljavljanja sankcij, določenih v 8. členu Pogodbe, pridobila naslednji dan po izteku citiranega roka - 1. 11. 2013. Konkreten datum odstopa od Pogodbe, kot ga je opredelila tožeča stranka, ne more biti upošteven. Ta datum je namreč v celoti odvisen od volje tožeče stranke.
Procesne predpostavke so obvezne sestavine tožbe, ki morajo obstajati, da se tožba sploh začne vsebinsko obravnavati in niso odvisne od tega, ali je zahteva po njihovem obstoju smotrna.
Prvi odstavek 154. člena OZ določa, da se pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Če pa je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Tako je v zadnjem primeru odškodninska odgovornost sorazmerna stopnji krivde vsakega od imetnikov motornih vozil, pri čemer je ob tehtanju stopnje sokrivde po citirani določbi treba izhajati iz teže kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem povezanega prispevka k nastanku prometne nesreče.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 343, 343/4, 365, 365-1. SPZ člen 33, 33/1, 34, 35.
posestno varstvo - motenje posesti - soposest - ugovor pasivne legitimacije - starost stranke v postopku - lastnik nepremičnin - način izvrševanja posesti - samovoljno ravnanje - ekonomski interes v posestnem sporu - nova pot - kršitev pravice do enakega varstva pravic - petitorna pravda - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa - ugodna odločba za stranko
V obravnavanem primeru je bilo samovoljno poseženo na dovozno pot tožnikov, ki so se morali zato začeti voziti po drugi poti. Sam obstoj alternativne poti ni pomemben, saj je tožena stranka z zaprtjem dotedanje poti in vzpostavitvijo nove poti samovoljno posegla v obstoječe posestno stanje. Vprašanje, ali je nova pot boljša ali slabša, ni pomembno.
posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - predmeti izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Tudi če bi bilo mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da vrednost vozila morda res ni neznatna, pa ni mogoče soglašati z njegovim zaključkom, da že samo zato, ker bo zaradi njegove prodaje morda prišlo do poplačila (vsaj) stroškov stečajnega postopka, izvzem vozila iz stečajne mase ni upravičen. V skladu s prvo točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ (predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela). Res je, da v navedenem členu izvzetje osebnega vozila ni navedeno, vendar pa se v skladu s stališčem višjega sodišča (VSL Cst 50/2012) kljub temu iz stečajne mase lahko izvzame vozilo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in če se zagotovijo najugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. V obravnavani zadevi je višje sodišče pri odločitvi med drugim upoštevalo, da ne obstaja realna možnost, da bi bili zaradi prodaje avtomobila upniki boljše oziroma sploh kakorkoli poplačani ter tudi to, da bi kupnino bremenili tudi stroški za prodajo avtomobila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00067081
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 144, 147. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
odškodninska odgovornost vrtca - huda telesna poškodba - ravnanje s potrebno skrbnostjo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - graja dokazne ocene - očitek protispisnosti - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - skrbno nadzorstvo otrok - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost kot pravni standard - krivdna odškodninska odgovornost - profesionalna skrbnost - nesrečno naključje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - vzročna zveza
Pritožba se sklicuje na objektivno odškodninsko odgovornost zavarovanca toženke (drugi odstavek 131. člena OZ). Dejavnost varstva in vzgoje otrok ni nevarna dejavnost, prav tako pa povečane nevarnosti ne predstavlja skupna igra starostno mešane skupine otrok. Neutemeljen je zato pritožben očitek, da na neskrbno ravnanje vzgojiteljic kaže dejstvo, da so dopuščale združevanje različno starih otrok. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da lahko v konkretnem primeru govorimo zgolj o krivdni (prvi odstavek 131. člena OZ). Kot pravno podlago za odločitev v zadevi je nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer 144. in 147. člen OZ, prav tako pa tudi določbe Zakona o vrtcih, Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtcev. Če je vrtec varstvo nad otroci opravljal z ustrezno in zahtevano profesionalno skrbnostjo, je škoda, ki je nastala, posledica nesrečnega spleta okoliščin oziroma nesrečnega naključja.