dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - sprememba odločitve o stikih - skupno starševstvo
Nima prav nasprotna udeleženka, da je v največjo korist otroka, da se dodeli njej. Pri tej odločitvi je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage določb 138., 139. in 143. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), pri čemer je pravilno poudarilo, da je temeljno vodilo, ki ga sodišče upošteva pri odločitvi o zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo načelo otrokove koristi (7. člen DZ). Sodišče druge stopnje pri tem zgolj dodaja, da vsak konflikt kot posledica nerazrešenih osebnih razmerij med bivšimi zakonci, niso odločilni za odločitev o skupnem starševstvu.
Neutemeljeno je obširno pritožbeno zavzemanje, da pri spornem poslu ni bilo spoštovano načelo ekvivalence nasprotnih izpolnitev, ker so bili trije obroki kupnine (op. zadnji z neizpodbijano asignacijsko pogodbo) poravnani v različnih časovnih okoliščinah. Upoštevanje »časovne komponente« ne kaže na neekvivalentnost izpodbijanega posla. Na to tudi ne kaže dejstvo, da je bil tretji obrok kupnine plačan po asignacijski pogodbi. Enako velja za zatrjevano slab premoženjski položaj dolžnika, s katerim naj bi bila toženka seznanjena. Do neenakovrednosti nasprotnih dajatev pri spornem poslu ni prišlo in je drugačno pritožbeno zavzemanje (tudi s sklicevanjem na tožničine težave pri izterjavi terjatev do dolžnika) neutemeljeno.
Skladno z prvim odstavkom 192. člena ZIZ je določeno, da po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine sodišče izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katera je to določeno s sklepom o domiku.
najemno razmerje - najemna pogodba - zakupno razmerje - odpovedni rok - odpoved najemne pogodbe - podnajemna pogodba - solastninska pravica na nepremičnini - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi sklepa o domiku
Na podlagi prvega odstavka 175. člena ZIZ najemno razmerje s prodajo ne preneha, ima pa kupec v predmetni zadevi, glede na to, da je najemno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice, možnost, da pogodbo o najemu odpove z odpovednim rokom enega meseca. Gre torej za to, da ZIZ ne predvideva, da bi pri domiku nepremičnine kupcu sodišče odločalo o prenehanju najemnega razmerja, ampak zakon v 175. členu posebej ureja usodo najemnega in zakupnega razmerja po prodaji nepremičnine v izvršbi. Bistveno je, da najemno in zakupno razmerje s prodajo stvari ne prenehata, da kupec stopi v pravice in obveznosti najemodajalca in da lahko kupec v primeru, če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice, ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove najemno (zakupno) pogodbo z odpovednim rokom enega meseca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00065193
ZVEtL-1 člen 12, 12/2, 42, 43, 44, 44/3. ZIZ člen 267, 277, 277/1, 278, 278/1. ZPP člen 11, 11/1, 70, 70-6, 213, 213/2, 245, 245/1, 270, 270/3, 300, 300/1. ZNP člen 4, 4/1. Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (1972) člen 3.
skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - originarna pridobitev lastninske pravice - stavbno zemljišče v družbeni lastnini - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - dejanska raba - zelene površine - prostori za počitek in rekreacijo - uporaba vrta - prenos pravice uporabe - javne površine - trajanje začasne odredbe - pravni interes v pritožbenem postopku - dokazovanje z izvedencem - naloga izvedenca - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - sklep procesnega vodstva - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - izločitev sodnika - pravica do izjave - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja
Zaradi odločilnega pomena, ki ga ima strokovno mnenje izvedenca urbanistične stroke za ugotovitev pripadajočega zemljišča in za odpravo dvomov pritožnikov o strokovni primernosti izvedenca (geodetske stroke) za izdelavo mnenja s področja urbanizma, je sodišče njegovo izvedeniško mnenje dodatno preverilo še z mnenjem izvedenke urbanistične stroke (prvi odstavek 245. člena ZPP). Po ugotovitvi in oceni, da je mnenje obeh izvedencev skladno glede prikazanega obsega skupnega pripadajočega zemljišča znotraj naselja in glede parc. št. 312, ter da so bili obravnavani in upoštevani vsi prostorski dokumenti, na katere se je skliceval drugi nasprotni udeleženec, je predlog za nadaljevanje izvajanje dokaza z izvedenko urbanistične stroke (dopolnitev izvedeniškega mnenja) utemeljeno in obrazloženo zavrnilo.
Izvedenec ne določa obsega pripadajočega zemljišča. Njegova naloga je odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki so pomembna pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL-1. Naloga sodišča pa je, da izvedensko mnenje oceni skupaj z drugimi dokazi in na podlagi uspeha celotnega postopka ugotovi obseg pripadajočega zemljišča (8. člen ZPP), kar je sodišče tudi storilo.
Etažni lastnik večstanovanjskih hiš v naselju (v delu pa tudi lastniki garaž, ki niso etažni lastniki blokov) so pridobili pravico uporabe na skupnem pripadajočem zemljišču originarno na podlagi zakonskih določb, navedenih v točki 10. obrazložitve, in akcesorno s pridobitvijo lastninske pravice (prej pravico uporabe) na stanovanjih oziroma delih stavb.
Namen zakonodajalca je bil ugotoviti, katero zemljišče je bilo neposredno namenjeno rabi stavbe oziroma se je dejansko uporabljalo za normalno funkcioniranje stavbe, in presoditi, ali je lastnik stavbe na njem pridobil lastninsko pravico in ali jo je obdržal do trenutka izdaje sodne odločbe, na katerega se nanašajo časovne meje pravnomočnosti.
Funkcionalno oziroma pripadajoče zemljišče stavbam se je vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu. Razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu, ni dopustno. Pogodba s takšnim predmetom je nična, ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja.
Zgolj naknadna sprememba prostorskega akta po stališčih sodne prakse sama po sebi še ne zadostuje za spremembo obsega pripadajočega zemljišča, če pred uveljavitvijo ZLNDL ni bila tudi udejanjena v naravi z dejanskim odvzemom zemljišča lastniku stavbe, s spremembo njegove ureditve oziroma s spremembo rabe.
Ni mogoče slediti naziranju pritožnikov, da vrtički po svoji vsebini ne morejo predstavljati funkcionalnega zemljišča k stavbam v mestnem naselju.
Obravnavano zemljišče vse od izgradnje stavb do lastninjenja družbene lastnine ni bilo namenjeno javni rabi niti stanovalcem sosednjih stavb zunaj naselja oziroma drugim objektom.
Pravno relevantne predpostavke oz. pogoji za uveljavljani varstveni dodatek so v predsodnem upravnem postopku ostali nerazčiščeni izključno zaradi tožničinega nesodelovanja in zavrnitve pisne izjave, da bi CSD lahko kontaktiral njene polnoletne otroke.
ZKP člen 60, 60/1, 60/2, 60/6, 144, 144-6, 371, 371/1, 371/1-5. ZD člen 132.
oškodovanec kot tožilec - oškodovanec - smrt oškodovanca - dediči - ipso iure dedovanje - obtožba upravičenega tožilca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker naj bi bilo s kaznivimi dejanji goljufije prizadeto premoženje A. A., ki je kot del zapuščine že po samem zakonu v trenutku njene smrti prešlo na njena potomca, je utemeljeno trditi, da naj bi bila s kaznivimi dejanji oškodovana tudi onadva.
določitev roka kupcu za plačilo kupnine - oprostitev položitve kupnine - odredba o prodaji na javni dražbi - začetek teka roka - edini upnik kot kupec nepremičnine - plačilo kupnine za nepremičnino
Dolžnik sicer navaja, da je upniku dejansko omogočen daljši rok, kot bi veljalo za druge kupce, a pri tem zanemari, da je upnik upravičeno v posebnem položaju glede na morebitne druge kupce, s katerimi upnikov položaj primerja. Upnik kot edini kupec je namreč lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu, o čemer sodišče na upnikov predlog odloči s posebnim sklepom (drugi odstavek 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Drugi kupci te pravice nimajo in morajo plačati kupnino v postavljenem roku, medtem ko se upnik lahko po pojasnjenem izogne plačilu kupnine.
Pritožbeno stališče, da bi morala biti vrednost spora (vedno) enaka vrednosti predmeta izpodbijanega pravnega posla, ni utemeljeno. Tretji sme v tuj pravni posel poseči z izpodbojnim zahtevkom le v takšnem obsegu, kolikor je potrebno za izpolnitev njegove terjatve (260. člen OZ). Vrednost spora je zato praviloma enaka vrednosti upnikove terjatve. Tožnica bi nižjo navedeno vrednost spora lahko opravičila le s (pravočasno) trditvijo, da se glede na vrednost predmeta izpodbijanega pravnega posla kljub tožbi ne bo mogla v celoti poplačati. Tega pa tožnica doslej ni navajala.
V zadevi je najprej sporno priznanje 225 točk za pripravljalno vlogo, s katero je tožnica odgovorila na odgovor na tožbo, ki ga je podala tožena stranka. Iz vloge izhaja, zakaj se tožnica ne strinja z podanim odgovorom in zakaj vztraja pri podani tožbi. Do zadeve se je torej vsebinsko opredelila. V tem primeru gre nedvomno za pripravljalno vlogo, ki je bila tudi potrebna za sam postopek.
ZUPJS člen 34, 51, 51/2, 51/2-11. ZSVarPre člen 20. ZUP člen 140, 177.
izredna denarna socialna pomoč - denarna socialna pomoč - nepredložitev listinske dokumentacije
Ker je upravni organ ocenil, da za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka glede ugotovitev dejanskega stanja potrebuje prevode listin v tujem jeziku, je imel v 177. členu ZUP podlago to zahtevati.
ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/2. ZST-1 tarifna številka 30010.
taksna obveznost - enotni sosporniki - pritožba zoper sklep - vsebina sklepa - redni postopek - pravnomočno zaključen postopek - postopek odločanja - odločanje o plačilu sodne takse - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog
Tožnica se je pritožila zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila potem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28. 7. 2022 (po pravnomočnem zaključku pravde) na tožnike prevalilo plačilo sodnih taks, ki bi jih sicer moral plačati toženec, če plačila ne bi bil oproščen. Sodna taksa za takšno pritožbo v zakonu ni predpisana. Sodišče prve stopnje jo je očitno napačno odmerilo s sklicevanjem na tarifno številko 30010 taksne tarife, ki za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, določa takso v višini 33,00 EUR. Pri tem je prezrlo, da je po opombi 3e) tega dela tarife takso po navedeni tarifni številki treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopku o individualnih delovnih sporih premoženjske narave in v postopku v tistih upravnih sporih, ki niso spori v zadevah socialnega varstva. Postopki odločanja glede plačila sodnih taks torej v tej tarifni številki niso zajeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064184
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2, 40/3, 86, 86/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2, 243/2-1. ZFPPIPP člen 270, 270/1, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181/3.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost darilne pogodbe - izpodbijanje darilne pogodbe - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - zastopanje stečajnega dolžnika - veljavnost pooblastila po začetku osebnega stečaja - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - razmerje med OZ in ZFPPIPP - oškodovanje upnikov - nedopusten nagib - nagib za sklenitev darilne pogodbe - izigravanje upnikov - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za oblikovalno tožbo - izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča
Ker je predmet te pravde premoženje, ki ni v premoženjski sferi prvega toženca – stečajnega dolžnika, njegova poslovna sposobnost, in s tem tudi procesna sposobnost, ni omejena. Procesna dejanja lahko opravlja sam, oziroma po pooblaščenem odvetniku.
Pravica upnika, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, da uveljavlja pravno varstvo z ničnostnim zahtevkom, z začetkom stečajnega postopka ne preneha. Izključitev ničnostnih zahtevkov v primeru stečaja ni določena ne v OZ ne v ZFPPIPP. Pritožbeno stališče, da mora biti ničnostni zahtevek zaradi postopka osebnega stečaja prilagojen pravilom stečajnega izpodbijanja, v določbah ZFPPIPP nima opore.
Tožba za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe predstavlja vmesni ugotovitveni zahtevek. Zaradi njegove prejudicialne narave (glede na glavni – izbrisni zahtevek) uveljavljanje takšnega zahtevka ni omejeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP). Pravni interes za oblikovalno (izbrisno) tožbo pa se domneva in ga ni treba posebej izkazovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063983
ZPP člen 274, 276. ZVEtL člen 21, 26, 26/5, 27, 27/1. OZ člen 768, 771, 772. SZ-1 člen 64. SPZ člen 118, 118/5.
etažna lastnina - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - procesna ovira - procesne predpostavke - zavrženje predloga - preizkus po uradni dolžnosti - pravnomočno razsojena stvar - obnova postopka - objektivna istovetnost - subjektivne meje pravnomočnosti - sodelovanje stranke v postopku - pravica do izjave - formalni udeleženci - materialni udeleženci - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - obvestilo o poteku postopka - mandatna pogodba - pravna varnost
Namen novele ZVEtL-A je bil, da prepreči širjenje učinka subjektivnih meja pravnomočnosti izdanih odločb na osebe, ki v postopku niso sodelovale.
Ker je razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom podobno razmerju s pooblaščencem, morebitna kršitev upravnikove obveznosti nadaljnjega obveščanja ne more pomeniti podlage za zaključek, da etažni lastniki o postopku niso bili obveščeni in jih zato odločitev sodišča o določitvi pripadajočega zemljišča ne zavezuje.
Informativni dokaz je po sodni praksi samo izjemoma dopusten, če stranka ni poznala konkretnih dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati iz razloga, ker ležijo zunaj njenega zaznavnega območja, kar pa ni konkretni primer.
sodna ureditev meje - potek meje - vrednost spornega mejnega prostora - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - pravni standard
Po zadnji mirni posesti zaradi posesti dovoza s strani obeh strank, ureditev meje ni mogoča. Pravni standard pravične ocene praviloma pomeni razpolovitev mejnega prostora. Ker v ugotovljenih okoliščinah kakšna drugačna razmejitev kot razpolovitev že zaradi konfiguracije dovoza ne pride v poštev, je sodišče prve stopnje ravnalo materialnopravno pravilno, ko je dovoz, torej sporni mejni prostor med stavbama št. 40 in 41, razdelilo na polovico.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00063620
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - bolnišnično zdravljenje - duševna bolezen - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Pri zadržani, ki je bila že večkrat na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici (gre za peto hospitalizacijo), gre za koordinacijo dveh duševnih bolezni, in sicer blodnjave motnje ter Alzheimerjeve demence. Duševna motnja je podana v takšni meri, da ima zadržana hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovanja svojega ravnanja, pod njenim vplivom pa huje ogroža svoje zdravje in življenje. Nadalje je ugotovilo, da zadržana za ambulantno zdravljenje oziroma nadzorovano obravnavo trenutno ni sposobna, saj je njeno bolezensko stanje sedaj v fazi, ko potrebuje bolnišnično zdravljenje, ker ni pripravljena sodelovati pri zdravljenju in je popolnoma nekritična do svojega stanja.
Čeprav v tožničinem primeru že ob priznanju niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje 40 % starostne pokojnine, ni podlage za ustavitev izplačevanja za nazaj. Pritožbeno sodišče soglaša s pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, da je izplačevanje mogoče ustaviti le za naprej.
Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča je bil tožnici med začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni pomotoma izplačan del starostne pokojnine, do katerega ni bila upravičena. Ker je do izplačila prišlo zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami toženca, pomotno izplačilo nedolga ne izključuje utemeljenosti zahtevka za vračilo prejetih pokojninskih dajatev. Tudi v teoriji velja stališče, da za pravico zahtevati vrnitev pomotoma plačanega ni treba, da bi bila zmota pri izpolnitvenem dejanju nezakrivljena.