Informativni dokaz je po sodni praksi samo izjemoma dopusten, če stranka ni poznala konkretnih dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati iz razloga, ker ležijo zunaj njenega zaznavnega območja, kar pa ni konkretni primer.
ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/2. ZST-1 tarifna številka 30010.
taksna obveznost - enotni sosporniki - pritožba zoper sklep - vsebina sklepa - redni postopek - pravnomočno zaključen postopek - postopek odločanja - odločanje o plačilu sodne takse - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog
Tožnica se je pritožila zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila potem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28. 7. 2022 (po pravnomočnem zaključku pravde) na tožnike prevalilo plačilo sodnih taks, ki bi jih sicer moral plačati toženec, če plačila ne bi bil oproščen. Sodna taksa za takšno pritožbo v zakonu ni predpisana. Sodišče prve stopnje jo je očitno napačno odmerilo s sklicevanjem na tarifno številko 30010 taksne tarife, ki za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, določa takso v višini 33,00 EUR. Pri tem je prezrlo, da je po opombi 3e) tega dela tarife takso po navedeni tarifni številki treba plačati v rednem pravdnem postopku, v postopku o individualnih delovnih sporih premoženjske narave in v postopku v tistih upravnih sporih, ki niso spori v zadevah socialnega varstva. Postopki odločanja glede plačila sodnih taks torej v tej tarifni številki niso zajeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064184
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2, 40/3, 86, 86/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2, 243/2-1. ZFPPIPP člen 270, 270/1, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181/3.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost darilne pogodbe - izpodbijanje darilne pogodbe - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - zastopanje stečajnega dolžnika - veljavnost pooblastila po začetku osebnega stečaja - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - razmerje med OZ in ZFPPIPP - oškodovanje upnikov - nedopusten nagib - nagib za sklenitev darilne pogodbe - izigravanje upnikov - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za oblikovalno tožbo - izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča
Ker je predmet te pravde premoženje, ki ni v premoženjski sferi prvega toženca – stečajnega dolžnika, njegova poslovna sposobnost, in s tem tudi procesna sposobnost, ni omejena. Procesna dejanja lahko opravlja sam, oziroma po pooblaščenem odvetniku.
Pravica upnika, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, da uveljavlja pravno varstvo z ničnostnim zahtevkom, z začetkom stečajnega postopka ne preneha. Izključitev ničnostnih zahtevkov v primeru stečaja ni določena ne v OZ ne v ZFPPIPP. Pritožbeno stališče, da mora biti ničnostni zahtevek zaradi postopka osebnega stečaja prilagojen pravilom stečajnega izpodbijanja, v določbah ZFPPIPP nima opore.
Tožba za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe predstavlja vmesni ugotovitveni zahtevek. Zaradi njegove prejudicialne narave (glede na glavni – izbrisni zahtevek) uveljavljanje takšnega zahtevka ni omejeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP). Pravni interes za oblikovalno (izbrisno) tožbo pa se domneva in ga ni treba posebej izkazovati.
ZD člen 174, 174/2. DZ člen 267, 279. ZPP člen 79, 82, 83.
zapuščinski postopek - stroški postopka - plačilo stroškov postopka - skrbnik stranke - začasni zastopnik
Pritožba pravilno navaja, da se v skladu s 279. členom DZ izdatki za izvajanje ukrepov, ki nastanejo v zvezi s skrbništvom za otroke in odrasle osebe v korist varovancev, in nagrada za delo skrbnika krijejo najprej iz varovančevih dohodkov, nato iz sredstev, dobljenih od oseb, ki morajo varovanca preživljati, nato iz varovančevega premoženja in končno iz proračuna Republike Slovenije. Vendar to ne pomeni, da je začasni zastopnik, ki je postavljen na podlagi 82. člena ZPP, zavezan k plačilu izpodbijanih stroškov iz lastnega premoženja. K temu ga tudi določbe 82., 83. in 79. člena ZPP (in tudi ne 267. člen DZ) ne zavezujejo. Stroške mora primarno plačati dedič D. A., sicer pa se bodo krili po vrstnem redu, ki ga določa 279. člen DZ.
OZ člen 131, 147. ZDZdr člen 39, 54, 57. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - protipravno ravnanje - napaka zdravnika - ogroženost zdravja - izvedba dokaza - dokaz z izvedencem medicinske stroke - strokovno vprašanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - razveljavitev prvostopenjske sodbe - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage
Zmotno je stališče izpodbijane sodbe, da toženka tožnice ne bi smela prisilno hospitalizirati že zato, ker se je tožnica pri toženki zglasila sama. Določb 54. in 57. člena ZDZdr, ki urejajo sprejem osebe na zdravljenje na podlagi napotnice izbranega osebnega zdravnika, psihiatra ali drugega zdravnika, ki je pregledal osebo, oziroma na podlagi mnenja zdravnika, člana enote službe nujne medicinske pomoči, ni mogoče razlagati tako, da drugih oseb, ki takšne zdravstvene dokumentacije nimajo, na zdravljenje ni dopustno sprejeti. Kadar oseba zaradi duševne motnje ogroža svoje življenje, gre brez dvoma za nujno stanje, zato je upravičena do zdravniške pomoči in do zdravljenja, tudi v nasprotju s svojo voljo, če te zaradi duševne motnje ni sposobna oblikovati. V takem primeru napotitev ni pogoj za sprejem osebe na psihiatrično zdravljenje v bolnišnični oddelek pod posebnim nadzorom.
Skladno z prvim odstavkom 192. člena ZIZ je določeno, da po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine sodišče izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katera je to določeno s sklepom o domiku.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - sprememba sklepa
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za priznanje stroškov za ponovni študij spisa. Član izvedenskega organa, ki je podal dopolnilno izvedensko mnenje, je spis že preštudiral, in sicer ob podaji osnovnega izvedenskega mnenja. Sodišče izvedenskemu organu ni posredovalo dodatne dokumentacije, prav tako pa tudi član izvedenskega organa v dopolnilnem mnenju ne navaja, da bi preštudiral drugo dokumentacijo, kot je bila uporabljena že pri izdelavi osnovnega izvedenskega mnenja. V tem primeru pa za ponovni študij dokumentacije ni upravičen.
ZUPJS člen 34, 51, 51/2, 51/2-11. ZSVarPre člen 20. ZUP člen 140, 177.
izredna denarna socialna pomoč - denarna socialna pomoč - nepredložitev listinske dokumentacije
Ker je upravni organ ocenil, da za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka glede ugotovitev dejanskega stanja potrebuje prevode listin v tujem jeziku, je imel v 177. členu ZUP podlago to zahtevati.
V zadevi je najprej sporno priznanje 225 točk za pripravljalno vlogo, s katero je tožnica odgovorila na odgovor na tožbo, ki ga je podala tožena stranka. Iz vloge izhaja, zakaj se tožnica ne strinja z podanim odgovorom in zakaj vztraja pri podani tožbi. Do zadeve se je torej vsebinsko opredelila. V tem primeru gre nedvomno za pripravljalno vlogo, ki je bila tudi potrebna za sam postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063983
ZPP člen 274, 276. ZVEtL člen 21, 26, 26/5, 27, 27/1. OZ člen 768, 771, 772. SZ-1 člen 64. SPZ člen 118, 118/5.
etažna lastnina - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - procesna ovira - procesne predpostavke - zavrženje predloga - preizkus po uradni dolžnosti - pravnomočno razsojena stvar - obnova postopka - objektivna istovetnost - subjektivne meje pravnomočnosti - sodelovanje stranke v postopku - pravica do izjave - formalni udeleženci - materialni udeleženci - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - obvestilo o poteku postopka - mandatna pogodba - pravna varnost
Namen novele ZVEtL-A je bil, da prepreči širjenje učinka subjektivnih meja pravnomočnosti izdanih odločb na osebe, ki v postopku niso sodelovale.
Ker je razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom podobno razmerju s pooblaščencem, morebitna kršitev upravnikove obveznosti nadaljnjega obveščanja ne more pomeniti podlage za zaključek, da etažni lastniki o postopku niso bili obveščeni in jih zato odločitev sodišča o določitvi pripadajočega zemljišča ne zavezuje.
najemno razmerje - najemna pogodba - zakupno razmerje - odpovedni rok - odpoved najemne pogodbe - podnajemna pogodba - solastninska pravica na nepremičnini - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi sklepa o domiku
Na podlagi prvega odstavka 175. člena ZIZ najemno razmerje s prodajo ne preneha, ima pa kupec v predmetni zadevi, glede na to, da je najemno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice, možnost, da pogodbo o najemu odpove z odpovednim rokom enega meseca. Gre torej za to, da ZIZ ne predvideva, da bi pri domiku nepremičnine kupcu sodišče odločalo o prenehanju najemnega razmerja, ampak zakon v 175. členu posebej ureja usodo najemnega in zakupnega razmerja po prodaji nepremičnine v izvršbi. Bistveno je, da najemno in zakupno razmerje s prodajo stvari ne prenehata, da kupec stopi v pravice in obveznosti najemodajalca in da lahko kupec v primeru, če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice, ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove najemno (zakupno) pogodbo z odpovednim rokom enega meseca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00065193
ZVEtL-1 člen 12, 12/2, 42, 43, 44, 44/3. ZIZ člen 267, 277, 277/1, 278, 278/1. ZPP člen 11, 11/1, 70, 70-6, 213, 213/2, 245, 245/1, 270, 270/3, 300, 300/1. ZNP člen 4, 4/1. Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (1972) člen 3.
skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - originarna pridobitev lastninske pravice - stavbno zemljišče v družbeni lastnini - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - dejanska raba - zelene površine - prostori za počitek in rekreacijo - uporaba vrta - prenos pravice uporabe - javne površine - trajanje začasne odredbe - pravni interes v pritožbenem postopku - dokazovanje z izvedencem - naloga izvedenca - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - sklep procesnega vodstva - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - izločitev sodnika - pravica do izjave - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja
Zaradi odločilnega pomena, ki ga ima strokovno mnenje izvedenca urbanistične stroke za ugotovitev pripadajočega zemljišča in za odpravo dvomov pritožnikov o strokovni primernosti izvedenca (geodetske stroke) za izdelavo mnenja s področja urbanizma, je sodišče njegovo izvedeniško mnenje dodatno preverilo še z mnenjem izvedenke urbanistične stroke (prvi odstavek 245. člena ZPP). Po ugotovitvi in oceni, da je mnenje obeh izvedencev skladno glede prikazanega obsega skupnega pripadajočega zemljišča znotraj naselja in glede parc. št. 312, ter da so bili obravnavani in upoštevani vsi prostorski dokumenti, na katere se je skliceval drugi nasprotni udeleženec, je predlog za nadaljevanje izvajanje dokaza z izvedenko urbanistične stroke (dopolnitev izvedeniškega mnenja) utemeljeno in obrazloženo zavrnilo.
Izvedenec ne določa obsega pripadajočega zemljišča. Njegova naloga je odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki so pomembna pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL-1. Naloga sodišča pa je, da izvedensko mnenje oceni skupaj z drugimi dokazi in na podlagi uspeha celotnega postopka ugotovi obseg pripadajočega zemljišča (8. člen ZPP), kar je sodišče tudi storilo.
Etažni lastnik večstanovanjskih hiš v naselju (v delu pa tudi lastniki garaž, ki niso etažni lastniki blokov) so pridobili pravico uporabe na skupnem pripadajočem zemljišču originarno na podlagi zakonskih določb, navedenih v točki 10. obrazložitve, in akcesorno s pridobitvijo lastninske pravice (prej pravico uporabe) na stanovanjih oziroma delih stavb.
Namen zakonodajalca je bil ugotoviti, katero zemljišče je bilo neposredno namenjeno rabi stavbe oziroma se je dejansko uporabljalo za normalno funkcioniranje stavbe, in presoditi, ali je lastnik stavbe na njem pridobil lastninsko pravico in ali jo je obdržal do trenutka izdaje sodne odločbe, na katerega se nanašajo časovne meje pravnomočnosti.
Funkcionalno oziroma pripadajoče zemljišče stavbam se je vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu. Razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu, ni dopustno. Pogodba s takšnim predmetom je nična, ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja.
Zgolj naknadna sprememba prostorskega akta po stališčih sodne prakse sama po sebi še ne zadostuje za spremembo obsega pripadajočega zemljišča, če pred uveljavitvijo ZLNDL ni bila tudi udejanjena v naravi z dejanskim odvzemom zemljišča lastniku stavbe, s spremembo njegove ureditve oziroma s spremembo rabe.
Ni mogoče slediti naziranju pritožnikov, da vrtički po svoji vsebini ne morejo predstavljati funkcionalnega zemljišča k stavbam v mestnem naselju.
Obravnavano zemljišče vse od izgradnje stavb do lastninjenja družbene lastnine ni bilo namenjeno javni rabi niti stanovalcem sosednjih stavb zunaj naselja oziroma drugim objektom.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - hujše ogrožanje lastnega zdravja - trajanje ukrepa - mnenje izvedenca - izvedenec psihiatrične stroke
Glede na ugotovljeno duševno motnjo pri udeleženki, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu izvedenca, da je zdravljenje udeleženke v psihiatrični bolnišnici potrebno za obdobje treh tednov.
Če je okrajno sodišče menilo, da je ta vrednost očitno prenizka, bi moralo pravo vrednost ugotoviti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe (tretji odstavek 44. člena ZPP). Ker okrajno sodišče takšnega sklepa doslej ni izdalo, je vrednost spora enaka denarnemu znesku, ki ga je v tožbi navedla tožnica. Ta vrednost pa ne presega mejnega praga (20.000,00 EUR) za stvarno pristojnost okrožnega sodišča (prvi odstavek 32. člena ZPP).
določitev roka kupcu za plačilo kupnine - oprostitev položitve kupnine - odredba o prodaji na javni dražbi - začetek teka roka - edini upnik kot kupec nepremičnine - plačilo kupnine za nepremičnino
Dolžnik sicer navaja, da je upniku dejansko omogočen daljši rok, kot bi veljalo za druge kupce, a pri tem zanemari, da je upnik upravičeno v posebnem položaju glede na morebitne druge kupce, s katerimi upnikov položaj primerja. Upnik kot edini kupec je namreč lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu, o čemer sodišče na upnikov predlog odloči s posebnim sklepom (drugi odstavek 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Drugi kupci te pravice nimajo in morajo plačati kupnino v postavljenem roku, medtem ko se upnik lahko po pojasnjenem izogne plačilu kupnine.
izvršitev odločbe o stikih - stroški - povrnitev preplačil - nasprotna izvršba - sklep o ustavitvi izvršbe - namen denarne kazni
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, sicer pa pritožnica v pritožbi temelja in odmere višine stroškov niti ne izpodbija. Višje sodišče je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da je materialno pravo pravilno uporabljeno, prav tako pa izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na način poplačila teh stroškov in morebitni pobotni zahtevek, v okviru tega pritožbenega postopka niso pravno relevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati. Ko je namreč izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil. O nasprotni izvršbi pa odloča sodišče prve stopnje.
Namen sredstva izvršbe, torej izreka denarne kazni po 226. členu ZIZ v primeru nenadomestne storitve, je doseči izpolnitev upnikove terjatve. Ko je namen dosežen, se izvršba zaključi, kot v tem konkretnem primeru, ko je upnik z vlogo z dne 13. 10. 2022 sam sporočil, da od 1. 8. 2022 dalje stiki potekajo v skladu s sodno poravnavo in sklepom o izvršbi se izvršba zaključi. Sklep o izvršbi je tako izčrpan tudi, če se kasneje ne izpolnjuje več obveznosti po izvršilnem naslovu in v istem izvršilnem postopku ni mogoče potem izrekati nove denarne kazni oziroma nadaljevati izvršbe. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, da se izvršilni postopek v delu uveljavitve nedenarne terjatve izvršitve odločbe o osebnih stikih z otrokom ustavi. Če je dolžnica začela izpolnjevati obveznost po sklepu o izvršbi, v konkretnem izvršilnem postopku namreč ni več pogojev za novi izrek nove denarne kazni. Pravno relevantno za odločitev o pritožbi je le dejstvo, ki je izhajalo iz dopisa upnika z dne 13. 10. 2022, in izpodbijanega sklepa, to je, da se stiki sedaj izvršujejo, s čimer se ta del izvršbe ustavi. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo delno ustavitev postopka, je zgolj deklarativne narave ter morebitne kasnejše kršitve izvršilnega naslova tudi v času pred pravnomočnostjo tega sklepa na drugačno odločitev ne morejo vplivati.
Dolžnik je samostojni podjetnik in že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo ne more biti oproščen plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, če je taksa višja od 44,00 EUR, mora plačati najmanj 44,00 EUR, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščen.