CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064184
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2, 40/3, 86, 86/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2, 243/2-1. ZFPPIPP člen 270, 270/1, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181/3.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost darilne pogodbe - izpodbijanje darilne pogodbe - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - zastopanje stečajnega dolžnika - veljavnost pooblastila po začetku osebnega stečaja - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - razmerje med OZ in ZFPPIPP - oškodovanje upnikov - nedopusten nagib - nagib za sklenitev darilne pogodbe - izigravanje upnikov - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za oblikovalno tožbo - izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča
Ker je predmet te pravde premoženje, ki ni v premoženjski sferi prvega toženca – stečajnega dolžnika, njegova poslovna sposobnost, in s tem tudi procesna sposobnost, ni omejena. Procesna dejanja lahko opravlja sam, oziroma po pooblaščenem odvetniku.
Pravica upnika, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, da uveljavlja pravno varstvo z ničnostnim zahtevkom, z začetkom stečajnega postopka ne preneha. Izključitev ničnostnih zahtevkov v primeru stečaja ni določena ne v OZ ne v ZFPPIPP. Pritožbeno stališče, da mora biti ničnostni zahtevek zaradi postopka osebnega stečaja prilagojen pravilom stečajnega izpodbijanja, v določbah ZFPPIPP nima opore.
Tožba za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe predstavlja vmesni ugotovitveni zahtevek. Zaradi njegove prejudicialne narave (glede na glavni – izbrisni zahtevek) uveljavljanje takšnega zahtevka ni omejeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP). Pravni interes za oblikovalno (izbrisno) tožbo pa se domneva in ga ni treba posebej izkazovati.
tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - postopek zavarovanja - nujna zadeva - rok za vložitev ugovora
Pritožbeni očitek, da osemdnevni ugovorni rok v času sodnih počitnic ni tekel, je neutemeljen, saj v zadevah zavarovanja, kamor sodijo tudi začasne odredbe (upnik je v postopku predlagal izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otrok), tudi v času sodnih počitnic procesni roki tečejo.
Pritožbeno stališče, da bi morala biti vrednost spora (vedno) enaka vrednosti predmeta izpodbijanega pravnega posla, ni utemeljeno. Tretji sme v tuj pravni posel poseči z izpodbojnim zahtevkom le v takšnem obsegu, kolikor je potrebno za izpolnitev njegove terjatve (260. člen OZ). Vrednost spora je zato praviloma enaka vrednosti upnikove terjatve. Tožnica bi nižjo navedeno vrednost spora lahko opravičila le s (pravočasno) trditvijo, da se glede na vrednost predmeta izpodbijanega pravnega posla kljub tožbi ne bo mogla v celoti poplačati. Tega pa tožnica doslej ni navajala.
Če je okrajno sodišče menilo, da je ta vrednost očitno prenizka, bi moralo pravo vrednost ugotoviti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe (tretji odstavek 44. člena ZPP). Ker okrajno sodišče takšnega sklepa doslej ni izdalo, je vrednost spora enaka denarnemu znesku, ki ga je v tožbi navedla tožnica. Ta vrednost pa ne presega mejnega praga (20.000,00 EUR) za stvarno pristojnost okrožnega sodišča (prvi odstavek 32. člena ZPP).
ZKP člen 60, 60/1, 60/2, 60/6, 144, 144-6, 371, 371/1, 371/1-5. ZD člen 132.
oškodovanec kot tožilec - oškodovanec - smrt oškodovanca - dediči - ipso iure dedovanje - obtožba upravičenega tožilca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker naj bi bilo s kaznivimi dejanji goljufije prizadeto premoženje A. A., ki je kot del zapuščine že po samem zakonu v trenutku njene smrti prešlo na njena potomca, je utemeljeno trditi, da naj bi bila s kaznivimi dejanji oškodovana tudi onadva.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2. SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 269. ZPP člen 8.
priposestvovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba - domneva dobre vere - dobroverna posest - dobra vera priposestvovalca - opravičljiva zmota priposestvovalca - pravni naslov za posest - veljavni pravni temelj - izročilna pogodba - meja med parcelama - uporaba dela nepremičnine - obseg zemljišča - skrbnost lastnika stvari - standard povprečno skrbnega človeka - dokazna ocena - pravica do izjave - gradbeno dovoljenje - gradnja nadomestnega objekta - pravica do izjave stranke
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestvovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestvovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla v času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška.
Zgolj dolgotrajna nemotena uporaba zemljišča za pridobitev lastninske pravice ne zadostuje.
Informativni dokaz je po sodni praksi samo izjemoma dopusten, če stranka ni poznala konkretnih dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati iz razloga, ker ležijo zunaj njenega zaznavnega območja, kar pa ni konkretni primer.
V zadevi je najprej sporno priznanje 225 točk za pripravljalno vlogo, s katero je tožnica odgovorila na odgovor na tožbo, ki ga je podala tožena stranka. Iz vloge izhaja, zakaj se tožnica ne strinja z podanim odgovorom in zakaj vztraja pri podani tožbi. Do zadeve se je torej vsebinsko opredelila. V tem primeru gre nedvomno za pripravljalno vlogo, ki je bila tudi potrebna za sam postopek.
Neutemeljeno je obširno pritožbeno zavzemanje, da pri spornem poslu ni bilo spoštovano načelo ekvivalence nasprotnih izpolnitev, ker so bili trije obroki kupnine (op. zadnji z neizpodbijano asignacijsko pogodbo) poravnani v različnih časovnih okoliščinah. Upoštevanje »časovne komponente« ne kaže na neekvivalentnost izpodbijanega posla. Na to tudi ne kaže dejstvo, da je bil tretji obrok kupnine plačan po asignacijski pogodbi. Enako velja za zatrjevano slab premoženjski položaj dolžnika, s katerim naj bi bila toženka seznanjena. Do neenakovrednosti nasprotnih dajatev pri spornem poslu ni prišlo in je drugačno pritožbeno zavzemanje (tudi s sklicevanjem na tožničine težave pri izterjavi terjatev do dolžnika) neutemeljeno.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - sprememba sklepa
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za priznanje stroškov za ponovni študij spisa. Član izvedenskega organa, ki je podal dopolnilno izvedensko mnenje, je spis že preštudiral, in sicer ob podaji osnovnega izvedenskega mnenja. Sodišče izvedenskemu organu ni posredovalo dodatne dokumentacije, prav tako pa tudi član izvedenskega organa v dopolnilnem mnenju ne navaja, da bi preštudiral drugo dokumentacijo, kot je bila uporabljena že pri izdelavi osnovnega izvedenskega mnenja. V tem primeru pa za ponovni študij dokumentacije ni upravičen.
Čeprav v tožničinem primeru že ob priznanju niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje 40 % starostne pokojnine, ni podlage za ustavitev izplačevanja za nazaj. Pritožbeno sodišče soglaša s pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, da je izplačevanje mogoče ustaviti le za naprej.
Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča je bil tožnici med začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni pomotoma izplačan del starostne pokojnine, do katerega ni bila upravičena. Ker je do izplačila prišlo zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami toženca, pomotno izplačilo nedolga ne izključuje utemeljenosti zahtevka za vračilo prejetih pokojninskih dajatev. Tudi v teoriji velja stališče, da za pravico zahtevati vrnitev pomotoma plačanega ni treba, da bi bila zmota pri izpolnitvenem dejanju nezakrivljena.
izvršitev odločbe o stikih - stroški - povrnitev preplačil - nasprotna izvršba - sklep o ustavitvi izvršbe - namen denarne kazni
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, sicer pa pritožnica v pritožbi temelja in odmere višine stroškov niti ne izpodbija. Višje sodišče je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da je materialno pravo pravilno uporabljeno, prav tako pa izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na način poplačila teh stroškov in morebitni pobotni zahtevek, v okviru tega pritožbenega postopka niso pravno relevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati. Ko je namreč izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil. O nasprotni izvršbi pa odloča sodišče prve stopnje.
Namen sredstva izvršbe, torej izreka denarne kazni po 226. členu ZIZ v primeru nenadomestne storitve, je doseči izpolnitev upnikove terjatve. Ko je namen dosežen, se izvršba zaključi, kot v tem konkretnem primeru, ko je upnik z vlogo z dne 13. 10. 2022 sam sporočil, da od 1. 8. 2022 dalje stiki potekajo v skladu s sodno poravnavo in sklepom o izvršbi se izvršba zaključi. Sklep o izvršbi je tako izčrpan tudi, če se kasneje ne izpolnjuje več obveznosti po izvršilnem naslovu in v istem izvršilnem postopku ni mogoče potem izrekati nove denarne kazni oziroma nadaljevati izvršbe. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, da se izvršilni postopek v delu uveljavitve nedenarne terjatve izvršitve odločbe o osebnih stikih z otrokom ustavi. Če je dolžnica začela izpolnjevati obveznost po sklepu o izvršbi, v konkretnem izvršilnem postopku namreč ni več pogojev za novi izrek nove denarne kazni. Pravno relevantno za odločitev o pritožbi je le dejstvo, ki je izhajalo iz dopisa upnika z dne 13. 10. 2022, in izpodbijanega sklepa, to je, da se stiki sedaj izvršujejo, s čimer se ta del izvršbe ustavi. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo delno ustavitev postopka, je zgolj deklarativne narave ter morebitne kasnejše kršitve izvršilnega naslova tudi v času pred pravnomočnostjo tega sklepa na drugačno odločitev ne morejo vplivati.
sodna ureditev meje - potek meje - vrednost spornega mejnega prostora - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - pravni standard
Po zadnji mirni posesti zaradi posesti dovoza s strani obeh strank, ureditev meje ni mogoča. Pravni standard pravične ocene praviloma pomeni razpolovitev mejnega prostora. Ker v ugotovljenih okoliščinah kakšna drugačna razmejitev kot razpolovitev že zaradi konfiguracije dovoza ne pride v poštev, je sodišče prve stopnje ravnalo materialnopravno pravilno, ko je dovoz, torej sporni mejni prostor med stavbama št. 40 in 41, razdelilo na polovico.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00063620
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - bolnišnično zdravljenje - duševna bolezen - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Pri zadržani, ki je bila že večkrat na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici (gre za peto hospitalizacijo), gre za koordinacijo dveh duševnih bolezni, in sicer blodnjave motnje ter Alzheimerjeve demence. Duševna motnja je podana v takšni meri, da ima zadržana hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovanja svojega ravnanja, pod njenim vplivom pa huje ogroža svoje zdravje in življenje. Nadalje je ugotovilo, da zadržana za ambulantno zdravljenje oziroma nadzorovano obravnavo trenutno ni sposobna, saj je njeno bolezensko stanje sedaj v fazi, ko potrebuje bolnišnično zdravljenje, ker ni pripravljena sodelovati pri zdravljenju in je popolnoma nekritična do svojega stanja.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - sprememba odločitve o stikih - skupno starševstvo
Nima prav nasprotna udeleženka, da je v največjo korist otroka, da se dodeli njej. Pri tej odločitvi je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage določb 138., 139. in 143. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), pri čemer je pravilno poudarilo, da je temeljno vodilo, ki ga sodišče upošteva pri odločitvi o zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo načelo otrokove koristi (7. člen DZ). Sodišče druge stopnje pri tem zgolj dodaja, da vsak konflikt kot posledica nerazrešenih osebnih razmerij med bivšimi zakonci, niso odločilni za odločitev o skupnem starševstvu.
neplačilo sodne takse - zahteva za oceno ustavnosti - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je odmerilo sodno takso za ugovor 44,00 EUR in da dolžnik ne navaja, da ne bi zmogel plačila te sodne takse. Ta je tudi po oceni sodišča druge stopnje primerna, ni nesorazmerna in zato ni nepremostljiva stroškovna ovira. Zakaj dolžnik ni plačal sodne takse v roku ne pojasni.
ugotavljanje invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Sodna izvedenka je upoštevaje prvi odstavek 63. člena ZPIZ-2 in predloženo medicinsko dokumentacijo prepričljivo pojasnila, zakaj vztraja pri tem, da je pri tožniku potrebna tudi časovna razbremenitev. Ob že podanih stvarnih razbremenitvah, ki niso sporne, je tožnik zmožen za delo 6 ur dnevno.
Sodna izvedenka se je opredelila do vseh bistvenih vprašanj v tem postopku. Neutemeljene so torej pritožbene navedbe o pomanjkljivem oziroma neprepričljivem izvedenskem mnenju.
Dolžnik je samostojni podjetnik in že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo ne more biti oproščen plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, če je taksa višja od 44,00 EUR, mora plačati najmanj 44,00 EUR, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščen.