ZPP člen 188, 188/3, 210, 210/1, 210/2, 210/3, 224, 224/1.
pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - mirovanje postopka - vročilnica kot javna listina
V sklepu o ugotovitvi mirovanja postopka je bil tožnik opozorjen na pravne posledice iz prvega do tretjega odstavka 210. člena ZPP, med drugim tudi na to, da se šteje, da je tožba umaknjena, če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga njegovega nadaljevanja. Ker pravdni stranki v tem roku nista predlagali nadaljevanja postopka, je prvo sodišče pravilno štelo, da je tožba umaknjena in zato ustavilo postopek (tretji odstavek 188. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00063403
ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-9, 22, 23, 24. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. OZ člen 6, 372, 372/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/2, 4, 4/2. ZIZ člen 76.
potrošniški kredit - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - notarski zapis - ničnost - varstvo potrošnikov - dobra vera - pojasnilna dolžnost banke - pravni standard skrbnosti - načelo vestnosti in poštenja - oderuška pogodba - nepošten pogodbeni pogoj - hipoteka na nepremičnini - obrestna mera - valutno tveganje - tečajne razlike - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke
Kreditojemalec mora biti na eni strani jasno obveščen o tem, da se je s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti izpostavil valutnemu tveganju, za katerega obstaja verjetnost, da ga bo, ekonomsko gledano, težko prevzel nase v primeru znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, v razmerju do tuje valute, v kateri je bil kredit odobren. Posebej pomembna so torej pojasnila o tveganjih kreditojemalca v primeru velikega znižanja vrednosti valute, ki je zakonito plačilno sredstvo v državi članici njegovega stalnega prebivališča, in zvišanja tuje obrestne mere.
Zahtevi po transparentnosti oziroma informiranosti bi bilo zadoščeno, če bi potrošnik v trenutku sklepanja kreditne pogodbe v tuji valuti, sprejel odločitev o njeni sklenitvi potem, ko je bil izrecno in nedvoumno opozorjen, da sklenitev kreditne pogodbe v tuji valuti prinaša specifična tveganja, ki pa ne obstojijo, če se pogodba sklene v domači valuti. Potrebno bi ga bilo tudi opozoriti, da prav ta okoliščina odreja ureditev tudi drugih obveznosti iz pogodbe v drugih pogodbenih določilih, kot npr. višino obrestne mere.
Informacijska dolžnost ponudnika je tisti mehanizem, ki potrošniku omogoči informacijsko uravnoteženje s ponudnikom (kreditodajalcem) oziroma seznanitev s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih bo lahko sprejel odločitev, ki jo sam oceni kot zase najsprejemljivejšo. V obravnavanem primeru banka tožeče stranke ni informirala tako (ni dokazala, da jo je), da bi bil povprečni potrošnik (kreditojemalec) zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Banka ni bila (dovolj) skrbna, saj v času sklenitve obravnavane pogodbe ni izpolnila zahtev po preglednosti pogoja, ki se nalagajo poklicnim dajalcem kreditov v razmerju do potrošnika. Tožeči stranki ni predložila zadostnih in natančnih informacij, ki povprečnemu potrošniku, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, omogočajo, da razume konkretno delovanje spornega pogoja (finančnega mehanizma) in tako oceni tveganje potencialno znatnih negativnih posledic takega pogoja za svoje finančne obveznosti med celotnim trajanjem pogodbe, zato je med pogodbenikoma obstajalo informacijsko neravnotežje glede pomena spornega pogodbenega pogoja. V takih okoliščinah ni mogoče šteti, da je lahko banka, če s kreditojemalcem transparentno (lojalno in pravično) posluje, razumno pričakovala, da bi kreditojemalec takšen pogoj sprejel v okviru posamičnih pogajanj. Prav to, da takšnega kredita prvi tožnik ne bi vzel, če bi banka z njim poslovala lojalno in pravično, tožeča stranka zatrjuje v tožbi. Takšen pogodbeni pogoj je nedovoljen (prvi odstavek 3. člena Direktive) oziroma nepošten, saj ga je mogoče umestiti vsaj pod abstraktni dejanski stan iz prve in četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069778
URS člen 15, 15/3, 33, 35. KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 104, 104/1, 105, 105/2. OZ člen 131, 131/1, 135, 164.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - posnetki nadzornih kamer - pravica do zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - presoja dejanskega stanja - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek - materialna škoda
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da pravica do zasebnosti (kot tudi druge človekove pravice) ni absolutna, temveč je omejena s pravicami drugih oseb in v primerih, ki jih v tretjem odstavku 15. člena določa Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in je koncept pričakovane pravice tisti, ki daje odgovor na vprašanje, v katerih primerih je treba zasebnosti zagotoviti pravno varstvo. V skladu s tem konceptom bo lahko predmet varstva tisto, kar skuša oseba ohraniti kot zasebno, vse dokler bo posameznik tako pričakovanje izrazil na navzven zaznaven način in bo to pričakovanje tudi objektivno opravičljivo. Pričakovanje pa ni objektivno opravičljivo takrat, ko stoji posameznikovi pravici do zasebnosti nasproti druga ustavno varovana pravica, ki ji je ob upoštevanju načela sorazmernosti treba dati prednost. Na splošno namreč velja, da čim manj intimno je področje zasebnosti, tem manjšo pravno zaščito uživa, ko pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih oseb. Upoštevaje izpostavljeno je prvostopenjsko sodišče v točkah 5 in 6 izpodbijane sodbe tehtno, razumljivo in v zadostnem obsegu obrazložilo, zakaj so dokazi, pridobljeni s pomočjo oškodovančevih nadzornih kamer, dopustni. Ugotovilo je sicer, da je namestitev nadzornih kamer, ki snemajo dogajanje na javni cesti (ne glede na to, ali je kje nameščeno opozorilo o snemanju), konkretno A. A. ter posredovanje teh videoposnetkov sodišču, poseganje v zasebnost obdolženega, vendar je nato pravilno zaključilo, da se je obdolženi na posnetkih pojavljal le na javni površini, kjer pa pričakovanega obsega zasebnosti ni mogel biti deležen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064615
ZKP člen 10, 10/2, 402, 402/3, 407, 414, 414/1. KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/2.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek za združitev kazni - izredno pravno sredstvo - kazen zapora - vikend zapor - enotna kazen
Odločilno za obravnavano zadevo je dejstvo, da je obsojenec z izvrševanjem zapora ob koncu tedna že pričel, vendar ga še ni zaključil, kar pomeni, da bi obsojenec v posledici združitve kazni v svojo škodo izgubil že pridobljeno možnost nadomestne izvršitve ene od posamičnih kazni.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - izmikanje
V okviru omejitev, ki jih sodišču določa že citirani drugi odstavek 307. člena ZKP, je začetek izvrševanja pripora vezan na določljiv, bodoči rok - prijetje obdolženca.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.. ZKP člen 506, 506/4.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - slabo finančno stanje
Pritožnica prezre, da šibko finančno stanje samo zase ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. V postopku preklica pogojne obsodbe mora namreč obsojeni izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti. Zatrjevana diagnostika in v prihodnje predvidena medicinsko terapevtska obravnava namreč ne more biti opravičilo za praktično triletno izkazano pasivno držo obsojenega, brezbrižen odnos in posledično neizpolnitev naloženih mu obveznosti do oškodovanih delavcev.
Pritožbeno sodišče obenem povzema še stališče teorije kazenskega materialnega prava, da ni nobenega razloga, da bi zastaranje teklo tudi v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko storilec ni dosegljiv državnim organom, saj v takšnih primerih ne gre za neaktivnost državnih organov, temveč za povsem druge razloge. Nasprotno bi bil z zastaranjem kazenskega pregona "nagrajen" storilec, ki se roki pravice izmika z bivanjem v tujini.
nalog za plačilo sodne takse - umik tožbe - ustavitev postopka po tožbi - sodna taksa za umik tožbe - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - materialno sosporništvo
Tožnika sta tožbo vložila kot materialna sospornika, ker se njune zatrjevane pravice (oziroma obveznosti tožencev) opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
Sodišče lahko terja plačilo sodne takse od vsakega od obeh tožnikov v celoti. Nobene podlage ni za to, da bi posameznemu tožniku bila odmerjena le polovična sodna taksa. Okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnik, to je, da je sam umaknil tožbo eno leto pred drugim tožnikom, ni pravno pomembna.
ZKP člen 214, 214/1, 215, 215/1. ZNPPol člen 6, 40, 40/1, 40/1-4. ZODPol člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izločitev dokazov - odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - ugotavljanje identitete - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - izvedenec, zaposlen pri Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL)
Po četrti alineji prvega odstavka 40. člena ZNPPol smejo policisti ugotavljati identiteto osebe, ki z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz, na katerega se sodna odločba ne bi smela opirati. Svoje stališče je pravilno utemeljilo s sklicevanjem na 19. člen ZODPol, s katerim je normativno urejen status ter avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL kot specializirane notranje organizacijske enote generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih izvidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069772
KZ-1 člen 20, 20/2, 235, 235/1, 240, 240/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - storilec kaznivega dejanja - delicta propria - poslovodja - sostorilstvo - subjektivni odnos storilca - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - razlogi so v nasprotju z izrekom - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zagovornik nima prav, saj iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja nasprotno stališče, ki je v več svojih sodbah pojasnilo, da lahko kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 stori tudi dejanski poslovodja, ker kazenskopravna zakonodaja ne pozna ovire za kazensko odgovornost dejanskega poslovodje kot storilca gospodarskih kaznivih dejanj. Dejanskega poslovodjo je tako treba enačiti s pravim poslovodjem, saj za ugotovitev kazenske odgovornosti pri teh kaznivih dejanjih zadošča, da storilec dejansko opravlja naloge poslovodnega organa, četudi za to nima formalnega pooblastila. Zgolj prepis očitka o sostorilstvu obdolžencev iz izreka izpodbijane sodbe in posplošena navedba, da to izhaja iz dejstev in okoliščin iz zbranega dokaznega gradiva, brez podrobnejše obrazložitve, katera so ta dejstva in okoliščine, ni dovolj za ustrezno obrazloženost objektivnih in subjektivnih elementov sostorilstva, saj gre za odločilno dejstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064309
SPZ člen 60, 60/1, 64, 64/1, 64/2, 92, 92/1, 92/2. ZPP člen 199, 199/1. ZIZ člen 120, 120/1, 155, 155/2.
lastninska (vindikacijska) tožba - vindikacijski zahtevek - pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika - pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe - dobroverni pridobitelj - dopustitev stranske intervencije - intervencijski interes upnika stranke - zavrnitev predloga o stranski intervenciji
Stranski intervenient je v izvršilnem postopku zoper tožnico predlagal izvršbo na terjatev na izročitev premičnin, ki je predmet tega postopka. Okrajno sodišče v Celju je predlogu ugodilo in dovolilo izvršbo ter izdalo sklep o prenosu terjatve, ki je bil toženki kot dolžnikovemu dolžniku vročen 28. 12. 2021. S tem trenutkom je intervenient pridobil samostojno pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izročitev premičnin, ki so navedene v sklepu o prenosu (120. člen v zvezi s 156. členom ZIZ), pa tudi pravico, da s tožbo zahteva izročitev stvari, če zanjo nima izvršilnega naslova (drugi odstavek 155. člena ZIZ). Pridobil je torej materialnopravno upravičenje izterjati zarubljeno terjatev. Ker je upnik dolžan ukreniti vse, kar je potrebno, za ohranitev terjatve in jo ob zapadlosti tudi izterjati (120. v zvezi s 156. členom ZIZ), ima po sodni praksi v postopku zaradi ugotovitve obstoja te terjatve položaj sosporniškega intervenienta. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da je izkazal materialno pravno razmerje glede predmeta spora, torej da je postal nosilec upravičenja, o katerem se odloča, kar predstavlja njegov pravni interes za sodelovanje v postopku kot sosporniški intervenient na strani tožnice (202. člen ZPP).
Pritožbeno sodišče po vpogledu v predložene listine ugotavlja, da je toženka izkazala položaj dobrovernega pridobitelja sladkorja, saj je tega sukcesivno naročala pri družbi, ki ga je prodajala v okviru svoje dejavnosti in ji za vsako izvršeno dobavo tudi izstavila račun. S tem je glede na določilo 64. člena SPZ izvirno pridobila lastninsko pravico ne glede na razpolagalno upravičenje družbe C. oziroma eventualno predhodno pridobljeno lastninsko pravico tožnice. Ker je bila ob vložitvi tožbe lastnica vtoževanih premičnin toženka, tožnica s tožbenim zahtevkom na vrnitev stvari ne more biti uspešna.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4-3, 406, 406/1-1. OZ člen 5.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - igre na srečo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Samo vestni in pošteni dolžniki so upravičeni do pravne dobrote odpusta obveznosti. Ko dolžnik vstopa v obligacijska razmerja, mora tako pri sklepanju le-teh, kot pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovati načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika). To pomeni, da ne zasleduje le svojih koristi pri izvrševanju svojih pravic, pač pa tudi koristi pogodbene stranke pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Trošenje denarja v igralnicah, čeprav za manjše zneske 10,00 do 20,00 EUR, največ 100,00 EUR, namesto namenjenega za poplačilo obveznosti do upnikov, standarda vestnosti dolžnika, ki bi bila manifestirana v izraženi skrbnosti, zanesljivosti in preudarnosti dolžnika z občutkom moralne odgovornosti, zagotovo ne izpolnjuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063880
KZ-1 člen 171, 171/1, 122, 122/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 378, 378/4.
kaznivo dejanje spolnega nasilja - očitek protispisnosti - pojem protispisnosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - dokazna presoja
Za tako imenovano protispisnost iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP gre le v položaju, ko sodišče v sodbi reproducira vsebino dokaza v nasprotju z njegovo vsebino in na tej podlagi ugotavlja odločilna dejstva.
ZPP člen 199, 199/1. ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 33, 34, 35, 37, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2. ZVZD-1 člen 5, 12. ZNB člen 31, 31/2, 31/2-1. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2.
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženka za zahtevo, da morajo delavci izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imela podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožničini pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki so bili za varno delovno okolje določeni s predpisi, je bila toženka kot delodajalec dolžna upoštevati, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Glede na to, da je opravljala dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja, je zakonsko podlago za upoštevanje predpisanih ukrepov predstavljala tudi 1. točka drugega odstavka 31. člena ZNB.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - zavarovanje odgovornosti delodajalca - povrnitev škode od zavarovalnice - solidarni dolžnik - plačilo na podlagi pravnomočne sodbe - uspeh stranke v postopku z revizijo - naknadno odpadla pravna podlaga - plačilo tujega dolga - neupravičena pridobitev - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - povrnitev povzročene škode od delodajalca - asignacija (nakazilo) - kdo lahko izpolni in stroški izpolnitve - tek zakonskih zamudnih obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti - ugotovitvena tožba - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - obstoj terjatve - odložni pogoj - priznanje terjatve v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - prednostna terjatev - priznanje terjatve pod odložnim pogojem - izpolnitev odložnega pogoja - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pomanjkanje pravnega interesa
Ugotavljanje izpolnitve odložnega pogoja ter nato v kakšni višini je tožena stranka kot stečajni dolžnik dolžna plačati tožeči stranki za tako priznano terjatev, je stvar razdelitve v stečajnem postopku.
Zavarovalnica je plačala tuj dolg, s čimer je prišlo do izpolnitve obveznosti iz naslova odškodnine, posledično pa tudi do prenehanja teka zakonskih zamudnih obresti iz naslova glavnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063795
OZ člen 87, 101, 111, 111/3. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 358, 358-5. SPZ člen 95.
ničnost kupoprodajne pogodbe - zahtevek za vrnitev kupnine - ugovor sočasnosti izpolnitve - delna zavrnitev tožbenega zahtevka - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - sposobnost razsojanja - delno odvzeta poslovna sposobnost - plačilo uporabnine - obstoj prikrajšanja - dobrovernost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Toženčev ugovor sočasnosti izpolnitve je materialnopravni ugovor, ki vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče temu ugovoru ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek. Prisodi nekaj manj, ne pa nekaj drugega.
kontrolni pregled tahografa - nalaganje tovora na kamion - odmor med delovnim časom
Ob tem, ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je storilec tahografski vložek v zapisovalno napravo (analogni tahograf) vstavil ob 10:40 uri v ..., da so tovor tega dne na vozilo naložili delavci naročnika prevoza v času pod 10:40 do 11:45 ure ter da je bil v času od 10:40 do 11:45 na tahografu označen odmor oziroma počitek, so povsem jasni in pravilni razlogi sodišča prve stopnje, da je storilec izpolnil vse objektivne znake prekrška po sedmem odstavku 40.c člena ZDCOPMD, saj iz tahografskega zapisa dogodek v zvezi z nalaganjem tovora ni bil razviden in je zato storilec preklopne mehanizme tahografa uporabljal nepravilno.
zahteva za sodno varstvo - izrek opomina - pritožba prekrškovnega organa - dopustnost pritožbe
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji.
Glede na navedeno vložena pritožba prekrškovnega organa v dani procesni situaciji ni dovoljena.
zvišanje preživnine - znižanje preživnine - sporno dejansko stanje - spremenjene okoliščine - potrebe upravičenca - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Sodišče prve stopnje je pravilno v dvofaznem postopku najprej ugotovilo obstoj spremenjenih okoliščin, nato pa je znova ugotavljalo preživninske potrebe preživninske upravičenke - nasprotne udeleženke - ter nato materialne zmožnosti preživninskih zavezancev - predlagatelja in zakonite zastopnice nasprotne udeleženke - in na podlagi teh ugotovitev porazdelilo preživninsko breme in posledično predlagatelju naložilo znižano preživninsko obveznost.