pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - začasno omejevanje stikov - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepozna pritožba v nepravdnem postopku
Da oče in sin v preteklosti rednih stikov nista imela, je dejstvo in prav zaradi tega jih je sodišče prve stopnje tudi po uradni dolžnosti določilo pod nadzorom CSD, saj je ugotovilo, da se otrok zaradi očetovega pomanjkljivega izvajanja stikov z njim od očeta vse bolj odtujuje, stike odklanja in do njih čuti odpor.
Deček po daljši odsotnosti oziroma nekonsistentnosti stikov z očetom ponovno pridobiva pozitivno izkušnjo odnosa z njim. V primeru, da bi stike ponovno prekinili, bi nastalo tveganje, da bi pri dečku znova prišlo do predhodno že zaznanih odtujenih vedenj, kot to opozarja CSD v strokovno utemeljenem mnenju.
nujnost izdaje začasne odredbe - predlog za izdajo začasne odredbe - prešolanje učenca na drugo šolo - zavrnitev predloga - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka
Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče ravnati hitro. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo sklep, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Hitrost postopka z začasno odredbo je namreč namenjena varstvu otrokovega položaja in ni sama sebi namen. Prva nasprotna udeleženka utemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Sodišče prve stopnje je sklep, s katerim je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, zavrnilo, izdalo pred vročitvijo predloga nasprotnima udeležencema in brez oprave naroka. Izvedlo je sicer dokaze, ki jih je predlagal predlagatelj, kljub temu, da je ta predlagal, da se prvi nasprotni udeleženki dovoli vpis mld. B. B. v Osnovno šolo C. in da otrok obiskuje pouk v podružnični šoli D., pa nasprotni udeleženki ni dalo možnosti, da se do predloga opredeli ter poda relevantne navedbe in predlaga dokaze. Samo sodišče pa tudi ni opravilo nobenih poizvedb, kljub temu, da na interese otroka sodišče pazi po uradni dolžnosti.
nalog za plačilo sodne takse - umik tožbe - ustavitev postopka po tožbi - sodna taksa za umik tožbe - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - materialno sosporništvo
Tožnika sta tožbo vložila kot materialna sospornika, ker se njune zatrjevane pravice (oziroma obveznosti tožencev) opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
Sodišče lahko terja plačilo sodne takse od vsakega od obeh tožnikov v celoti. Nobene podlage ni za to, da bi posameznemu tožniku bila odmerjena le polovična sodna taksa. Okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnik, to je, da je sam umaknil tožbo eno leto pred drugim tožnikom, ni pravno pomembna.
Pritožbeno sodišče obenem povzema še stališče teorije kazenskega materialnega prava, da ni nobenega razloga, da bi zastaranje teklo tudi v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko storilec ni dosegljiv državnim organom, saj v takšnih primerih ne gre za neaktivnost državnih organov, temveč za povsem druge razloge. Nasprotno bi bil z zastaranjem kazenskega pregona "nagrajen" storilec, ki se roki pravice izmika z bivanjem v tujini.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064615
ZKP člen 10, 10/2, 402, 402/3, 407, 414, 414/1. KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/2.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek za združitev kazni - izredno pravno sredstvo - kazen zapora - vikend zapor - enotna kazen
Odločilno za obravnavano zadevo je dejstvo, da je obsojenec z izvrševanjem zapora ob koncu tedna že pričel, vendar ga še ni zaključil, kar pomeni, da bi obsojenec v posledici združitve kazni v svojo škodo izgubil že pridobljeno možnost nadomestne izvršitve ene od posamičnih kazni.
ZKP člen 214, 214/1, 215, 215/1. ZNPPol člen 6, 40, 40/1, 40/1-4. ZODPol člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izločitev dokazov - odredba za hišno preiskavo - utemeljeni razlogi za sum - ugotavljanje identitete - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - izvedenec, zaposlen pri Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL)
Po četrti alineji prvega odstavka 40. člena ZNPPol smejo policisti ugotavljati identiteto osebe, ki z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da poročila NFL sama po sebi niso nedovoljen dokaz, na katerega se sodna odločba ne bi smela opirati. Svoje stališče je pravilno utemeljilo s sklicevanjem na 19. člen ZODPol, s katerim je normativno urejen status ter avtonomnost in neodvisnost delovanja NFL kot specializirane notranje organizacijske enote generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih izvidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069778
URS člen 15, 15/3, 33, 35. KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 104, 104/1, 105, 105/2. OZ člen 131, 131/1, 135, 164.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - posnetki nadzornih kamer - pravica do zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - presoja dejanskega stanja - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek - materialna škoda
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da pravica do zasebnosti (kot tudi druge človekove pravice) ni absolutna, temveč je omejena s pravicami drugih oseb in v primerih, ki jih v tretjem odstavku 15. člena določa Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in je koncept pričakovane pravice tisti, ki daje odgovor na vprašanje, v katerih primerih je treba zasebnosti zagotoviti pravno varstvo. V skladu s tem konceptom bo lahko predmet varstva tisto, kar skuša oseba ohraniti kot zasebno, vse dokler bo posameznik tako pričakovanje izrazil na navzven zaznaven način in bo to pričakovanje tudi objektivno opravičljivo. Pričakovanje pa ni objektivno opravičljivo takrat, ko stoji posameznikovi pravici do zasebnosti nasproti druga ustavno varovana pravica, ki ji je ob upoštevanju načela sorazmernosti treba dati prednost. Na splošno namreč velja, da čim manj intimno je področje zasebnosti, tem manjšo pravno zaščito uživa, ko pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih oseb. Upoštevaje izpostavljeno je prvostopenjsko sodišče v točkah 5 in 6 izpodbijane sodbe tehtno, razumljivo in v zadostnem obsegu obrazložilo, zakaj so dokazi, pridobljeni s pomočjo oškodovančevih nadzornih kamer, dopustni. Ugotovilo je sicer, da je namestitev nadzornih kamer, ki snemajo dogajanje na javni cesti (ne glede na to, ali je kje nameščeno opozorilo o snemanju), konkretno A. A. ter posredovanje teh videoposnetkov sodišču, poseganje v zasebnost obdolženega, vendar je nato pravilno zaključilo, da se je obdolženi na posnetkih pojavljal le na javni površini, kjer pa pričakovanega obsega zasebnosti ni mogel biti deležen.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.. ZKP člen 506, 506/4.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - slabo finančno stanje
Pritožnica prezre, da šibko finančno stanje samo zase ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. V postopku preklica pogojne obsodbe mora namreč obsojeni izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti. Zatrjevana diagnostika in v prihodnje predvidena medicinsko terapevtska obravnava namreč ne more biti opravičilo za praktično triletno izkazano pasivno držo obsojenega, brezbrižen odnos in posledično neizpolnitev naloženih mu obveznosti do oškodovanih delavcev.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - izmikanje
V okviru omejitev, ki jih sodišču določa že citirani drugi odstavek 307. člena ZKP, je začetek izvrševanja pripora vezan na določljiv, bodoči rok - prijetje obdolženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069772
KZ-1 člen 20, 20/2, 235, 235/1, 240, 240/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - storilec kaznivega dejanja - delicta propria - poslovodja - sostorilstvo - subjektivni odnos storilca - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - razlogi so v nasprotju z izrekom - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zagovornik nima prav, saj iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja nasprotno stališče, ki je v več svojih sodbah pojasnilo, da lahko kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 stori tudi dejanski poslovodja, ker kazenskopravna zakonodaja ne pozna ovire za kazensko odgovornost dejanskega poslovodje kot storilca gospodarskih kaznivih dejanj. Dejanskega poslovodjo je tako treba enačiti s pravim poslovodjem, saj za ugotovitev kazenske odgovornosti pri teh kaznivih dejanjih zadošča, da storilec dejansko opravlja naloge poslovodnega organa, četudi za to nima formalnega pooblastila. Zgolj prepis očitka o sostorilstvu obdolžencev iz izreka izpodbijane sodbe in posplošena navedba, da to izhaja iz dejstev in okoliščin iz zbranega dokaznega gradiva, brez podrobnejše obrazložitve, katera so ta dejstva in okoliščine, ni dovolj za ustrezno obrazloženost objektivnih in subjektivnih elementov sostorilstva, saj gre za odločilno dejstvo.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 343, 343/1, 353, 365, 365-2.
nedovoljena pritožba - nepopolna pritožba
Pravilen je zaključek odišča prve stopnje o nedovoljenosti predlagateljeve pritožbe. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Zato je sodišče prve stopnje predlagateljevo pritožbo utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP zvezi s 366. členom ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063888
ZPP člen 156, 156/1, 325, 358, 366, 366/1. ZNP-1 člen 37, 40, 40/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
delitev solastnine - civilna delitev - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - višina solastniškega deleža - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - predmet delitve - vsebina predloga za delitev solastnine - obveznost odločiti o predlogu - odločitev o celotnem predlogu stranke - dopolnitev sklepa - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pravni interes za pritožbo - pripombe stranke - prošnja za preložitev obravnave - separatni stroški - povrnitev separatnih stroškov
Posebna oblika civilne delitve je določena v petem odstavku 70. člena SPZ. Če takšno obliko delitve predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Ti kriteriji so enakovredni.
Vrstni red izkazanega namena za prevzem nepremičnin ni pravno odločilen. Tudi če bi nasprotna udeleženka izkazala, da lahko preostale solastnike v celoti izplača, ob tem, ko je to izkazal tudi peti predlagatelj, odločitev sodišča ne bi mogla biti drugačna. Tudi v tem primeru bi (v korist petega predlagatelja) prevladal kriterij višine solastninskih deležev.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - nedopustne novote - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - izterjava stroškov
Plačilo, ki ga je sodišče naložilo toženki, brez dvoma posega v njeno ustavno pravico do zasebne lastnine, vendar ta poseg nikakor ni neupravičen, upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, ter zakonska pooblastila upravnika pri izterjavi stroškov obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stavbe, kot jih je sodišče prve stopnje pravilno navedlo v razlogih sodbe.
Stroški tožnice zaradi dejstva, da je s tožbo prvotno zajela obe (solidarno odgovorni) toženki, niso bili nič večji oziroma bi nastali v enaki višini tudi v primeru, če bi tožbo tožnica že na začetku vložila le zoper prvo toženko. Razlogov, da ji sodišče dela stroškov ne bi priznalo, zato ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00068891
OZ člen 39, 40, 40/1, 45, 45/2, 50, 86.. ZPP člen 8, 11, 41, 241, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
navidezna pogodba (simulirana pogodba) - trditveno breme - dokazna ocena - analitična ocena dokazov - obrazloženost dokazne ocene - pravica do izjave v postopku - neizvedba dokaza - prisilna privedba priče - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - nedopustna podlaga pogodbe - neobstoječa pogodba - ničnost pogodbe
Sodišče je torej pričo A. A. večkrat vabilo na obravnavo in se pri tem dvakrat poslužilo ukrepa prisilne privedbe, obakrat neuspešno. Glede na navedeno je v skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka, opustitev izvedbe tega dokaza pravilna in zakonita in ne pomeni kršitve tožničine pravice od izjave v postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00069863
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1. KZ-1 člen 300.
predlog za obnovo kazenskega postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - novi dokazi - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki
V skladu s prvim odstavkom 413. člena ZKP sme sodišče zahtevo za obnovo kazenskega postopka med drugim zavreči tudi, če nova dejstva in dokazi očitno niso taki, da bi se mogla na njihovi podlagi dovoliti obnova. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da med slednja spadata tudi nova dokaza, ki ju je predložil obsojenec. Ob tem je pravilno pojasnilo, da posnetek dogajanja na USB ključku, ki je že bil predložen tekom kazenskega postopka sodišču prve stopnje in dokazno ocenjen s strani sodišča, ni mogoče šteti za nov dokaz zgolj iz razloga, ker je novo predložen posnetek upočasnjen. Glede predloženega izvedeniškega mnenja sodnega izvedenca za področje preiskav fotografij ter posnetkov varnostnih kamer [...], izdelanega na podlagi prej omenjenega upočasnjenega posnetka pa je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo, zakaj ta dokaz ne bi pripeljal do ugodnejše odločitve za obsojenca. Obsojenec je namreč mnenja, da z udarcem po fotoaparatu in ne po roki uradne osebe, ni izpolnil zakonskih znakov kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena KZ-1. Vezano na to pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da se za napad po ustaljeni sodni praksi šteje vsakršna uporaba sile, usmerjene proti določeni osebi. Utemeljeno se je ob tem oprlo na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 87786/2010 z dne 12. 1. 2022, iz katere izhaja, da se kot zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja šteje vsaka nasilna uporaba fizične moči proti telesu uradne osebe.
kontrolni pregled tahografa - nalaganje tovora na kamion - odmor med delovnim časom
Ob tem, ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je storilec tahografski vložek v zapisovalno napravo (analogni tahograf) vstavil ob 10:40 uri v ..., da so tovor tega dne na vozilo naložili delavci naročnika prevoza v času pod 10:40 do 11:45 ure ter da je bil v času od 10:40 do 11:45 na tahografu označen odmor oziroma počitek, so povsem jasni in pravilni razlogi sodišča prve stopnje, da je storilec izpolnil vse objektivne znake prekrška po sedmem odstavku 40.c člena ZDCOPMD, saj iz tahografskega zapisa dogodek v zvezi z nalaganjem tovora ni bil razviden in je zato storilec preklopne mehanizme tahografa uporabljal nepravilno.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4-3, 406, 406/1-1. OZ člen 5.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - igre na srečo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - načelo vestnosti in poštenja
Samo vestni in pošteni dolžniki so upravičeni do pravne dobrote odpusta obveznosti. Ko dolžnik vstopa v obligacijska razmerja, mora tako pri sklepanju le-teh, kot pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovati načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika). To pomeni, da ne zasleduje le svojih koristi pri izvrševanju svojih pravic, pač pa tudi koristi pogodbene stranke pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Trošenje denarja v igralnicah, čeprav za manjše zneske 10,00 do 20,00 EUR, največ 100,00 EUR, namesto namenjenega za poplačilo obveznosti do upnikov, standarda vestnosti dolžnika, ki bi bila manifestirana v izraženi skrbnosti, zanesljivosti in preudarnosti dolžnika z občutkom moralne odgovornosti, zagotovo ne izpolnjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00065134
ZPP-UPB3 člen 8,39.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklepanje o dokazanosti - dokazna ocena - zloraba pravic - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - cesijska pogodba - zloraba izvršbe - plačilo odvetniških stroškov
Upnik pri nobeni od spornih pogodb ni bil stranka in niti ne more poznati konkretnih dejstev in vsebine teh pogodb. Prav zato je treba siceršnjo strogost pri zahtevi po konkretizaciji navedb in dokaznih predlogov omiliti. Zadošča, da upnik poda navedbe o indicih, ki kažejo na zatrjevano dejstvo. Če ti tvorijo zaključen krog, lahko sodišče dejstva ugotovi z zadostno stopnjo prepričanja. Po drugi strani pa mora biti zato nasprotna stranka, ki z ustreznimi informacijami razpolaga, bolj aktivna, da bi lahko vzbudila dvom v zaključke sodišča.