NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063644
SPZ člen 67, 70. ZNP-1 člen 149, 155.
začasna odredba v nepravdnem postopku - postopek delitve stvari v solastnini - ureditvena začasna odredba - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - ureditev razmerja med solastniki - skupno upravljanje stvari v solastnini - priklop na javno električno omrežje
Po večinskem stališču sodne prakse je v nepravdnem postopku zaradi delitve stvari v solastnini dopustna izdaja ureditvene začasne odredbe zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode. Takšno začasno odredbo je mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih in je pri odločanju potreben restriktiven pristop.
Predlagateljici v predlogu za izdajo začasne odredbe res navajata, da med solastniki ni doseženo soglasje v zvezi s priklopom hiše na elektriko, vendar sodnega varstva za ureditev tega razmerja med solastniki ne predlagata. S predlagano začasno odredbo želita urediti nekaj, česar s svojim predlogom za razdružitev solastnine od nasprotne udeleženke sploh ne zahtevata. Predlagano zavarovanje torej sploh ni povezano s sodnim varstvom, ki ga predlagateljici s predlogom za delitev solastnine zasledujeta.
Višje sodišče ugotavlja, da pritožba tožene stranke zoper izpodbijani sklep ne vsebuje podpisa ne pritožnice ne pooblaščenca. Za podpis ne zadošča, da je na pritožbi odtisnjen žig odvetnika tožene stranke, pač pa bi moral odvetnik pritožbo tudi lastnoročno podpisati. Utrjeno stališče sodne prakse je, da odvetnikov žig brez lastnoročnega podpisa ne izpolnjuje kriterijev popolne pritožbe, to pa nenazadnje izhaja tudi iz 15. člena ZOdv, ki izrecno določa, da mora odvetnik vsako vlogo in listino, ki jo sestavi, žigosati in podpisati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00063450
ZIL-1 člen 121, 121/2. ZPP člen 2, 2/1, 212, 214, 214/2, 285, 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 9, 9/3, 15. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije preambula 16.
kršitev znamke - blagovna znamka EU - izčrpanje pravic iz znamke - pravica prepovedi uvoza blaga - kršitelj - špediter - odstranitveni zahtevek - uničenje predmeta kršitev - tehtanje pravic v koliziji - pravica do izjave - sodba presenečenja - trditveno in dokazno breme
Ne glede na določbo drugega odstavka 121. člena ZIL-1, ki zahteva tehtanje med med resnostjo kršitve in zahtevkom po uničenju, torej odločanje upoštevaje načelo sorazmernosti, pa je sodišče tudi pri odločanju o odstranitvenih ukrepih po ZIL-1 vezano na pravila trditvenega in dokaznega bremena iz 212. člena ZPP.
Prav ima torej pritožnica, da je sodišče prve stopnje ob odsotnosti trditev tožene stranke glede njenih trditev, ki se nanašajo na težo kršitve in njen interes imetnika pravice do blagovne znamke, napačno odločilo, da zahtevek za uničenje ni utemeljen. Glede na nesporna dejstva, da gre za veliko količino blaga, na katerega se nanaša kršitev, in da je šlo za dve pošiljki in torej ne gre za enkratno kršitev, je mogoče zaključiti, da je šlo za težko kršitev pravic imetnika znamke. Poleg tega so podana neprerekana dejstva tožnice glede njenega interesa, da se učinkovito zavarujejo njene pravice, in sicer se je v Sloveniji v letu 2021 v kratkem času soočila s številnimi zasegi pijače zaradi suma, da gre za kršitev njenih pravic.
Sodišče ne sme samo, brez (konkretnih) trditev (tožene) stranke, ugotavljati dejstev, ki govorijo v prid varstva lastninske pravice in proti temu, da se sporno blago uniči, tudi če mu zakon nalaga, da mora upoštevati načelo sorazmernosti. Tudi to tehtanje se giblje v okvirih procesnega gradiva, ki ga ponudijo stranke, torej v okviru njihovih trditev.
vrnitev darila v zapuščino - zahtevek za vrnitev darila - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vrednost darila ob zapustnikovi smrti - obračunska vrednost zapuščine - vrednost darila - izračun nujnega deleža - vračunanje darila - pravica do nujnega deleža - dedna pravica - nujni dedič - vlaganja v nepremičnino - dokazovanje pravno odločilnih dejstev
Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD), kar pomeni, da je nujni dedič pravi dedič (univerzalni zapustnikov naslednik), ki je upravičen do alikvotnega dela zapuščine, torej do dela vsake stvari in pravice, ki sestavlja zapuščino. Zahteva lahko vrnitev (dela) darila v naravi, lahko pa se zadovolji z vrnitvijo denarne protivrednosti.
Darilo se oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. Zaradi ugotavljanja obračunske vrednosti zapuščine (in razpoložljivega dela zapuščine) se poleg darila tudi drugo zapustnikovo (aktivno in pasivno) premoženje oceni po vrednosti v istem časovnem trenutku - na dan zapustnikove smrti (drugi in tretji odstavek 28. člena ZD). Stanje nepremičnin ob daritvi, torej stanje, ki ni vključevalo kasnejših vlaganj, med pravdnima strankama ni bilo sporno. Ker je bil toženki podarjen del (solastni delež) nepremičnin pred opravljenimi vlaganji, je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca gradbene stroke vrednost darila pravilno ocenilo glede na stanje ob daritvi (torej stanje pred vlaganji), upoštevajoč vrednost ob zapustnikovi smrti.
Glede na zgoraj izpostavljeno stališče, da vlaganja, opravljena po daritvi, ne vplivajo na oceno vrednosti darila, je odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov, podanih zaradi dokazovanja trditev o vlaganjih (o njihovi vrednosti oziroma o današnji vrednosti nepremičnin zaradi vlaganj), pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065505
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZPP člen 212.
škodni dogodek - deljena odgovornost - krivdna odgovornost izvajalca del - soodgovornost pešca - poledenela površina - padec na poledenelem pločniku - čiščenje pohodne površine - primerna obutev - zimska služba - mokra in spolzka tla - trditveno in dokazno breme - dokaz s sodnim izvedencem
Za presojo odškodninske odgovornosti v konkretnem primeru je relevantno dejansko stanje v času škodnega dogodka, ne pa vprašanje, kako toženka oziroma njena zavarovanca sicer vzdržujeta sporno površino.
Izvajalcu zimske službe ni mogoče naložiti bremena za popolno očiščenost, odsotnost ledu in varnost na prav vsakem delu javne pohodne površine, saj je takšna zahteva nerealna. Tudi ni brez pomena, ali je bila pohodna površina poledenela v celoti, ali pa je bila na njej le ledena zaplata.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - predlog za zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki prvostopenjskega sodišča, da sodišče z začasnim zavarovanjem premoženjskopravnega zahtevka ne more samemu sebi nalagati, kaj sme storiti in česa ne, ker bi s tem posegalo v pristojnost samega sebe, pri čemer sodišče niti nima zakonske podlage, da bi npr. davčnemu organu prepovedalo odmero davka. Po 271. in 273. členu ZIZ-a sme sodišče izdati le tiste začasne odredbe, s katerimi je mogoče doseči namen zavarovanja. Začasna odredba, s katero bi eno sodišče prepovedovalo opraviti procesno dejanje drugemu sodišču, slednjega ne bi mogla zavezovati. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da oškodovanec s predlogom za izdajo začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka tudi ne more doseči močnejšega ali drugačnega pravnega varstva kot v okviru "matičnega" kazenskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063630
ZPP člen 117, 285. ZDKG člen 20. ZD člen 28, 32. SPZ člen 8, 54. OZ člen 533.
spor o obsegu zapuščine - izločitveni zahtevek potomca - prispevek k ohranitvi ali povečanju zapustnikovega premoženja - zaščitena kmetija - zapustnikovo premoženje - zapuščina - odsvojitev poslovnega deleža - darilna pogodba - sestavina nepremičnine - vlaganja - obračunska vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - materialno procesno vodstvo
Tožnik je predlog za vrnitev v stanje pred prvim narokom za glavno obravnavo podal prepozno. Zaradi zatrjevane nepravilne oprave prvega naroka za glavno obravnavo tako ni moglo priti do kršitve pravice do izjave, saj tožnik možnosti, da bi se pravda vrnila v tisto stanje, v katerem je bila pred tem narokom, ni izkoristil pravočasno.
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti (stvarni, obligacijski, avtorski, korporacijski), da ima torej potomec absolutno pravico na delu zapustnikovega premoženja, pri čemer mora zatrjevati in dokazati, da njegov prispevek k celotnemu zapustnikovemu premoženju ustreza vrednosti izločene stvari.
Posamična vlaganja v prednikov že obstoječ objekt, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD.
Tožnik v tožbi trdi, da so bile okrasne ptice in perjad zapustnikova last in da so tvorile premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti. Sodišče prve stopnje je ugotovitveni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tega dejstva ni potrebno ugotavljati, ker predmeti več ne obstojijo. Pritožba se utemeljeno protivi takšni odločitvi, saj zapuščina obsega premoženje pokojnika, ki obstaja v času njegove smrti, v 28. členu ZD določena pravila za izračun nujnega deleža pa terjajo, da se vrednost zapuščine ugotavlja na podlagi ugotovitev o vsem zapustnikovem premoženju ob njegovi smrti.
DZ člen 100, 100/1. ZNP-1 člen 19. ZPP člen 112, 112/8.
preživljanje razvezanega zakonca - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - tožba, vezana na rok
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepravdni postopek ustavilo in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa nadaljevalo postopek po pravilih pravdnega postopka, pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v skladu z 19. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).
spor majhne vrednosti - tožba in nasprotna tožba - sklenitev pogodbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - obravnavanje nasprotne tožbe - primarni tožbeni zahtevek - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - preventivno pravno varstvo z ugotovitveno tožbo - pogodbena kazen - višina nagrade - podrejeni tožbeni zahtevek - tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe - napake volje - zmota - opravičljiva zmota - podpis pogodbe - zavrnitev nepomembnih dokazov
Stališče sodišča prve stopnje, da je s tem, ko je o dajatvenem zahtevku tožnice že odločilo, odpadla toženkina potreba po odpravi negotovosti tako glede pogodbene kazni kot glede višine nagrade po Pogodbi, je pravilno.
Ker toženkin direktor Pogodbe in z njo povezane ponudbe (ki skupno obsega manj kot dve strani, prejel pa jo je po elektronski pošti in bi jo lahko prebiral kolikor dolgo bi želel), pred podpisom ni prebral, višje sodišče pritrjuje materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje, da se zato toženka ne more sklicevati ne na zmoto ne na prevaro.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00063006
OZ člen 59. SZ-1 člen 95, 98, 111, 111/1, 112, 112/2, 113. ZFPPIPP člen 322, 322/2, 322/4. ZPP člen 184, 184/2.
sprememba tožbe - družinski član - pasivna legitimacija - najemna pogodba - prenehanje najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - izselitev družinskega člana - stanje stanovanja po prenehanju najema - pravica do izjave - stečajni upravitelj - soglasje stečajnega sodišča - sklep o soglasju - pravni učinek - izpolnitev odložnega pogoja - začetek učinkovanja pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - potek časa - povrnitev lastnih vlaganj najemnika
Ker tožnica tožbe ni razširila na nove tožene stranke, tožba ni bila spremenjena.
Glede na v najemni pogodbi vsebovan odložni pogoj stečajnemu sodišču ni bilo treba izrecno za nazaj odobriti oddaje sporne nepremičnine. Zaradi v pogodbi vsebovanega odložnega pogoja je imelo isti učinek soglasje.
V kakšnem stanju je toženec dolžan stanovanje izročiti, se pravdni stranki nista posebej dogovorili, zato velja zakonska ureditev, po kateri je toženec dolžan stanovanje izročiti v stanju, v kakršnem ga je prevzel, ter praznega oseb in stvari.
načelo kontradiktornosti - izvedba dokazov - pisne izjave prič - zaslišanje priče - izpoved priče - predujem za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza
Iz pisnih in podpisanih izjav, ki so jih priče podale o dejstvih, o katerih bi lahko izpovedale na naroku, izhaja, da nobena od spornih nezaslišanih prič ni navajala nič v zvezi z morebitno demenco in poslovno sposobnostjo pokojne, zato jih sodišče prve stopnje tudi na podlagi sedmega odstavka 236.a člena ZPP v tej zvezi ni bilo dolžno zaslišati. Glede vseh spornih prič pa velja, da na novo pridobljena zdravstvena dokumentacija ne predstavlja okoliščine, ki bi zahtevala (ponovno) zaslišanje, saj priče lahko izpovejo le o dejstvih, ki so jih same zaznale, ne glede na medicinsko dokumentacijo.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00063622
ZDZdr člen 39, 39/1, 53. URS člen 19, 35, 51.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna motnja - samomorilnost
Kot posledica ugotovljene duševne motnje je ugotovljeno, da je pri pridržani osebi v trenutkih povišane vznemirjenosti ob impulzivnosti in depresivni motnji hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Vse to se kaže v krajevni neorientiranosti, v nejemanju zdravil za epilepsijo ter v zlorabi alkohola in marihuane.
ZKP člen 4, 148, 148/4, 157, 157/3,. ZP-1 člen 55, 55/2.
izločitev dokazov - sum storitve kaznivega dejanja - sum storitve prekrška - osredotočenost suma - pravni pouk osumljencu - pravni pouk ob odvzemu prostosti - poziv za izročitev prepovedanih predmetov
Navajanje pritožnika, da utegne biti odločitev prvostopenjskega sodišča o izločitvi dokazov preuranjena, je upravičeno. Pritožnik opozarja na odločbo o odvzemu prostosti in pridržanju z dne 24. 11. 2018, iz katere izhaja, da se je policijski postopek začel ob 02.45 uri, obdolženi pa je bil pridržan ob 03.10 uri, pri čemer iz navedene odločbe tudi izhaja, da je bil obdolženi v postopku seznanjen z razlogi za odvzem prostosti, katerega kaznivega dejanja je osumljen, kaj je podlaga za sum zoper njega ter seznanjen tudi s pravicami po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Višje sodišče ob tem pripominja, da dejstvo vročene odločbe o odvzemu prostosti in pridržanja ob 07.20 uri, nima odločilnega pomena za presojo, če je bil izkazano podan ustrezen pravni pouk obdolžencu v okoliščinah tretjega odstavka 157. člena v povezavi s pravicami iz četrtega člena ZKP oziroma v zvezi z zasegom predmetov na kraju samem, kot to izhaja iz obrazložitve odločbe o pridržanju v tretjem odstavku le-te.
ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - zalezovanje - nasilje v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - utemeljenost predloga po zpnd - rok za vložitev predloga
Po stališču prvostopenjskega sodišča se verjetnost prihodnjega nasilja presoja zgolj glede na dogodke, do katerih je prišlo v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Takšno stališče je napačno in je posledica zmotne uporabe določbe četrtega odstavka 22.b člena ZPND, ki določa, da mora biti predlog žrtve podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, ali je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Iz navedenega določila izhaja zgolj to, da od zadnjega dejanja povzročitelja nasilja do vložitve predloga žrtve za izrek ukrepa, ne sme miniti več kot šest mesecev, ne pa da se presojajo zgolj dejanja nasilja znotraj navedenih šestih mesecev.
odškodninska odgovornost - zavrnitev tožbenega zahtevka - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - povečana nevarnost za nastanek škode - varnost in zdravje pri delu - ukrepi za zagotavljanje varnosti - varstvo delavca - pojasnilna dolžnost - okrnitev osebnostnih pravic - odklonitev dela - pogodbena kazen
Pri kuhanju je pod določenimi pritiski, kar prinaša tekmovanje (časovni in drugi), gotovo večja nevarnost za nastanek poškodb (npr. ureznin, opeklin, ipd.), saj je razumljivo pozornost tekmovalca usmerjena bolj k izpolnitvi naloge (oziroma zmagi) kot pa k lastni varnosti in zdravju. Dodatna okoliščina, da sta tekmovalca med kuhanjem privezana s hrbtom, to nevarnost še poveča, a kljub temu ne v tolikšni meri, da ob ustrezni skrbnosti in spoštovanju varnostnih pravil te nevarnosti ne bi bilo mogoče preprečiti.
Pritožba govori o pojasnilni dolžnosti in se ob tem sklicuje na sodno prakso o pojasnilni dolžnosti banke glede obstoja valutnega tveganja. Pojasniti je treba, da obravnavani primer ni podoben situaciji v zvezi s krediti v CHF (ali pa v zvezi s podrejenimi obveznicami), prav tako ne situaciji, ko je bolnica npr. pred operativnim posegom dolžna podati bolniku vse potrebne informacije v zvezi s posegom in njegovimi morebitnimi posledicami. V opisanih primerih iz sodne prakse gre namreč za podajanje informacij o strokovnih vprašanjih, s katerimi se povprečni človek ne srečuje in ki potem omogočijo oblikovanje prave volje. V obravnavani zadevi pa gre za nalogo, ki po eni strani terja poznavanje kuharskih spretnosti, hkrati pa osnovno poznavanje fizike, da bo pač v primeru, če sta dve telesi povezani med seboj, v primeru, ko bo eno telo potegnilo v eno smer, tudi drugo telo šlo v isti smeri.
sklep o stroških - povrnitev pravdnih stroškov - nagrada in stroški sodnega izvedenca - izvedenina - skupno premoženje - sporna podlaga in višina zahtevka - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - končni uspeh strank
Zavzemanje tožnika, da bi se ločeno upošteval uspeh po temelju in po višini, ni utemeljeno. Takšno ugotavljanje uspeha je v sodni praksi izjema.
ZZK-1 člen 243, 243/1. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38. ZLNDL člen 2. ZDen člen 3, 3-9, 80. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja (1968) člen 3, 5, 5/4.
izbrisna tožba - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - zavrnitev zahtevka - pravica uporabe - prenos pravice uporabe s pogodbo ali dedovanjem - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo
Z uveljavitvijo ZLNDL so vsi imetniki pravice uporabe na zemljiščih postali lastniki teh zemljišč po samem zakonu, če so to pravico imeli ob uveljavitvi zakona (leta 1997). A. A. je takšno pravico imela, saj jo je podedovala leta 1983. Iz sklepa o dedovanju izhaja, da je imela njena mati na nepremičninah pravico uporabe in uživanja, ostali dediči pa so njen delež na teh nepremičninah prepustili svoji sestri A. A.
ZNNZ je v 38. členu določal, da nezazidano gradbeno zemljišče ostane v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga po odločbi občinskega ljudskega odbora ne izroči v posest občini ali komu drugemu, da sezida stavbo ali kakšen drug objekt ali izvede kakšna druga dela. Tudi po določbah Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja je imel prejšnji lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča (glede na določbo četrtega odstavka 5. člena pa tudi oseba, ki je pravico uporabe pridobila od prejšnjega lastnika) pravico uporabljati tako zemljišče do dneva, ko ga je moral po odločbi pristojnega organa izročiti uporabniku (3. člen). Iz tega izhaja, da za pridobitev oziroma ohranitev pravice uporabe odločba občinskega organa ni bila potrebna, saj je bila pravica brezplačnega uživanja pridobljena po samem zakonu s trenutkom podržavljenja zemljišča, torej z uveljavitvijo ZNNZ in ne šele z odločbo, ki je bila zgolj ugotovitvene narave. Vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivnega, temveč zgolj deklaratornega pomena.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - aktivna legitimacija - socialni transferji - delo na črno - status tujca
Odškodnina za materialno škodo je namenjena oškodovancu in ta je aktivno legitimiran. Tožnik ne more uveljavljati odškodnine za materialno škodo, ki je nastala njegovima sestrama, čeprav je šlo za denar, ki sta ga dali sestri posredniku zaradi pridobitve tožnikovih dokumentov.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v tožnikovem primeru ni posebnih okoliščin, ki bi opravičevale višjo odškodnino, kot jo je tožnik prejel po določbah ZPŠOIRSP. Tožnik je bil v svoji družini, imel je določene dokumente, ki so mu dopuščali izhod iz države, ni bil izgnan iz države.
Ob izbrisu tožnik ni bil zaposlen. Imel pa je status tujca v Republiki Sloveniji in tudi tujci so se lahko zaposlili na podlagi dovoljenja za delo (npr. vloga delodajalca ali osebna vloga). Vendar je sodišče ugotovilo in tega pritožba ne graja, da tožnik ni nikoli zaprosil za osebno delovno dovoljenje in tudi s strani delodajalca ni bila podana taka vloga.
motenje posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - izdaja regulacijske začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - ponovno motenje posesti - nov predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje pravilno opredeli materialnopravno podlago za rešitev te zadeve, to so določbe ZIZ (272. člen) ob interpretaciji regulacijske začasne odredbe, kot jo je podalo Ustavno sodišče v zadevi Up 275/97. Gre namreč za primer, ko je predlog za izdajo začasne odredbe identičen tožbenemu zahtevku in je mogoče izdati začasno odredbo le, če upnik izkaže verjetnost škode, ki jo bo težko nadomestiti ali omiliti in pričakuje resne posledice, ki jih bo težko odpraviti ali omiliti. Pri tem sodišče pravilno ocenjuje, da je vezano na trditveno podlago in dokaze, katere predlaga upnik.
Tožeča stranka torej ni uspela dokazati, da dejavnosti ne more več opravljati zaradi ravnanja tožene stranke z drugim motitvenim ravnanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063060
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 93. OZ člen 528, 528/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
menjalna pogodba - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - rok za izročitev nepremičnine - ustni dogovor - ugovor dolžnika - ugovor pravice do posesti - trditveno in dokazno breme dolžnika - trditveno breme, če ugovor temelji na pogodbenem materialnem pravu - prevalitev dokaznega bremena - neobstoj ustnega dogovora
Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, če dokaže, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Res je, da je toženec v odgovoru na tožbo navedel med drugim tudi, da sta stranki dogovorili daljši rok za izročitev nepremičnine, vendar je to čisto vse, kar v zvezi s tem ponudi toženec. Glede na tako skopo trditev je tudi tožnikovo golo zanikanje takšnega dogovora zadosti, da prevali dokazno breme na toženca. Tudi iz izpovedb na glavni obravnavi ni dovolj prepričljivo razvidno, da bi bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o podaljšanju roku za izročitev nepremičnine. Ko je bil zaslišan, toženec o tem ni izpovedal nič konkretnega. Samo to, da naj bi mu sestra (žena tožnika) rekla, »saj veš, da te ne bom, ker sva brat in sestra« in takoj nadaljeval »pa pustimo to«, česar pa ni mogoče razumeti kot dogovor med strankama (tožnikom in tožencem) o podaljšanju roka za izročitev nepremičnine. Nasprotno je tožnik izrecno zanikal, da bi se s tožencem dogovoril o kakšnem podaljšanju roka. Na podlagi vsega tega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec (na katerem je bilo zaradi podanih ugovornih trditev dokazno breme) ni uspel izkazati dogovora o daljšem roku za izročitev nepremičnine.