ZD člen 28, 29, 30, 46, 48. ZPP člen 7, 212, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14.
sklepčnost tožbe - prikrajšanje nujnega deleža - vrednost zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - vrednost darila - izračun nujnega deleža - vračunanje daril v dedni delež - način vračunanja darila in volila - vračanje darila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo
Tožba je sklepčna; iz dejstev, ki so navedeni v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnika sta v tožbi navedla, da sta nujna dediča, da zapustnica ni napravila oporoke, da je bila vrednost zapuščine nič, da zmanjšanje oporočnih razpolaganj ali vračunavanje darila ne pride v poštev in da je bil nujni delež prikrajšan zaradi razpolaganj z nepremičnino - stanovanjem, ki je bilo podarjeno toženki. Zahtevala sta vračilo ene četrtine njegove ocenjene vrednosti kot polovico svojega zakonitega deleža (prikrajšani nujni delež).
Kljub temu, da je bila toženki podarjena nepremičnina obremenjena z dosmrtnim prebivanjem njenih staršev v njem, se torej darili (nepremičnina in del denarnih sredstev za odkup stanovanja pod ugodnostmi Stanovanjskega zakona) nikakor ne moreta kar približno izenačiti, pač pa jih je treba ovrednotiti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja - konvencija mod 158
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje, da ni podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker mu je psihiatrinja 13. 10. 2021 odredila aktivni bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da priporočila psihiatrinje niso odločilna za presojo dovoljenih ravnanj v času bolniškega staleža. Po drugem odstavku 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je namreč za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika (prim. odločitev Vrhovnega sodišča VIII Ips 8/2020).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00063777
ZPP člen 108, 108/4, 165, 165/3, 286a, 357, 357a, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42.
predlog za dovolitev nujne poti - pomanjkljiv predlog - zavrženje predloga - vrnitev zadeve v novo sojenje - dodelitev zadeve drugemu sodniku - nepravdni postopek - nevezanost na zahtevek - pravica dostopa do nepremičnine - vrnitev v popravo - dopolnitev predloga - prednostno reševanje zadev - pravica do sojenja v razumnem roku - nedovoljena pritožba
Predlog za določitev nujne poti obsega vse, kar je treba, da bi se lahko obravnaval, zaradi česar je nepravilno zavrženje tega predloga.
V konkretni zadevi obstaja več razlogov, zakaj je treba ponovno odrediti, da se zadeva pri ponovnem odločanju pred sodiščem prve stopnje dodeli drugemu sodniku.
obnova postopka - zavrženje predloga - obstoj zunajzakonske skupnosti - novi dokazi - dolžna skrbnost
V pravnomočno končanem sodnem postopku je bilo med drugim ugotovljeno, da je tožnica pri B. B. od leta 1970 opravljala gospodinjska opravila, da je isto počela tudi od leta 2007 dalje, ko se je ločila od moža, da je bil njun odnos samo posloven, saj ji je B. B. plačeval storitve, kar je potrdil v notarski listini z dne 20. 2. 2013, podpisani v domu starejših.
Upoštevaje pisni izjavi A. A. in . F. F. ter izpovedi tožnice, da sta imela s pričama redne stike, sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da bi tožnica ob primerni skrbi dokaza lahko uveljavljala že v prejšnjem pravnomočno končanem sodnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063061
OZ člen 197. ZIZ člen 270, 270/2, 274, 274/2.
izpolnitev obveznosti za drugega - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - obseg poplačila - izvensodna poravnava - soglasje k izvensodni poravnavi - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - dokazovanje terjatev - v pobot uveljavljana terjatev - verjetno izkazana terjatev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z obsežno dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožnik, ki je toženkin sin, ob sklepanju izvensodne poravnave z izročitvijo zneska 15.000 EUR v odvetniški pisarni odvetnika C. C. poplačal materin dolg po pravnomočni sodbi.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženka iz naslova pokojnine v višini 900 EUR mesečno, ki je dodatno obremenjena s kreditnimi obveznostmi, terjatve tožnika ne bo mogla poplačati. Drugega večjega premoženja nima, razen solastniškega deleža na nepremičnini, ki pa ga želi prodati. Izkazana je torej njena volja, da odsvoji edino obstoječe premoženje večje vrednosti, kar z verjetnostjo potrjuje zatrjevano nevarnost otežene izpolnitve tožnikove terjatve. Prav tako je izkazano konkretno ravnanje toženke v smeri odsvojitve, saj je v spis vložila pogodbo o posredovanju pri nakupu in prodaji, sklenjeno z nepremičninsko agencijo, katere predmet je prav trženje omenjene nepremičnine. Drži sicer, da je v pogodbi dogovorjen vezan pravni posel prodaje in nakupa, vendar pa je toženka po svojem pooblaščencu tožniku in hčerki kot predkupnima upravičencema poslala dopis, v katerem ju obvešča, da bo v primeru, da kupca ne bo našla do meseca oktobra (v manj kot dveh mesecih od dneva obvestila), predlagala civilno delitev solastnine pred pristojnim sodiščem s prodajo. Pritožničino poudarjanje pomena vezanega posla prodaje in nakupa nepremičnine zato ne vpliva na pravilnost presoje sodišča o obstoju pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 394, 394-10, 396. OZ člen 433, 433/1.
obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - rok za vložitev predloga za obnova postopka - stečajni postopek nad pravno osebo - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - izvršilni naslov - prenos blagovne znamke - asignacije - asignacija (nakazilo) - stečaj dolžnika
Brez neposredne povezanosti med obveznostjo dolžnika in premoženjem, ki ga je odtujil, niso izpolnjene predpostavke za uporabo 433. člena OZ.
Predlog za obnovo je utemeljen le, če stranka zatrjuje novo dejstvo ali predlaga nov dokaz, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla ugotoviti ali predlagati že prej, temveč je zanj naključno izvedela ali pridobila možnost, da ga predlaga, po tem, ko je bil prejšnji postopek že končan s pravnomočno sodno odločbo. Tega pogoja pa ne izpolnjujejo listine, ki jih je tožeča stranka pridobila v gospodarskem sporu, ki ga zoper toženo stranko vodi stečajni dolžnik družba B. po stečajnem upravitelju pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Tožeča stranka je imela že tekom prvotnega postopka kot upnik v stečajnem postopku nad družbo B. možnost vpogledati v stečajni spis in pridobiti poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika in posledično pridobiti izjave njegovih poslovnih partnerjev. Tožeča stranka bi torej lahko že v predhodnem postopku navedene listine sama predložila, če bi bila primerno skrbna.
Naloga pritožbenega sodišča ni, da se ponovno opredeljuje do trditvenega gradiva ene ali druge stranke. Njegova naloga je, da z vidika pritožbenih razlogov preizkusi, ali je opredelitev prvostopenjskega sodišča do zbranega trditvenega in dokaznega gradiva pravilna. Pritožbeno sodišče zato ne odgovarja na pritožbene povzetke trditvenega gradiva tožeče stranke.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - preložitev glavne obravnave
Splošno pravilo je, da stroški postopka načeloma niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je po zakonu dolžan storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki niso bile izogibne, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Tega, da je v konkretnem primeru zagovornica storila vse, kar je v danem primeru lahko, kot sama poudarja v pritožbi, glede na njeno povzeto ravnanje, ni mogoče sprejeti. Kot je pravilno izpostavilo prvostopenjsko sodišče, je bilo prav zaradi njenih številnih predhodnih opravičil in preložitev sporazumno dogovorjeno, kdaj se bo opravil sporni narok, pri čemer zagovornica po takšnem sporazumnem dogovoru o ovirah na svoji strani sodišča ni takoj obvestila, temveč šele 31. 5. 2022, ko je sodišče z odredbo z dne 26. 5. 2022 na dogovorjen narok že vabilo priče.
Tožnik je bil skladno s pravnomočno odločbo z dne 11. 11. 2020 upravičen do subvencije k plačilu tržne najemnine in ta njegov status se, kljub temu, da se ni prijavil na javni razpis, ki je bil objavljen 20. 11. 2020, ni v ničemer spremenil. SZ-1 namreč ne nalaga, da bi se moral upravičenec prijaviti na vsak javni razpis, ki bi bil objavljen po izdaji odločbe o priznanju pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine. Je pa neprijava na javni razpis odločilnega pomena pri odločanju o novi pravici do subvencije k plačilu tržne najemnine.
postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik mladoletnika - navzkrižje interesov - omejitev starševske skrbi - varstvo koristi otroka - konfliktnost med starši
Glede na intenzivnost konflikta med staršema se je sodišču porodil dvom, da sta sposobna ustrezno poskrbeti za koristi mld. deklice, zato ji je postavilo kolizijsko skrbnico za objektivno varovanje njenih pravic in koristi v (pravdnem) postopku.
Sodišče prve stopnje je zato ob ugotovitvah, da toženka ni podala določnih trditev o zatrjevanih lastnih sredstvih, iz katerih je plačala kupnino in tudi izvedeni dokazi ne izkazujejo, s katerimi lastnimi sredstvi je kupnino poravnala, in ob ugotovitvah, da je tožnik v aprilu 2008 dvignil 90.500,00 EUR gotovine in da je priča A. A. potrdil oziroma izpovedal, da je toženka prosila tožnika za posojilo za nakup stanovanja in opreme v skupnem znesku 70.000,00 EUR in da je večkrat potrdila prejem tega posojila ter da ga bo tožniku vračala, kolikor bo lahko, utemeljeno zaključilo, da je tožnik posodil 70.000,00 EUR toženki za nakup stanovanja in opreme.
objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek oškodovanca - padec z lestve - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - okoliščine konkretnega primera - odmera denarne odškodnine - vrednotenje odškodnine
Zavarovanec tožene stranke je po temelju odgovoren za 90 % tožnikove škode, do višine 10 % pa je k škodnemu dogodku oziroma k nastali škodi prispeval tožnik sam (171. člen OZ), ker ni ravnal zadosti skrbno, kot se od delavca pričakuje, saj lestve ni pravilno uporabil (z obema nogama ni stal na istem klinu).
Čeprav je bila po ugotovitvah prvega sodišča lestev neprimerno delovno sredstvo za delo, ki ga je tožnik opravljal, sodišče tožniku ne očita, da je pri delu uporabil lestev, temveč mu očita nepravilno uporabo lestve.
Tožnik je bil poučen o opravljanju dela na lestvi v okviru splošnega izobraževanja varstva in zdravja pri delu, za obstoj oškodovančevega prispevka k škodi zadostuje že nižja stopnja krivde.
Ker gre pri skaženosti za materialnopravno presojo, je sodišče tisto, ki presodi, ali je skaženost podana ali ne, torej sodišče ni vezano na oceno pravnega standarda skaženosti, ki jo je podal izvedenec. Za prisojo odškodnine iz naslova skaženosti morajo biti izpolnjeni tako objektivni kot subjektivni kriteriji. Objektivno merilo pove, ali je oškodovančeva zunanjost spremenjena, na kakšen način se ta sprememba izraža (opaznost, možnost zakrivanja) in kako jo okolje doživlja (ali vzbuja pozornost in če jo, v kakšni meri), subjektivno merilo pa predstavlja vpliv objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje sploh.
ustavitev izvršbe - pristojno sodišče - poplačilo terjatve
Upnik napačno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati oziroma preizkusiti, ali je terjatev poplačana. V skladu s četrtim odstavkom 35. člena v zvezi s 166. členom ZIZ je sodišče prve stopnje pristojno le za vodenje izvršbe s prodajo nepremičnin. O vseh drugih vprašanjih v izvršbi, med drugim tudi o ugovoru dolžnice glede celotnega poplačila terjatve, pa je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Ker je slednje po vloženem ugovoru ugotovilo, da je terjatev upnika v celoti poplačana, izvršbo pa v celoti ustavilo in je predmetni sklep postal pravnomočen, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ustavilo izvršbo tudi na nepremične, za katere je izključno pristojno, v celoti pravilna, saj je na pravnomočno odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani vezano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00064363
ZUP člen 260, 260-1, 261, 261/2.. ZPIZ-2 člen 11, 41, 108, 108/3, 111, 111/2, 171.. ZDSS-1 člen 58, 63.. ZPP člen 185, 185/1, 186.
datum nastanka invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - obnova upravnega postopka - dolžna skrbnost - zavrženje dela tožbe - naknadna razširitev tožbe - nedovoljena sprememba tožbe
Četudi mnenje odpustnega psihiatra ne bi bilo pravilno upoštevano pri določitvi datuma invalidnosti, to ne more biti razlog za obnovo postopka. Morebitno nepravilno ugotovitev datum nastanka I. kategorije invalidnosti bi tožnik ob primerni skrbnosti lahko kvečjemu izpodbijal z rednim pravnim sredstvom. Torej s pritožbo zoper odločbo o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 17. 6. 2021 dalje in priznano pravico do invalidske pokojnine, ne pa z izrednim pravnim sredstvom v obnovi postopka.
Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bila pritožnica v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje, v katerem ni imela kvalificiranega pooblaščenca, pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje za dopustne pritožbene navedbe, da v zapuščino spadajo še premičnine večje vrednosti: nakladalka, kosilnica BCS, 2 traktorja (ki nista registrirana), cepilec drv. Dopustne so tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je lahko drugi dedič prodal te premičnine in zato v zapuščino spada denarna vrednost naštetih premičnin, s katerimi pritožnica smiselno uveljavlja, da zapuščino, v kolikor navedene premičnine ob smrti zapustnika niso bile več v lasti in posesti zapustnika, predstavlja tudi terjatev, ki jo je imel zapustnik ob svoji smrti do drugega dediča, ki je prodal premičnine. V skladu z 28. členom ZD zapuščino namreč predstavljajo premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi terjatve, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Pritožnica z zgoraj povzetimi dopustnimi pritožbenimi navedbami tako utemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o obsegu zapuščine.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeči stranki s stopnjo verjetnosti uspelo izkazati, da Dogovor z dne 18. 8. 2021 predstavlja prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, saj sta se glede na povzeta nesporna dejstva pravdni stranki (verjetno) sporazumeli o predmetu prodaje in njegovi ceni.
zavrženje vloge - poziv na vložitev dodatne vloge - nezadostno število izvodov vloge
Neutemeljeno je navajanje toženke, da bi lahko sodišče prve stopnje odredilo izdelavo fotokopije odgovora na tožbo, toženki pa naložilo plačilo sodne takse za izdelavo fotokopij, saj takšno postopanje sodišča ni zakonsko določeno. Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženke na osebne okoliščine, saj je le-te ne odvezujejo dolžnosti, da ravna v skladu z nalogom oziroma pozivom sodišča. Toženka se tudi neutemeljeno sklicuje, da je vložena vloga smiselno enaka, saj bi morala vložiti še en izvod iste vloge oziroma vsaj vlogo v (povsem) enaki vsebini in ne zgolj vlogo s smiselno enako vsebino.
Poslovnik o parlamentarni preiskavi (1993) člen 16, 16/2, 18, 18/4. PoDZ-1 člen 101, 101/2, 104, 104/1, 104/2. ZKP člen 128, 128/7, 146, 146/2, 188, 295, 371, 371/1, 371/1-11. ZTP člen 13.
tajnost podatkov - zavrnitev zahteve za preiskavo - razveljavitev sklepa - varstvo tajnih podatkov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Določena stopnja tajnosti za posamezne dokumente in podatke sama po sebi ne more predstavljati ovire za izvedbo (pred)kazenskega postopka ali razloga za izločitev dokazov, saj je tovrstne dokumente in podatke sodišče prve stopnje dolžno presojati enako kot druge dokaze, pri čemer jih je pri svojem delu dolžno varovati ob upoštevanju ZKP in Zakona o tajnih podatkih oziroma relevantne zakonodaje, ki ureja delo s tajnimi podatki.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je udeleženka zdrava, da skrbi za svoje zdravje in da se je pripravljena zdraviti ob pomoči osebnega zdravnika. Ta stališča so plod udeleženkine bolezenske produkcije in bolezensko pogojenega pomanjkanja uvida v lastno stanje. Izvedenka je ugotovila, da odklanjanje na medicinski znanosti utemeljenega zdravljenja vodi v poslabšanje, kronifikacijo bolezni, nepovratne spremembe v možganih in posledično vse hujšo invalidnost udeleženke.
odločitev o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - pravica do izjave - obrazložena vloga
Težnja po celoviti odločitvi glede povrnitve stroškov ne sme biti zreducirana na matematično operacijo, na kar nakazuje drugi odstavek 154. člena ZPP, ki kot dodatno merilo za odločanje o povrnitvi stroškov predpisuje upoštevanje vseh okoliščin primera. Okoliščine primera so zato tisto merilo, ki sodišču v vsakem sporu posebej narekujejo izbor metode oziroma vrednotenje in priznanje o povrnitvi pravdnih stroškov.
ZUTD člen 62, 62/2.. ZPP člen 105, 108, 180, 339, 339/2, 339/2-14.. URS člen 22.. ZUTD-E člen 15.. ZDSS-1 člen 7, 66, 72, 72/1, 73, 73/1, 73/2.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - materialno procesno vodstvo - popolnost tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Če vloga ni razumljiva ali ni popolna tudi v primeru, ko tožbeni zahtevek ni zadosti opredeljen, ni jasen ali popoln, je sodišče dolžno postopati po 66. členu ZDSS-1.
Da bi bila v zadevi izpolnjena predpostavka za meritorno sojenje o vtoževanem izplačilu razlike med že izplačanimi mesečnimi zneski denarnega nadomestila in usklajenimi po 2. odst. 62. člena ZUTD-E z zakonskimi zamudnimi obrestmi, bi morala biti primarno vtoževana presoja posamičnih upravnih aktov iz predsodnega postopka in šele posledično izplačilo višje denarne dajatve z zakonskimi zamudnimi obrestmi.