IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063736
URS člen 21, 26. ZIKS-1 člen 42, 42/1. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2016) člen 20, 23. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 25. OZ člen 10, 148, 179.
odškodninska odgovornost države - neobstoj protipravnega ravnanja - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - izvrševanje kazni zapora - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic
Ob neizpodbijani ugotovitvi, da bivanjske razmere z vidika velikosti osebnega prostora, z vidika vlažnosti in mrzlosti prostora ter svetlobe v času tožnikovega prestajanja pripora oziroma kazni zapora v Zavodu niso bile takšne, da bi opravičevale odškodnino, zatrjevano poslabšano zdravstveno stanje tožnika pa ni v vzročni zvezi z njegovim bivanjem v Zavodu, je treba presoditi, ali je država ravnala protipravno, ker ni zagotovila minimalnih standardov prestajanja zaporne kazni v smislu prepovedi mučenja in ponižujočega ravnanja. Presoja je odvisna od objektivnih okoliščin prestajanja kazni zapora oziroma pripora in ne od subjektivnega zaznavanja posameznega zapornika oziroma pripornika.
Tožnik zaradi visokih temperatur in neprijetnih vonjav v sobi ni upravičen do odškodnine. Sodišče prve stopnje je materialno pravo zmotno uporabilo, ko je štelo, da obstoji odškodninska odgovornost toženke zgolj zaradi dejstva obstoja visokih temperatur in neprijetnih vonjav, pri čemer je spregledalo, da elementa protipravnosti ni. Brez tega elementa pa tudi ni moč vzpostaviti vzročne zveze z zatrjevano škodo.
Začasna odredba je bila izdana po ZIZ, kar je pravilno, ker gre za zavarovanje. ZNP-1 v 151. členu, na katerega se sklicuje pritožnik, ne določa drugačnih pogojev od zgoraj navedenih iz ZIZ. To določilo ureja začasne odredbe v postopku za ureditev razmerij med solastniki, za kar v predmetnem primeru niti ne gre, saj gre za postopek za razdružitev solastne nepremičnine. Vendar pa je dodatno sklicevanje na to določilo smiselno in razumno; v prvem odstavku 151. člena ZNP-1 določa, da lahko do izdaje odločbe sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike. Izdana začasna odredba v celoti ustreza tudi tu navedenim kriterijem. Okoliščine primera, da sta (sprta) udeleženca solastnika vsak do polovice nepremičnine, ki je predmet delitve, narekujejo začasno uporabo vsaj približno ustreznega dela te nepremičnine za vsakega solastnika, dokler se dokončno ne odloči o delitvi, pri čemer pa konkretni deli nepremičnine, zaupani v začasno uporabo enemu in drugemu, v pritožbi niti niso sporni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063406
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 372.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - datum storitve kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - dejansko stanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - samopomoč
Uveljavljanje kršitve kazenskega zakona kot posledice zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ni mogoče, saj kršitev kazenskega zakona vselej pomeni, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakonik je uporabilo napačno ali pa ga sploh ni uporabilo, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja - konvencija mod 158
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje, da ni podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker mu je psihiatrinja 13. 10. 2021 odredila aktivni bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da priporočila psihiatrinje niso odločilna za presojo dovoljenih ravnanj v času bolniškega staleža. Po drugem odstavku 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je namreč za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika (prim. odločitev Vrhovnega sodišča VIII Ips 8/2020).
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 71, 71/1-1. ZPP člen 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - trditveno in dokazno breme - relevantni ugovorni razlogi
Dolžničine ugovorne navedbe o slabe premoženjskem stanju niso navedbe, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ in tudi ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljen (58. člen ZIZ).
Dolžnica je z navedbo o vloženi ustavni pritožbi v povezavi z obravnavano izvršbo, o kateri še ni bilo odločeno, sicer izkazala razlog za odlog izvršbe iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, vendar bi po 71. členu ZIZ morala poleg tega za verjetno izkazati še, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upnici, česar pa dolžnica tudi po presoji pritožbenega sodišča zgolj z ugovorno navedbo o slabem premoženjskem ni izkazala.
gradbena pogodba - prevzem dela - končni obračun del - zakonske zamudne obresti - pogodbena kazen za zamudo - dodatna dela - postavitev izvedenca gradbene stroke
Vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja je podala tožena stranka. Uporabno dovoljenje je odločba, ki stranki, ki zanj zaprosi, dovoljuje uporabo objekta. Najkasneje takrat so bili torej izpolnjeni pogoji za uporabo objekta. Če tožena stranka objekta kljub izdanemu uporabnemu dovoljenju ne uporablja, tega ni mogoče šteti v škodo tožeči stranki. Zato s pritožbenimi ugovori, da objekta ne uporablja in da zato do prevzema ni prišlo, ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sklep strnjeno povzelo bistveno vsebino na glavni obravnavi izvedenih dokazov, a kot ugotavlja pritožbeno sodišče je razumno zaključilo, da ti dokazi, izvedeni po tem, ko je obtožba postala pravnomočna, utemeljenosti suma ne morejo postaviti pod vprašaj. Ob tem, ko ni spregledalo dejstvo delnega umika obtožbe je utemeljeno zaključilo, da glede ostalih kaznivih dejanj, obstajajo tako dokazi, ki govore v prid utemeljenosti suma in tudi dokazi, ki govore nasprotno, vendar v takšni situaciji je treba presojo prepustiti razpravljajočemu senatu, ko bo le razpravljajoči senat ob zaključku glavne obravnave lahko dokončno izrekel, ali je posamezno kaznivo dejanje dokazano ali ni dokazano.
ZDR-1 člen 6, 44, 133.. ZObr člen 61, 64.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 22, 25.
plačilo za dejansko delo - razlika v plači - delovne izkušnje - opis delovnega mesta - diskriminacija
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo, da tožnik glede plačila za opravljeno delo ni bil diskriminiran in da delo, ki ga je dejansko opravil, ni spadalo v delokrog višje vrednotenega delovnega mesta štabni vodnik. Zaključek pravilno temelji na več razlikovalnih elementih med delovnima mestoma.
OZ člen 106, 619, 639, 639/2. ZPP člen 8, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba - popravilo stvari - jamčevalni zahtevek - odstop od pogodbe - obrazložitev dokazne ocene
Gre za vprašanje vzroka in posledice, pri čemer je povsem življenjsko logično, da izguba moči motorja ne more biti vzrok (napaka), temveč je lahko le posledica (simptom) okvare (napake) določenega mehanskega dela v vozilu.
Kadar je predmet podjemne pogodbe popravilo stvari, lahko pogodbeni stranki določita lastnosti posla, ki se ga podjemnik zaveže opraviti bodisi tako, da določita vrsto okvare, ki se jo podjemnik zaveže odpraviti bodisi tako, da se podjemnik zaveže opraviti vse (morebitne) okvare, da bo stvar pravilno delovala.
Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka (pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja).
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 124, 124/2, 236.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je v izpovedi potrdila, da ji je bilo znano, kaj so njene naloge in kaj se od nje pričakuje, zaradi česar sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo njenim navedbam, da ji naloge oziroma pričakovanja niso bila znana. V pritožbi tudi neutemeljeno navaja, da ji v času trajanja poskusnega dela ni bilo nič očitano, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo drugače, in sicer da je bila ustrezno in sproti soočena s pomanjkljivostmi pri delu.
ničnost sklepov skupščine - univerzalna skupščina - lastne delnice - izdaja sodbe brez glavne obravnave
Za izdajo sodbe brez opravljene glavne obravnave ni potrebno, da sodišče stranke o takšni nameri obvesti ali jim da možnost, da se o tem izjavijo.
Skupščina delniške družbe je univerzalna, če se je udeležijo vsi delničarji. Pri tem se ne upoštevajo lastne delnice družbe, ker družba iz lastnih delnic nima nobenih pravic.
ZGD-1 člen 425, 425/1, 425/2, 425/3, 426, 427, 428, 428/1, 428/2, 429, 429/1. ZNP-1 člen 37. ZSReg člen 19, 36, 36/1, 37, 37/2. ZPP člen 337, 337/1.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris subjekta iz sodnega registra - sklep o izbrisu družbe iz registra - pravni interes za pritožbo - upnik družbe
Iz navedenega izhaja, da vložitev ugovora ni pogoj za dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra in da upniku ni treba navajati opravičljivih razlogov, zakaj se na okoliščine, ki jih navaja v pritožbi, ni skliceval že v ugovoru. Po oceni pritožbenega sodišča, upoštevaje pri tem določbo drugega odstavka 37. člena ZSReg, v skladu s katero se v pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi štejejo (tudi) kot predlog za nadomestitev sklepa, v obravnavani zadevi ne pride v upoštev smiselna uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP. Iz navedenega izhaja, da je treba ugovor upnika v zadevi vsebinsko obravnavati.
V okviru takšne vsebinske obravnave pritožbe pa sodišče druge stopnje (ne glede na to, da je upnik predložil listine, ki naj bi izkazovale obstoj njegove terjatve) ugotavlja, da je le - ta neutemeljena. Po drugem odstavku 425. člena ZGD-1 so zavarovani (tisti) upniki družbe, ki uveljavljajo svoje terjatve do (tistih) družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1. Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba ves čas upoštevati dejstvo, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se le - te pojavijo po izbrisu družbe iz sodnega registra. Zaradi tega mora upnik v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (ali v ugovornem postopku proti sklepu o prenehanju ali v pritožbenem postopku proti sklepu o izbrisu družbe iz sodnega registra) dokazati ne le, da je njegov ugovor oziroma pritožba utemeljen - a (da ima npr. družba dolgove), ampak mora dokazati tudi, da bi bili upniki z izbrisom družbe iz sodnega registra oškodovani (ker so npr. družbeniki, ki so dolgove prevzeli, insolventni, ali so brez premoženja). To jasno in nedvoumno izhaja iz določbe drugega odstavka 428. člena ZGD-1. V tej zvezi pa upnik v pritožbi zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra ni podal nobenih pravno pomembnih navedb, ob upoštevanju dejstva, da je družbenik po drugi strani podal izjavo o prevzemu preostalih obveznosti družbe, tudi morebitnega premoženja družbe (tretji odstavek 425. člena ZGD-1). To pa pomeni, da so upniki tudi v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra, ustrezno zavarovani, saj lahko svoje terjatve uveljavljajo v razmerju do družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1, in sicer v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra (drugi odstavek 425. člena ZGD-1). Tako tudi v odločbi VSK Cpg 1/2020 z dne 23. 1. 2020.
Policist, ki je izvajal nadzor prometa, je ugotovil, da je zavorni kolut poškodovan, poškodbo je tudi dokumentiral s fotografijo, iz katere je jasno razvidna. Po določbi tretjega odstavka 41. člena ZMV-1 se tehnična brezhibnost vozil ugotavlja s tehničnimi pregledi in z opravljanjem nadzora v cestnem prometu. V predmetni zadevi tudi po mnenju pritožbenega sodišča glede na očitno poškodbo dodatni podrobni pregled ni bil potreben. Pooblaščena oseba mora ugotovljeno pomanjkljivost razvrstiti v eno od treh skupin skladno s tehničnimi specifikacijami vozil 605. Po TSV 605/03, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, gre pri predmetni poškodbi za kritično napako.
ZIZ člen 71. ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - vročitev predloga za odlog izvršbe upniku - načelo kontradiktornosti - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za predlog za izvršbo
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je samo (brez dolžničinega predloga in izrecne zakonske podlage v ZIZ) pozvalo upnico, da se izjavi o dolžničinem predlogu za odlog izvršbe, ni začelo voditi postopka odloga izvršbe po uradni dolžnosti, ampak je (zgolj) sledilo načelu kontradiktornosti in varovalo upničino pravico do izjave. ZIZ res ne določa obvezne vročitve dolžničinega predloga za odlog izvršbe upnici v izjavo, vendar pa ta možnost izhaja iz splošne določbe 5. člena ZPP (ki se v skladu s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporablja) in 22. člen URS.
odškodninska odgovornost države - sklep zunajobravnavnega senata - ugovor zoper obtožnico - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja - priznanje krivde - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastopanje države - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - podpis pooblaščenca
Na podlagi sporne obtožnice je prišlo do pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Če je tožnik s to posledico (v smislu priznanja krivde po obtožbi) soglašal, ne more sedaj, v tej civilni pravdi, uspeti z zatrjevanji, da je zunajobravnalni senat neutemeljeno dopustil kazenski pregon zoper njega.
Navedbe (okoliščine) glede slabega zdravstvenega stanja in pritiskov ter frustracij bi lahko bile relevantne v omenjenem kazenskem postopku oziroma v kontekstu priznanja krivde, ne pa v predmetnem civilnem postopku.
Strokovne naloge v okviru pristojnosti državnega odvetništva opravljajo višji državni odvetniki in državni odvetniki. Pooblastilo za zastopanje imajo že na podlagi zakona.
Podpis na vlogi se mora (praviloma) nahajati na koncu pisne vloge, vendar to velja zgolj za vlagatelja, ki nima pooblaščenca. Glede pooblaščenca pa je splošno uveljavljena praksa, ki jo sprejema tako teorija kot judikatura, da se njegov podpis praviloma nahaja v rubrumu, pod navedbo pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 8, 215.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - dokazno breme - razveljavitev sodbe
Ker sodišče sploh ni ocenilo, katero od nasprotujočih si izpovedi šteje za dokazano (tudi glede na preostale izvedene dokaze), je tožencu zmotno oziroma preuranjeno očitalo, da bi moral razpolagati z obrazcem o (ne)odobritvi dopusta. Iz tega izpeljani nadaljnji zaključek, da zato, „ker bi toženec s takšnim obrazcem moral razpolagati, sodišče prve stopnje ni sprejelo njegovega stališča, da zatrjevana odsotnost dopustnega lista za letni dopust za leto 2021 dokazuje, da tožniku dopust od 9. do 22. 8. 2021 ni bil odobren“, po presoji pritožbenega sodišča zato ni utemeljen in predstavlja zmotno uporabo drugega odstavka 84. člena ZDR-1.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 235, 235/3, 239, 239/2. ZPP člen 280, 280/2.
stečaj pravne osebe - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - pritožba dolžnika - pritožba družbenika - odločanje o začetku stečajnega postopka - narok za obravnavo - vabilo na narok - pravica do priprave na obravnavo - pritožbeni razlogi - neizpodbojna domneva - plačilo davkov in prispevkov
Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanja insolventnosti, če je podan dejanski stan t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti. Družbenica dolžnika bi navedeno zakonsko domnevo zato lahko izpodbila le, če bi trdila in dokazala, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik ni imel neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati hkrati s plačilom plač delavcem.
OZ člen 101, 101/2, 472. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24.
postopek z mednarodnim elementom - izključna pristojnost slovenskega sodišča - tožba na izpolnitev pogodbene obveznosti - ugovor neizpolnitve pogodbene obveznosti - ugovor delne nepravilne izpolnitve - konkurenca med ugovorom neizpolnitve in jamčevalnimi zahtevki - deljiva obveznost - pobot medsebojnih terjatev
Tožnica v tem postopku zahteva od toženca izpolnitev obveznosti, ki jo je prevzel z Dogovorom oziroma plačilo izvršenih del, za katerega se je obvezal. Toženec je v tem postopku postavil ugovor tožničine neizpolnitve oziroma nepravilne izpolnitve njenega dela pogodbenih obveznosti. Navedel je, da je tožnica kršila Dogovor in s svojim dejanjem posegla v njegovo lastninsko pravico, ter da bo svojo obveznost plačila izpolnil, ko bo tožnica pravilno izvedla dela iz dogovora in bo pritlični zid med stanovanjema postavljen izven prostora toženca. Pritrditi je treba toženčevemu pritožbenemu stališču, da ima takšen ugovor nepravilne izpolnitve naravo ugovora iz drugega odstavka 101. člena OZ. Ugovor nepravilne izpolnitve je vsebovan v ugovoru neizpolnjene pogodbe. Vendar pa se pri nepravilni izpolnitvi postavi vprašanje konkurence med ugovorom neizpolnitve z jamčevalnimi zahtevki. Nepravilna izpolnitev ima namreč praviloma vse znake stvarne ali pravne napake. Prejemnik izpolnitve je tako upravičen uveljavljati tudi zahtevke iz naslova jamčevanja za napake. Po stališču teorije in sodne prakse ima stranka v takšnih primerih možnost alternativnega uveljavljanja varovalnih zahtevkov, pri kateri pa je izbira upnika dokončna. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključilo, da je toženec izbral jamčevalni zahtevek zaradi stvarne napake namesto izpolnitvene sankcije. To pa pomeni, da mora sam ob dospelosti izpolniti svojo obveznost. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je med različnimi možnostmi uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov zaradi stvarne napake izbral možnost odprave napake na stroške tožnice, ki pa je ni sodno uveljavljal, zato je dolžan plačati vtoževani znesek.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
Ob tem, ko uvodoma uveljavljana pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka nista z ničemer konkretizirana, so pritožbene navedbe o neobstoječi dolžnosti plačila dolgovanega zneska usmerjene v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Z njimi toženec poskuša izpodbiti zaključke sodišča o tem, da je bila pogodba o dobavi električne energije z dne 24. 10. 2018 v času, za katerega so bili izdani sporni računi, še vedno v veljavi, ker je toženec ni veljavno odpovedal, kot bi sledilo iz pritožbenih trditev, nadalje, da je tožeča stranka toženi dobavljala električno energijo, kot tudi, da ji je zanjo izdajala račune, ki jih tožena stranka ni poravnala. Teh trditev pritožbeno sodišče zato po vsebini ne obravnava in nanje tudi ne odgovarja.