gospodarski spor majhne vrednosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - napačno poimenovanje vloge - obravnava vloge glede na njeno vsebino - vsebina vloge - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora
Tožena stranka je vložila vlogo, z naslovom "Predlog za oprostitev plačila sodne takse", v njej pa je navedla le, da taksna obveznost ni nastala, taksa je napačno odmerjena in je podan ugovor. Takšna utemeljitev vloge pa se sklada z zakonskim besedilom prvega odstavka 34.a člena ZST-1. Ta določa, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker sodišče obravnava vlogo glede na njeno vsebino in ne naslov, jo je pravilno obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog in ga zavrglo zaradi prekoračitve osemdnevnega roka.
gospodarski spor majhne vrednosti - višina škode - trditveno breme - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - substanciranost dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog
Nesubstanciranost dokaznega predloga pomeni upravičen razlog za njegovo zavrnitev. Ker je v postopku pred sodiščem prve stopnje toženkin dokazni predlog ostal nesubstanciran, je odločitev sodišča prve stopnje, da dokaza s postavitvijo izvedenca ne izvede, pravilna.
zavrženje nepopolne vloge - oškodovanec kot tožilec - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - poziv na dopolnitev
V opisu dejanja, ki naj bi predstavljal kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. člena KZ-1, niso konkretizirani čas storitve kaznivega dejanja niti zakonska znaka zavestne kršitve zakonov ali drugih predpisov še zlasti pa predvidevanja možnosti nastanka hujše kršitve pravic drugega ali škode na javni dobrini ali premoženjske škode ter dejstvo nastanka takšne kršitve oziroma večje škode.
ZSPJS v tretjem odstavku 24. člena pooblašča vlado zgolj za to, da z uredbo za javne uslužbence določi kriterije za določitev višine položajnega dodatka, ne pa tudi, da določi dodatne pogoje za pridobitev same pravice do tega dodatka. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence brez zakonske podlage zožila krog upravičencev do položajnega dodatka, kot ga opredeljuje prvi odstavek 24. člena ZSPJS.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 18, 18/6, 18/7. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zakonita odpoved - odsotnost trditev
Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti poskusnega dela ni formaliziran postopek s posebnimi procesnimi zagotovili in ga ni mogoče primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim in kazenskim postopkom). Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da se tožnik ni mogel opredeliti do pisne ocene in argumentirano izpodbijati neuspešnosti poskusnega dela.
Poskusno delo je namenjeno preizkusu delavčevih sposobnosti, pa tudi osebnostnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizvedba zagovora - neupravičen izostanek z dela - obvestilna dolžnost - višina denarnega povračila
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da razlogi za neizvedbo zagovora, ki jih je navajala toženka (da se tožnik ni javljal na klice, da je verjetno odšel domov na Kosovo, da ga ni bilo na delo 21. 12. 2021 brez, da bi javil zakaj, ni podpisal izjave o manjkajočih urah, 3. 1. 2022 naj bi povedal, da ne želi več delati, ni dostavil potrdila o oddaji vloge za podaljšanje delovnega dovoljenja, da je bil nezadovoljen in govoril, da ne bo več delal pri toženki, ker plača ni zadostovala za veljavno delovno dovoljenje), ne zadostujejo za opustitev obveznosti iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
ZPP člen 277, 277/1, 318, 318/4, 339, 339/2-7, 350, 350/2.
zamudna sodba - preizkus zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neizpolnjevanje zakonskih pogojev - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pravočasen odgovor na tožbo - ugotovitev pravočasnosti vložitve odgovora na tožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Višje sodišče je v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je izpolnjen pogoj, ki ga za izdajo zamudne sodbe zahteva 318. člen ZPP, in sicer, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30 dneh od njene vročitve (prvi odstavek 277. člena ZPP). Upoštevajoč navedeno višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izdalo zamudno sodbo v nasprotju s 318. členom ZPP in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - pravočasnost odpovedi - sodelovanje sindikata - diskriminacija - veroizpoved
Iz četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 ne izhaja, da je treba odpoved podati že takoj - torej isti dan, ko delodajalec ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, oziroma najkasneje ob poteku poskusnega dela, za kar se zavzema tožnica. Odpoved pa je kljub temu treba podati v nekem razumnem času od ugotovitve neuspešno opravljenega dela oziroma ne veliko kasneje od te ugotovitve.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - podaljšanje pridržanja - fizični napad
Pri nasprotnemu udeležencu je akutno bolnišnično zdravljenje končano, sicer pa potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, saj v kolikor ni nadzorovan in voden, huje ogroža zdravje drugih, to je s heteroagresivnim vedenjem do zaposlenih.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo v prid dolžnika, torej pritožnika, zato pritožnik nima pravnega interesa za predmetno pritožbo.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek obveznosti plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - taksna obveznost - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - učinkovanje odločbe - začetek učinkovanja odločbe - priznanje pravice za nazaj - oprostitev plačila sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - razveljavitev plačilnega naloga
Iz pritožbi priložene odločbe Bpp 2498/2022 z dne 29. 11. 2022, izhaja, da je bila pritožniku za postopek v zvezi s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo obravnava Okrožno sodišče v Ljubljani, dodeljena redna brezplačna pravna pomoč in sicer od 5. 10. 2022 dalje. To pa je dejstvo, na katerega ZST-1 veže taksno oprostitev na podlagi zakona (glej tretji odstavek 10. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da na tako presojo ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o ugovoru odločalo, ko zgoraj navedena odločba še ni bila izdana. Pritožniku je bila namreč brezplačna pravna pomoč dodeljena šele z odločbo 29. 11. 2022. Ker pa mu je bila dodeljena od 5. 10. 2022 dalje (torej za nazaj), mora to dejstvo za nazaj upoštevati tudi pritožbeno sodišče.
ZPP člen 188, 188/3, 210, 210/1, 210/2, 210/3, 224, 224/1.
pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - mirovanje postopka - vročilnica kot javna listina
V sklepu o ugotovitvi mirovanja postopka je bil tožnik opozorjen na pravne posledice iz prvega do tretjega odstavka 210. člena ZPP, med drugim tudi na to, da se šteje, da je tožba umaknjena, če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga njegovega nadaljevanja. Ker pravdni stranki v tem roku nista predlagali nadaljevanja postopka, je prvo sodišče pravilno štelo, da je tožba umaknjena in zato ustavilo postopek (tretji odstavek 188. člena ZPP).
veljavnost oporoke - razlaga oporoke - volja zapustnika - pravi oporočiteljev namen - vsebina oporoke - oporočni in zakoniti dediči - spor o uporabi prava - sporna dejstva, od katerih je odvisna vsebina oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - odpoved dediščini - akrescenca
Veljavnost oporoke in njeno vsebino (obseg dedovanja) je treba presojati ločeno.
Od razlage oporoke oziroma oporočiteljevega namena je v konkretnem primeru odvisno, ali zapustnikovo premoženju (v celoti) deduje oporočna dedinja ali pa gre del tudi zakonitim dedičem.
nesklepčnost tožbe - stvarna legitimacija - pomanjkanje stvarne legitimacije - nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja - subrogacija - dogovor o plačilu davka - zavezanec za plačilo davka - dohodnina - dogovor med lastnikom in najemnikom - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - prirejenost postopkov - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - pravnomočna odločba upravnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo upravnega organa
Sodišče v pravdnem postopku ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločb FURS in je vezano na takšno odločbo (načelo prirejenosti postopkov), čeprav bi sicer, preden bi bila izdana, lahko samo kot predhodno vprašanje reševalo vprašanje, kdo je davčni zavezanec. Dejstvo je, da je glede na odločbo FURS davčni zavezanec za navedeno premoženje tožnik, ki je sporni znesek kot svoj davčni dolg tudi plačal. Vendar pa za njegovo stvarno legitimacijo v tej pravdi navedeno ni pomembno, zato ne gre za predhodno vprašanje v tej pravdi. Toženka namreč s tožnikom (in tudi ne s FURS glede njegove davčne obveznosti) ni v nobenem razmerju. Znesek (strošek) davka (ki je sicer kot davčna obveznost bremenil tožnika) se je toženka zavezala plačati svoji sopogodbenici, ne pa tožniku. S plačilom davka tudi ni prišlo do subrogacije v višini njegovega stroška.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00063403
ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-9, 22, 23, 24. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. OZ člen 6, 372, 372/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/2, 4, 4/2. ZIZ člen 76.
potrošniški kredit - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - notarski zapis - ničnost - varstvo potrošnikov - dobra vera - pojasnilna dolžnost banke - pravni standard skrbnosti - načelo vestnosti in poštenja - oderuška pogodba - nepošten pogodbeni pogoj - hipoteka na nepremičnini - obrestna mera - valutno tveganje - tečajne razlike - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke
Kreditojemalec mora biti na eni strani jasno obveščen o tem, da se je s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti izpostavil valutnemu tveganju, za katerega obstaja verjetnost, da ga bo, ekonomsko gledano, težko prevzel nase v primeru znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, v razmerju do tuje valute, v kateri je bil kredit odobren. Posebej pomembna so torej pojasnila o tveganjih kreditojemalca v primeru velikega znižanja vrednosti valute, ki je zakonito plačilno sredstvo v državi članici njegovega stalnega prebivališča, in zvišanja tuje obrestne mere.
Zahtevi po transparentnosti oziroma informiranosti bi bilo zadoščeno, če bi potrošnik v trenutku sklepanja kreditne pogodbe v tuji valuti, sprejel odločitev o njeni sklenitvi potem, ko je bil izrecno in nedvoumno opozorjen, da sklenitev kreditne pogodbe v tuji valuti prinaša specifična tveganja, ki pa ne obstojijo, če se pogodba sklene v domači valuti. Potrebno bi ga bilo tudi opozoriti, da prav ta okoliščina odreja ureditev tudi drugih obveznosti iz pogodbe v drugih pogodbenih določilih, kot npr. višino obrestne mere.
Informacijska dolžnost ponudnika je tisti mehanizem, ki potrošniku omogoči informacijsko uravnoteženje s ponudnikom (kreditodajalcem) oziroma seznanitev s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih bo lahko sprejel odločitev, ki jo sam oceni kot zase najsprejemljivejšo. V obravnavanem primeru banka tožeče stranke ni informirala tako (ni dokazala, da jo je), da bi bil povprečni potrošnik (kreditojemalec) zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Banka ni bila (dovolj) skrbna, saj v času sklenitve obravnavane pogodbe ni izpolnila zahtev po preglednosti pogoja, ki se nalagajo poklicnim dajalcem kreditov v razmerju do potrošnika. Tožeči stranki ni predložila zadostnih in natančnih informacij, ki povprečnemu potrošniku, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, omogočajo, da razume konkretno delovanje spornega pogoja (finančnega mehanizma) in tako oceni tveganje potencialno znatnih negativnih posledic takega pogoja za svoje finančne obveznosti med celotnim trajanjem pogodbe, zato je med pogodbenikoma obstajalo informacijsko neravnotežje glede pomena spornega pogodbenega pogoja. V takih okoliščinah ni mogoče šteti, da je lahko banka, če s kreditojemalcem transparentno (lojalno in pravično) posluje, razumno pričakovala, da bi kreditojemalec takšen pogoj sprejel v okviru posamičnih pogajanj. Prav to, da takšnega kredita prvi tožnik ne bi vzel, če bi banka z njim poslovala lojalno in pravično, tožeča stranka zatrjuje v tožbi. Takšen pogodbeni pogoj je nedovoljen (prvi odstavek 3. člena Direktive) oziroma nepošten, saj ga je mogoče umestiti vsaj pod abstraktni dejanski stan iz prve in četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot.
nujnost izdaje začasne odredbe - predlog za izdajo začasne odredbe - prešolanje učenca na drugo šolo - zavrnitev predloga - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka
Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče ravnati hitro. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo sklep, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Hitrost postopka z začasno odredbo je namreč namenjena varstvu otrokovega položaja in ni sama sebi namen. Prva nasprotna udeleženka utemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Sodišče prve stopnje je sklep, s katerim je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, zavrnilo, izdalo pred vročitvijo predloga nasprotnima udeležencema in brez oprave naroka. Izvedlo je sicer dokaze, ki jih je predlagal predlagatelj, kljub temu, da je ta predlagal, da se prvi nasprotni udeleženki dovoli vpis mld. B. B. v Osnovno šolo C. in da otrok obiskuje pouk v podružnični šoli D., pa nasprotni udeleženki ni dalo možnosti, da se do predloga opredeli ter poda relevantne navedbe in predlaga dokaze. Samo sodišče pa tudi ni opravilo nobenih poizvedb, kljub temu, da na interese otroka sodišče pazi po uradni dolžnosti.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 212, 213, 213/2, 426. ZPSPP člen 23, 23/1, 26, 26/1.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - motenje posesti pravne osebe - motenje posesti prek tretje osebe - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - pravica do posesti - opustitev posesti - pravni interes za ugotovitev motilnega dejanja - informativni dokaz - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - dopolnitev tožbe - pomanjkljiv izrek odločbe - neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku - neupoštevanje dopolnitev tožbenega zahtevka - dopolnilni sklep - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku
Pravna oseba dejansko oblast nad stvarjo vrši preko fizičnih oseb, ki pa delujejo za doseganje ciljev pravne osebe, in ne svojih lastnih. Ker iz trditev tožnice ni izhajalo, da sta drugo in tretjetoženka delovala ali drugemu naročila zatrjevano motilno dejanje v svojo lastno korist, in ne v korist pravne osebe, katerega organa sta, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi ugotavljalo, ali sta morda motilno dejanje storila v lastnem imenu in na svoj račun.
Sodišče prve stopnje je imelo v listinskih dokazih brez dvoma zadostno podlago za to, da je ugotovilo, da prvotoženka posesti spornih prostorov nima več. Vrnitev posesti in prepoved ponovnih posegov v posest pa je mogoče zahtevati le od posestnika. Od same gole ugotovitve motenja tožnica nima nobene pravne koristi, svoj ekonomski interes pa bo morala uveljavljati izven tega postopka. Sodna praksa je enotna glede dejstva, da je odtujitev stvari, o kateri teče pravda, ovira za tožbo zaradi motenja posesti, ko toženka posesti nima več.
kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ustavna pritožba - odločitev o stroških - vrednost spornega predmeta - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve - nagrada in stroški odvetnika - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov
Predlog pritožnikov, da pritožbeno sodišče odločitev o pritožbi zoper stroškovno odločitev odloži zaradi domnevno vložene ustavne pritožbe, nima podlage v procesnih določbah ZPP. Tožnika tudi sicer ne izkažeta vložitev ustavne pritožbe, vložitev (le) napovedujeta.
Določbe ZPP o vrednosti spornega predmeta so sicer namenjene ugotavljanju stvarne pristojnosti, vendar pa so ob analogiji uporabljive tudi za odmero sodne takse in odločanje o stroških postopka. Predvsem imajo vpliv na odločanje o stroških postopka določbe prvega in drugega odstavka 41. člena ZPP. Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Bistveno je, da se za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta določi vrednost za vsak zahtevek. Nato se vrednosti za potrebe ugotavljanja pristojnosti bodisi seštejejo, ali pa zahtevki ohranijo samostojno, diferencirano vrednost. V vsakem primeru je vsak zahtevek vrednostno ovrednoten, kar ob analogiji za odmero pravdnih stroškov pomeni, da je pri končni vrednosti spornega predmeta potrebno sešteti vrednosti vseh postavljenih zahtevkov, ki jih je sodišče obravnavalo.
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 155/1, 165, 165/3.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh strank v postopku - delni uspeh v postopku - delni umik - faze postopka - zmotna uporaba materialnega prava - preizkus potrebnosti stroškov - vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Če tožeča stranka med postopkom zmanjša tožbeni zahtevek, ji pripada od nasprotne stranke strošek samo v razmerju s preostalim zahtevkom, ki mu je bilo ugodeno.
Z zakonskim besedilom „v postopku delno uspe“ je mišljen uspeh strank v zadevi kot strankin končni uspeh v postopku.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - začasno omejevanje stikov - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepozna pritožba v nepravdnem postopku
Da oče in sin v preteklosti rednih stikov nista imela, je dejstvo in prav zaradi tega jih je sodišče prve stopnje tudi po uradni dolžnosti določilo pod nadzorom CSD, saj je ugotovilo, da se otrok zaradi očetovega pomanjkljivega izvajanja stikov z njim od očeta vse bolj odtujuje, stike odklanja in do njih čuti odpor.
Deček po daljši odsotnosti oziroma nekonsistentnosti stikov z očetom ponovno pridobiva pozitivno izkušnjo odnosa z njim. V primeru, da bi stike ponovno prekinili, bi nastalo tveganje, da bi pri dečku znova prišlo do predhodno že zaznanih odtujenih vedenj, kot to opozarja CSD v strokovno utemeljenem mnenju.