CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063561
ZPP člen 11, 11/1, 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 24, 25, 26.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - rešitev predhodnega vprašanja - izpraznitev stanovanja - izselitev iz stanovanja - skupno premoženje - vlaganja - ustvaritev nove stvari - pravica do izjave - nova stvar
Upoštevaje navedbe toženke, iz katerih je zaenkrat moč sklepati zgolj na to, da ni dosežen pravni standard nove stvari oziroma spremenjene identitete zgradbe, se izkaže, da ni smotrno čakati na odločitev o toženkinem stvarnopravnem zahtevku v drugi pravdi. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se toženkin predlog za prekinitev postopka zavrne.
Pritožnik pritožbe ni argumentirano utemeljil, saj pritožbi ni priložil kopije vložene zahteve za sodno varstvo ali potrdila pošte o oddani pošiljki, uradno pridobljeni podatki pa izkazujejo nasprotno torej, da storilec zoper citirani PN PP Celje z dne 4. 9. 2022 ni vložil pravnega sredstva.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00063279
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 207, 207/4.
razporejanje obsojencev
Pri napotitvi obsojencev v zavode za prestajanje kazni je sodišče, v skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), vezano na Navodilo ministra za pravosodje o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 60/18, 167/21).
gospodarski spor majhne vrednosti - izročitev dokumentacije - stroški postopka - načelo uspeha v pravdi - odločanje o stroških po načelu uspeha - različen uspeh strank v posameznih fazah postopka - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odgovor na tožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Sodišče je o ugovoru tožene stranke odločilo s sklepom z dne 19. 5. 2021, s katerim je ugovor tožene stranke zavrnilo. Sklep je bil toženi stranki vročen 24. 5. 2021, kar dokazuje podpis na vročilnici. Tako je torej presoja sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v postopku z začasno odredbo uspela, pravilna, na podlagi navedenega in odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka (utemeljenega tudi na upoštevanju začasne odredbe) pa višje sodišče soglaša s presojo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - izvršitev ukrepa
Iz določb 113. d člena ter 202. č člena ZP-1 namreč ne izhaja, da bi moralo vštetje časa trajanja začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izhajati iz izreka sklepa, s katerim se izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, temveč je to stvar izvršitve tega ukrepa, za kar je pristojna upravna enota.
končanje postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - ločitvena pravica - bodoče terjatve - hipoteka
Odpust obveznosti učinkuje le za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, na vse druge terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, pa odpust obveznosti ne vpliva in dolžniku niso odpuščene. Prav tako ostanejo vpisane tudi hipoteke na premoženju, ki v postopku stečaja ni bilo prodano.
ZDR-1 člen 33, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - obvestilna dolžnost - trajajoča kršitev delovnih obveznosti - pravočasnost odpovedi - izraba letnega dopusta
V primeru trajajoče kršitve subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči že s prvim dnem neupravičene odsotnosti, temveč za vsak nov izostanek začne teči znova od dneva tega izostanka. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če bi za vsakega od neupravičenih izostankov šteli, da je toženka istega dne ugotovila kršitev, povezano s tem izostankom, bi bila odpoved, podana dne 12. 3. 2021, še vedno podana znotraj 30-dnevnega roka glede vseh izostankov z dela v času od 12. 2. 2021 do 24. 2. 2021, kar še vedno pomeni 8 delovnih dni.
ZIZ člen 272, 272/2-1, 272/2-2. ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izključitev družbenika - vpis v sodni register - težko nadomestljiva škoda - oblikovalna sodba - subjektivne meje pravnomočnosti - neodpravljiva nesklepčnost - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica želi s predlagano začasno odredbo doseči izvršitev izreka zamudne sodbe, čeprav se bo njena terjatev (prenehanje pravnega razmerja med toženko in družbo B., d. o. o.) realizirala že s pravnomočnostjo zamudne sodbe in izvršba ni potrebna.
Zatrjevana nevarnost zaradi pravnih napak poslovnih deležev, ki bi jih pridobili dobroverni kupci, ne obstaja.
Subjektivnih mej pravnomočnosti sodbe ni mogoče širiti na novega družbenika, ne glede na razloge, iz katerih pravno razmerje toženke z družbo B., d. o. o., preneha. Na sodbo sta vezani le pravdni stranki in o pravnem nasledstvu v sporih, ki se nanašajo na člansko pravico družbenika do izključitve drugega družbenika iz družbe, ni mogoče govoriti. Izključitvena sodba se namreč ne nanaša na poslovni delež, pač pa na točno določenega družbenika.
Z vpisom podatka o izdaji nepravnomočne sodbe o izključitvi toženke iz družbe B., d. o. o., in naložitvijo obveznosti toženki, da o tem tudi sama posebej seznani vse potencialne kupce njenih poslovnih deležev, se (začasno) v ničemer ne ureja pravno razmerje, katerega spremembo tožnica uveljavlja z izključitveno tožbo.
Pravica do izjavljanja vključuje dolžnost sodišča do opredelitve, ta pa je v odgovoru na strankina pravna razčlenjevanja, argumente in stališča. Tak odgovor je v izpodbijanem sklepu v celoti izostal.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - pravna oseba - država kot stranka v postopku
Tožeča stranka je gospodarska družba, na strani tožene stranke pa je država oziroma sodišče, ki je državni organ. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da gre za spor med pravnima osebama in je to po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP gospodarski spor in torej okrožna pristojnost.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063513
DZ člen 2. ZNP člen 112. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-14.
razveljavitev pravnega posla - vrnitev stanovanja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - upravljanje s solastno stvarjo - souporaba stanovanja - družina - družinski člani - pojem družine - pojem družinskega člana - obstoj zunajzakonske skupnosti - domneva priznanja neprerekanih dejstev - upravljalske pravice - prenos upravičenj - obstoj najemne pogodbe - nesklenitev najemne pogodbe - razlogi sodbe
Pojem družina je v 2. členu DZ preveč tog in neživljenjski. Gre za pojem, ki se ves čas spreminja, kot se spreminja družba. Tudi zakonodajalec je v nekaterih določbah DZ od definicije družine odstopil in uporabil širši, sociološki pojem družine. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje tožence obravnavalo kot družino v širšem smislu, in ne tako ozko kot ta pojem definira DZ. Prva toženka in tretji toženec sta oče in hči, drugi toženec pa je hčerin zunajzakonski partner. Tako med tretje toženčeve družinske člane nedvomno sodi prva toženka, prav tako pa tudi drugi toženec, kot njen zunajzakonski partner. Nadalje je prav tako neutemeljena pritožbena navedba, da na podlagi skope obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti razlogov sodbe, ki so sodišče vodile do zaključka, da tožene stranke tvorijo družino. Sodišče prve stopnje je namreč v sodbi jasno obrazložilo, zakaj toženci tvorijo družino. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
Mesečni dohodek tožnika znaša povprečno 836,97 EUR. To pa je znesek, ki je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj obrazloženega zato ugotavlja, da bi bila s plačilom takse v višini 6.525 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja in so torej pogoji za oprostitev plačila takse izpolnjeni.
SPZ člen 99, 99/1, 212, 212/1. ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/4.
konfesorna tožba - vznemirjanje izvrševanja služnosti - odklop vode - služnost dosmrtnega stanovanja - priključek na javni vodovod - istovetnost tožbenega zahtevka - pravdni stroški po uspehu - poseben sklep o stroških postopka - delež stroškov
Pravilno je materialnopravno stališče, da ustanovljena osebna služnost načeloma zavezanca ne zavezuje k aktivnim ravnanjem (247. člen SPZ). Mora pa lastnik služeče stvari trpeti dejanja drugega in opuščati določena ravnanja. Vendar so okoliščine konkretnega primera posebne v tem, da je bila pitna voda v sporno nepremičnino, na kateri ima tožnik služnost stanovanja, pred posegom toženca napeljana na črno od brata C. (tretje osebe). Ko je toženec poskrbel za odklop tako napeljane vode, je s tem tožnika neutemeljeno motil pri izvrševanju služnosti stanovanja oziroma jo celo onemogočil, saj je splošno znano, da brez pitne vode v hiši normalno bivanje ni mogoče. Konfesorna tožba (212. člen SPZ v povezavi s prvim odstavkom 99. člena SPZ) je dajatvena tožba, ki se glasi na opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrševanje služnosti. Ker je toženec s svojim ravnanjem poskrbel za to, da tožnik nima več možnosti uporabe pitne vode zaradi odklopa na črno napeljane vode, obstaja tudi njegova obveznost, da mu napeljavo tekoče pitne vode zagotovi nazaj.
Neutemeljeno je sklicevanje v pritožbi na dejstvo, da je ponovni priklop vode na črno nekaj manj in tudi nekaj drugega od zahtevka na izvedbo javnega vodovodnega priključka. Tudi sicer pa je toženec s svojo izpovedbo potrdil, da zanj napeljava vode na črno od brata C. ni ustrezna rešitev, zato jo je tudi sam onemogočil. Morebitno zavzemanje za ponovni priklop vode na črno tako nasprotuje njegovemu predhodnemu ravnanju. To, kar tožnik zahteva v tožbenem zahtevku (priklop na javno vodovodno omrežje in dejanja s tem v zvezi), je v družbi običajen in legalen način zagotovitve tekoče pitne vode. Takšen zahtevek pomeni primerno odpravo s strani toženca povzročenega vznemirjanja.
pritožba zoper sklep o pristojnosti - stvarna pristojnost upravnega sodišča - veljavnost zakona
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da Zakon o volilni kampanji, na katerega se sklicuje pritožnik, ne velja več. Razveljavljen je bil namreč z določbo 41. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji. Ker pritožnik ne oporeka odločitvi sodišča, da je po veljavnem zakonu in glede na naravo zahteve za odločanje o njej pristojno upravno sodišče, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo.
nejasna vloga - obstoj procesne predpostavke - dvom v pravdno sposobnost - odločanje po uradni dolžnosti
Ob obravnavanju pritožb je pritožbeno sodišče podvomilo o obstoju predlagateljeve pravdne sposobnosti. Iz spisov namreč izhaja, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane. Hkrati je iz njih razvidno, da so povezane z enim ali več sodnimi postopki, v katerih je udeležen predlagatelj. Navedena stopnja nerazumljivosti vlog vzbuja resen dvom o predlagateljevi procesni sposobnosti, sodišče pa je nanjo dolžno paziti ves čas po uradni dolžnosti.
Ker razrešitev vprašanja obstoja procesne sposobnosti (ki ga ni dopustno prvič obravnavati v pritožbenem postopku, saj bi se s takšnim ravnanjem pritožbeno sodišče v celoti postavilo v položaj sodišča prve stopnje) predstavlja predpogoj za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče končne odločitve v zvezi s slednjim ni moglo sprejeti.
V obravnavanem postopku sklep o poplačilu še ni bil izdan, prav tako še niso pravnomočni sklepi o izročitvi nepremičnin upniku kot njihovemu kupcu. To pa pomeni, da v času, ko je bila dovoljena izvršba na premičnine (2. 3. 2020), izveden rubež (25. 8. 2021) in izdan izpodbijani sklep o stroških (1. 8. 2022), upnik, četudi je v predmetnem postopku nastopal kot kupec nepremičnin, še ni bil poplačan. Glede na navedeno tudi ni mogoče šteti, da opravljeni rubež ni bil potreben za izvršbo, posledično pa je kot potrebne za izvršbo treba upoštevati tudi stroške, ki so upniku utemeljeno nastali v zvezi s tem rubežem in z opravili, ki jih je izvršitelj moral opraviti pred rubežem
ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa - ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - nastanek taksne obveznosti - sodni postopek - več postopkov pred istim sodiščem - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravnomočna odločitev o pravnem sredstvu - povrnitev neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov - ista dejanska in pravna podlaga
Taksna obveznost nastane v vsakem posameznem sodnem, konkretno izvršilnem postopku posebej oziroma ločeno, in to za vsako vlogo oziroma procesno dejanje, za katero Taksna tarifa ZST-1 tako določa. Čeprav ista stranka oziroma udeleženec, v konkretnem primeru tretji, nastopa v več izvršilnih postopkih in v zvezi s podobno ali isto dejansko ter pravno podlago, navedeno na nastanek taksne obveznosti v ničemer ne vpliva. Nasprotno pritožbeno stališče je pravno zmotno in nima nobene podlage v določbah ZST-1. Za nastanek obveznosti plačila sodne takse tudi ni odločilno, da je izvršitelj razpisal javno dražbo za vse izvršilne zadeve skupaj. Ker so na aktivni strani v posameznih izvršilnih postopkih različne stranke, pa so nenazadnje, kot izhaja že iz izpodbijanega sklepa, kljub podobni oziroma enaki dejanski in pravni podlagi tudi možne različne procesne situacije (odvisno od (ne)aktivnosti posameznega upnika) in s tem tudi različne odločitve o ugovorih ter predlogih tretjega za odlog izvršbe.
zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - nastanek taksne obveznosti - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - prepozen predlog za obročno plačilo takse
Rok za plačilo sodne takse je predpisan v prvem odstavku 34. člena ZST-1 in velja za vse taksne obveznosti po ZST-1. Takso mora taksni zavezanec plačati v roku petnajstih dni po nastanku taksne obveznosti. Taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika tožbe zaradi neplačila takse za postopek, nastane ob pravnomočnosti sklepa o umiku tožbe.
DZ člen 106, 108. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 71, 71/1, 71/1-11, 72, 72/2, 72/2-4.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - prenehanje pravice do preživnine - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog
Dolžnica v obravnavani zadevi ni zatrjevala dejstev, ki bi terjala presojo na podlagi določb 106. člena DZ, temveč je zatrjevala prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve dohodkov, s katerimi si lahko upnik zagotovi preživljanje. S tem se je sklicevala na zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine, četudi izhaja iz izvršilnega naslova (sodne poravnave), v tem primeru preneha že z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege) in ne šele na podlagi sodne odločbe, kot to velja v primerih iz 106. člena DZ. S prenehanjem pravice do preživnine preneha upnikova terjatev iz naslova preživnine, to pa je razlog, ki preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), ki ga je dopustno uveljavljati v izvršilnem postopku. V takem primeru je torej izvršilno sodišče tisto, ki mora v okviru ugovornega postopka ugotoviti, ali je do prenehanja preživninske obveznosti resnično prišlo, in v zvezi s tem (upoštevaje trditve in dokazne predloge strank) ugotoviti, ali je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 11, 11/3, 12, 109, 109/3. URS člen 39.
sklep o kaznovanju stranke - pritožba zoper sklep o kaznovanju - nezakonitost sklepa - žalitev sodnika - svoboda izražanja - zagotovitev pravice do nepristranskega sojenja - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Utemeljeno je pritožbeno navajanje, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker je o njem odločila sodnica sama. Če se žaljiva izjava nanaša na sodnika ali senat in ta oceni, da so izpolnjeni pogoji za kaznovanje, poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s sodnim redom. Iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu izhaja, da je bila ost toženkinega pisanja usmerjena v sodničino ravnanje. Za zagotovitev nepristranskosti bi bilo zato treba izrek denarne kazni prepustiti drugemu sodniku.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00063131
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2. URS člen 19, 19/2, 35, 51, 51/3.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - kumulativno izpolnjevanje pogojev - izvedenec psihiatrične stroke - zmožnost presoje realnosti - psihične težave - uživalec prepovedanih drog - marihuana - druge oblike zdravljenja - ambulantno zdravljenje
Čim eden od pogojev po prvem odstavku 39. člena ZDZdr, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, ni podan, prisilna hospitalizacija ni dopustna.
Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke in z neposrednim pogovorom z g. A. A. ocenilo, da slednji nima hudo motene presoje realnosti niti hudo motene sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Pritožba v to oceno, ki temelji na strokovni in na laični zaznavi, ne zbuja dvomov. Pritožbeno sodišče sicer nima razloga za to, da ne bi verjelo pritožnici, ko opisuje, da je življenje s sinom, ki ima psihične težave in uživa marihuano, težavno in neprijetno za vse njegov bližnje oz. neposredne sostanovalce. Vendar strokovna ocena bolezensko pogojene verjetnosti potencialnega ogrožujočega ravnanja prevlada. Poleg tega iz razgovora z g. A. A. neposredno izhaja, da se zaveda potrebe po psihiatričnem zdravljenju in da se ga bo udeleževal ambulantno, kar je sodna izvedenka psihiatrične stroke tudi sama podprla.