začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Regulacijska oziroma ureditvena začasna odredba je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Tudi za izdajo regulacijske začasne odredbe je osnovna zakonska predpostavka, da obstoji terjatev upnika do dolžnika oziroma da bo terjatev nastala, pri čemer zadošča, da upnik to izkaže s stopnjo verjetnosti. Če je navedeni pogoj izpolnjen, se nato (prav tako z dokaznim standardom verjetnosti) presoja, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja (in ne v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah), kar ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojmov „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda“.
OZ člen 132, 165, 168, 168/1, 174, 179, 299, 299/2, 336, 336/1, 352, 352/1.
pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - zastaranje - začetek teka zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - zakonske zamudne obresti
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega (prvi odstavek 336. člena OZ). Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo ovire, da bi prišel do teh podatkov. Pri tem samo vedenje o škodi ne pomeni, da mora oškodovanec poznati njen konkretni znesek (da mu mora biti znan obseg vse škode), ampak da mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - obrazložitev - sprememba zakona
Nosilno vprašanje v navedeni zadevi je, ali je na podlagi spremenjene zakonske določbe prvega odstavka člena 106 ZPrCP že na podlagi prisotnosti presnovka (metabolita) v krvi (kot je tudi v obravnavanem primeru) mogoče zanesljivo zaključiti, da je voznik v cestnem prometu pod vplivom take snovi in da je s tem tudi zmanjšana njegova sposobnost za varno vožnjo.
sodna poravnava - umik obtožnega predloga - ustavitev kazenskega postopka - stroški kazenskega postopka - poravnava o stroških - stroški strank - stroški izplačani iz proračuna sodišča - potrebni izdatki - potrebni izdatki in nagrada zagovornika
Ob izostanku dogovora v sodni poravnavi o tem, kdo nosi potrebne izdatke obdolženke ter izdatke in nagrado za obdolženkino zagovornico (7. točka drugega odstavka 92. člena ZKP) in upoštevaje določbo drugega odstavka 96. člena ZKP, na podlagi katere mora oškodovanec kot tožilec v vsakem primeru plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, je sodišče prve stopnje oškodovancu kot tožilcu utemeljeno naložilo v plačilo tako stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP kot tudi potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado za njeno zagovornico.
ZDR-1 člen 33, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - obvestilna dolžnost - trajajoča kršitev delovnih obveznosti - pravočasnost odpovedi - izraba letnega dopusta
V primeru trajajoče kršitve subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči že s prvim dnem neupravičene odsotnosti, temveč za vsak nov izostanek začne teči znova od dneva tega izostanka. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če bi za vsakega od neupravičenih izostankov šteli, da je toženka istega dne ugotovila kršitev, povezano s tem izostankom, bi bila odpoved, podana dne 12. 3. 2021, še vedno podana znotraj 30-dnevnega roka glede vseh izostankov z dela v času od 12. 2. 2021 do 24. 2. 2021, kar še vedno pomeni 8 delovnih dni.
Že v izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je določen v drugem odstavku 202.d člena ZP-1, materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00063572
ZPP člen 112, 112/1, 435, 435/2, 436, 436/2. ZPSPP člen 1.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - naslov za vročanje - vročanje - pravilnost vročitve - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor
Stališče pritožbe, da ugovor ni obrazložen, ni pravilno. Toženec je namreč v ugovoru navedel, da niso podani pogoji za enostransko odpoved najemne pogodbe, ker bi morala tožnica pred sodno odpovedjo izvesti s pogodbo dogovorjeni poskus sporazumne odpovedi pogodbe. Za to dejstvo je tudi predlagal dokaze. Gre za pravno pomembno dejstvo, ki lahko povzroči zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnično. Pritožbeno oporekanje resničnosti te trditve pa ne more napotovati na sklep, da je ugovor neučinkovit.
Pritožnik pritožbe ni argumentirano utemeljil, saj pritožbi ni priložil kopije vložene zahteve za sodno varstvo ali potrdila pošte o oddani pošiljki, uradno pridobljeni podatki pa izkazujejo nasprotno torej, da storilec zoper citirani PN PP Celje z dne 4. 9. 2022 ni vložil pravnega sredstva.
DZ člen 106, 108. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 71, 71/1, 71/1-11, 72, 72/2, 72/2-4.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - prenehanje pravice do preživnine - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog
Dolžnica v obravnavani zadevi ni zatrjevala dejstev, ki bi terjala presojo na podlagi določb 106. člena DZ, temveč je zatrjevala prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve dohodkov, s katerimi si lahko upnik zagotovi preživljanje. S tem se je sklicevala na zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine, četudi izhaja iz izvršilnega naslova (sodne poravnave), v tem primeru preneha že z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege) in ne šele na podlagi sodne odločbe, kot to velja v primerih iz 106. člena DZ. S prenehanjem pravice do preživnine preneha upnikova terjatev iz naslova preživnine, to pa je razlog, ki preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), ki ga je dopustno uveljavljati v izvršilnem postopku. V takem primeru je torej izvršilno sodišče tisto, ki mora v okviru ugovornega postopka ugotoviti, ali je do prenehanja preživninske obveznosti resnično prišlo, in v zvezi s tem (upoštevaje trditve in dokazne predloge strank) ugotoviti, ali je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - pravna oseba - država kot stranka v postopku
Tožeča stranka je gospodarska družba, na strani tožene stranke pa je država oziroma sodišče, ki je državni organ. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da gre za spor med pravnima osebama in je to po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP gospodarski spor in torej okrožna pristojnost.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063513
DZ člen 2. ZNP člen 112. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-14.
razveljavitev pravnega posla - vrnitev stanovanja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - upravljanje s solastno stvarjo - souporaba stanovanja - družina - družinski člani - pojem družine - pojem družinskega člana - obstoj zunajzakonske skupnosti - domneva priznanja neprerekanih dejstev - upravljalske pravice - prenos upravičenj - obstoj najemne pogodbe - nesklenitev najemne pogodbe - razlogi sodbe
Pojem družina je v 2. členu DZ preveč tog in neživljenjski. Gre za pojem, ki se ves čas spreminja, kot se spreminja družba. Tudi zakonodajalec je v nekaterih določbah DZ od definicije družine odstopil in uporabil širši, sociološki pojem družine. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje tožence obravnavalo kot družino v širšem smislu, in ne tako ozko kot ta pojem definira DZ. Prva toženka in tretji toženec sta oče in hči, drugi toženec pa je hčerin zunajzakonski partner. Tako med tretje toženčeve družinske člane nedvomno sodi prva toženka, prav tako pa tudi drugi toženec, kot njen zunajzakonski partner. Nadalje je prav tako neutemeljena pritožbena navedba, da na podlagi skope obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti razlogov sodbe, ki so sodišče vodile do zaključka, da tožene stranke tvorijo družino. Sodišče prve stopnje je namreč v sodbi jasno obrazložilo, zakaj toženci tvorijo družino. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 11, 11/3, 12, 109, 109/3. URS člen 39.
sklep o kaznovanju stranke - pritožba zoper sklep o kaznovanju - nezakonitost sklepa - žalitev sodnika - svoboda izražanja - zagotovitev pravice do nepristranskega sojenja - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Utemeljeno je pritožbeno navajanje, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker je o njem odločila sodnica sama. Če se žaljiva izjava nanaša na sodnika ali senat in ta oceni, da so izpolnjeni pogoji za kaznovanje, poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s sodnim redom. Iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu izhaja, da je bila ost toženkinega pisanja usmerjena v sodničino ravnanje. Za zagotovitev nepristranskosti bi bilo zato treba izrek denarne kazni prepustiti drugemu sodniku.
pritožba zoper sklep o pristojnosti - stvarna pristojnost upravnega sodišča - veljavnost zakona
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da Zakon o volilni kampanji, na katerega se sklicuje pritožnik, ne velja več. Razveljavljen je bil namreč z določbo 41. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji. Ker pritožnik ne oporeka odločitvi sodišča, da je po veljavnem zakonu in glede na naravo zahteve za odločanje o njej pristojno upravno sodišče, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo.
Mesečni dohodek tožnika znaša povprečno 836,97 EUR. To pa je znesek, ki je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj obrazloženega zato ugotavlja, da bi bila s plačilom takse v višini 6.525 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja in so torej pogoji za oprostitev plačila takse izpolnjeni.
ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa - ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - nastanek taksne obveznosti - sodni postopek - več postopkov pred istim sodiščem - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravnomočna odločitev o pravnem sredstvu - povrnitev neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov - ista dejanska in pravna podlaga
Taksna obveznost nastane v vsakem posameznem sodnem, konkretno izvršilnem postopku posebej oziroma ločeno, in to za vsako vlogo oziroma procesno dejanje, za katero Taksna tarifa ZST-1 tako določa. Čeprav ista stranka oziroma udeleženec, v konkretnem primeru tretji, nastopa v več izvršilnih postopkih in v zvezi s podobno ali isto dejansko ter pravno podlago, navedeno na nastanek taksne obveznosti v ničemer ne vpliva. Nasprotno pritožbeno stališče je pravno zmotno in nima nobene podlage v določbah ZST-1. Za nastanek obveznosti plačila sodne takse tudi ni odločilno, da je izvršitelj razpisal javno dražbo za vse izvršilne zadeve skupaj. Ker so na aktivni strani v posameznih izvršilnih postopkih različne stranke, pa so nenazadnje, kot izhaja že iz izpodbijanega sklepa, kljub podobni oziroma enaki dejanski in pravni podlagi tudi možne različne procesne situacije (odvisno od (ne)aktivnosti posameznega upnika) in s tem tudi različne odločitve o ugovorih ter predlogih tretjega za odlog izvršbe.
zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - nastanek taksne obveznosti - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - prepozen predlog za obročno plačilo takse
Rok za plačilo sodne takse je predpisan v prvem odstavku 34. člena ZST-1 in velja za vse taksne obveznosti po ZST-1. Takso mora taksni zavezanec plačati v roku petnajstih dni po nastanku taksne obveznosti. Taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika tožbe zaradi neplačila takse za postopek, nastane ob pravnomočnosti sklepa o umiku tožbe.
nejasna vloga - obstoj procesne predpostavke - dvom v pravdno sposobnost - odločanje po uradni dolžnosti
Ob obravnavanju pritožb je pritožbeno sodišče podvomilo o obstoju predlagateljeve pravdne sposobnosti. Iz spisov namreč izhaja, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane. Hkrati je iz njih razvidno, da so povezane z enim ali več sodnimi postopki, v katerih je udeležen predlagatelj. Navedena stopnja nerazumljivosti vlog vzbuja resen dvom o predlagateljevi procesni sposobnosti, sodišče pa je nanjo dolžno paziti ves čas po uradni dolžnosti.
Ker razrešitev vprašanja obstoja procesne sposobnosti (ki ga ni dopustno prvič obravnavati v pritožbenem postopku, saj bi se s takšnim ravnanjem pritožbeno sodišče v celoti postavilo v položaj sodišča prve stopnje) predstavlja predpogoj za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče končne odločitve v zvezi s slednjim ni moglo sprejeti.
SPZ člen 99, 99/1, 212, 212/1. ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/4.
konfesorna tožba - vznemirjanje izvrševanja služnosti - odklop vode - služnost dosmrtnega stanovanja - priključek na javni vodovod - istovetnost tožbenega zahtevka - pravdni stroški po uspehu - poseben sklep o stroških postopka - delež stroškov
Pravilno je materialnopravno stališče, da ustanovljena osebna služnost načeloma zavezanca ne zavezuje k aktivnim ravnanjem (247. člen SPZ). Mora pa lastnik služeče stvari trpeti dejanja drugega in opuščati določena ravnanja. Vendar so okoliščine konkretnega primera posebne v tem, da je bila pitna voda v sporno nepremičnino, na kateri ima tožnik služnost stanovanja, pred posegom toženca napeljana na črno od brata C. (tretje osebe). Ko je toženec poskrbel za odklop tako napeljane vode, je s tem tožnika neutemeljeno motil pri izvrševanju služnosti stanovanja oziroma jo celo onemogočil, saj je splošno znano, da brez pitne vode v hiši normalno bivanje ni mogoče. Konfesorna tožba (212. člen SPZ v povezavi s prvim odstavkom 99. člena SPZ) je dajatvena tožba, ki se glasi na opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrševanje služnosti. Ker je toženec s svojim ravnanjem poskrbel za to, da tožnik nima več možnosti uporabe pitne vode zaradi odklopa na črno napeljane vode, obstaja tudi njegova obveznost, da mu napeljavo tekoče pitne vode zagotovi nazaj.
Neutemeljeno je sklicevanje v pritožbi na dejstvo, da je ponovni priklop vode na črno nekaj manj in tudi nekaj drugega od zahtevka na izvedbo javnega vodovodnega priključka. Tudi sicer pa je toženec s svojo izpovedbo potrdil, da zanj napeljava vode na črno od brata C. ni ustrezna rešitev, zato jo je tudi sam onemogočil. Morebitno zavzemanje za ponovni priklop vode na črno tako nasprotuje njegovemu predhodnemu ravnanju. To, kar tožnik zahteva v tožbenem zahtevku (priklop na javno vodovodno omrežje in dejanja s tem v zvezi), je v družbi običajen in legalen način zagotovitve tekoče pitne vode. Takšen zahtevek pomeni primerno odpravo s strani toženca povzročenega vznemirjanja.
V obravnavanem postopku sklep o poplačilu še ni bil izdan, prav tako še niso pravnomočni sklepi o izročitvi nepremičnin upniku kot njihovemu kupcu. To pa pomeni, da v času, ko je bila dovoljena izvršba na premičnine (2. 3. 2020), izveden rubež (25. 8. 2021) in izdan izpodbijani sklep o stroških (1. 8. 2022), upnik, četudi je v predmetnem postopku nastopal kot kupec nepremičnin, še ni bil poplačan. Glede na navedeno tudi ni mogoče šteti, da opravljeni rubež ni bil potreben za izvršbo, posledično pa je kot potrebne za izvršbo treba upoštevati tudi stroške, ki so upniku utemeljeno nastali v zvezi s tem rubežem in z opravili, ki jih je izvršitelj moral opraviti pred rubežem
spor zaradi motenja posesti - sklep o motenju posesti - vsebina sklepa - motilno dejanje - onemogočitev dostopa do nepremičnine - oblikovanje zahtevka - zavrženje ugotovitvenega zahtevka - pravni interes - dajatveni zahtevek - restitucijski zahtevek - prepovedni zahtevek - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - oteženo izvrševanje posesti - ekonomski interes za posestno varstvo - sprememba posestnega stanja - vzdrževalna dela - izvedba vzdrževalnih del - način izvrševanja soposesti
Ker SPZ v 32. členu zagotavlja posestvo varstvo vsakemu posestniku ne glede na dejavnost, s katero se ukvarja, so pritožbene navedbe, s katerimi toženca izpodbijata tožnikovo aktivno legitimacijo, neutemeljene.
Glede na to, da je obravnavana tlakovana pot edini dostop do nepremičnin tožnika, ki ga vsakodnevno uporablja, je presoja sodišča prve stopnje, da je postavljanje koles in vozička na pot ob prizidku, ki terja umikanje koles in vozička, motilno ravnanje.
Postavitev gradbenega odra na dovozu, ki ga uporabljata tudi toženca (kar v pravdnem postopku med pravdnimi strankami ni bilo sporno), ki je bil postavljen za krajši čas zaradi vzdrževalnih del in po opravi del tudi v celoti odstranjen, ne predstavlja motenja posesti. Potrebna vzdrževalna dela namreč ne predstavljajo motenja posesti.