Pritožnik pritožbe ni argumentirano utemeljil, saj pritožbi ni priložil kopije vložene zahteve za sodno varstvo ali potrdila pošte o oddani pošiljki, uradno pridobljeni podatki pa izkazujejo nasprotno torej, da storilec zoper citirani PN PP Celje z dne 4. 9. 2022 ni vložil pravnega sredstva.
ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 44, 126, 130, 130/1, 131.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 67.
zamudna sodba - plača - regres za letni dopust - stroški prehrane med delom - načelo afirmativne litiskontestacije - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker je tožnik v tožbi ustrezno pojasnil, da je plačo v pogodbeno dogovorjeni višini prejel le prvi mesec zaposlitve, nato pa sta se s toženo stranko zaradi pričetka opravljanja dela v Nemčiji ustno dogovorila za višjo urno postavko, pritožba neutemeljeno uveljavlja, da so njegove trditve o urni postavki 11,00 EUR neto v nasprotju s predloženo pogodbo o zaposlitvi, ki določa tožnikovo plačo v bruto znesku 940,58 EUR. Tovrstni ustni dogovori o višji plači ali urni postavki so dopustni in veljavni (prim. zadeve VDSS Pdp 961/2016, Pdp 936/2017 in druge), zato pritožbeno sklicevanje na tretji odstavek 3. člena ZPP, po katerem sodišče ne prizna razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi pravili, ni utemeljeno.
izvršba na nepremičnino - predlog za ustavitev izvršbe - pravica do poplačila - vrstni red - ugotovljena vrednost nepremičnine - prodaja nepremičnine - razlog smotrnosti
Določba 180. člena ZIZ v prvem odstavku dovoljenost predloga za ustavitev izvršbe veže na vrednost, ki je ugotovljena. Ne more pa sodišče z gotovostjo vnaprej oceniti, če in za koliko se bo nepremičnina tudi dejansko prodala in kakšen bo zato del terjatve izvršilnega upnika, ki se bo po plačilu vseh prednostnih in predhodnih terjatev poplačal. Višina in obstoj teh terjatev v tej fazi postopka še nista dokončno ugotovljena. Zato pa je v skladu s tretjim odstavkom 180. člena ZIZ sodišču prepuščena širša diskrecija v oceni odnosa med vrednostjo nepremičnine in delom terjatve izvršilnega upnika, da celostno v vsakem primeru oceni, ali je prodaja nepremičnine smotrna.
ZS člen 17. Sodni red (2016) člen 156, 158. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4.
zakoniti sodnik - pravila o dodeljevanju zadev - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - dodeljevanje zadev ob sodnikovi daljši odsotnosti - letni razpored sodnikov - povrnitev stroškov postopka - odločanje o povrnitvi stroškov pravdnih strank - sklep o stroških postopka - priznanje stroškov glede na uspeh v pravdi - stroški po temelju - vmesni sklep - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - poseben sklep o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška nagrada - odvetniška tarifa
Določba 158. člena SR dopušča, da se zaradi daljše sodnikove odsotnosti ali preobremenjenosti njegove že dodeljene zadeve dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju.
Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so stranke postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravne narave (v obravnavanem primeru: o uporabi krivdnega načela za plačilo pravdnih stroškov) nimajo več in jih tudi sodišče ne more več obravnavati. Odločati je mogoče le še o vprašanjih, ki se nanašajo na višino odmerjenih stroškov.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1, 55, 55/2. ZPrCP člen 105, 107. ZUP člen 80.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - obstoj utemeljenega suma - vožnja pod vplivom alkohola
V obravnavanem primeru zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ne predstavlja nezakonitega dokaza, saj je sestavljen v skladu z določbo člena 107 ZPrCP. Pri tem se pritožbeno sodišče pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom še ne predstavlja postopka o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega preizkusa alkoholiziranosti in izpolnjenega zapisnika po določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP ugotovi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon in če udeleženec tak zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku. Ali povedano še drugače, prekrškovni postopek se začne šele tisti trenutek, ko prekrškovni organ ugotovi, da konkretni voznik v cestnem prometu vozi s stopnjo alkoholiziranosti, ki presega dovoljeno.
stvarna pristojnost - vodilni delavec - delovni spor - objektivni in subjektivni kriteriji
V konkretni zadevi gre (tudi glede tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti in ničnosti sklepa poslovodstva tožene stranke z dne 7. 10. 2022) za spor med vodilnim delavcem in delodajalcem, tako da je subjektivni kriterij nedvomno podan. Prav tako pa je tudi po vsebini (objektivni kriterij) konkretni spor opredeliti za individualni delovni spor.
Razrešitev vodilnega delavca je neposredno povezana z njegovimi pravicami iz naslova pogodbe o zaposlitvi (v konkretnem primeru tako iz naslova pogodbe o zaposlitvi za določen čas trajanja mandata, kot s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalca direktorja), zato ni nobenega dvoma, da gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za kar pa določba 5. člena ZDSS-1 določa pristojnost delovnega sodišča.
vzorčni postopek - prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - pravnomočna sodba - revizijski postopek - dovoljena pritožba
ZPP ne določa, da zoper sklep o nadaljevanju zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni pritožbe (pač pa določa le, da ni dovoljena pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka - tretji odstavek 279. b člena ZPP). Čeprav v 279. b členu ZPP nadaljevanje zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni natančneje urejeno, to ne pomeni, da nadaljevanja postopka ni. Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (207. člen ZPP).
V ZPP ni podlage za prekinitev postopka do odločitve o reviziji v vzorčnem primeru.
V obravnavanem postopku sklep o poplačilu še ni bil izdan, prav tako še niso pravnomočni sklepi o izročitvi nepremičnin upniku kot njihovemu kupcu. To pa pomeni, da v času, ko je bila dovoljena izvršba na premičnine (2. 3. 2020), izveden rubež (25. 8. 2021) in izdan izpodbijani sklep o stroških (1. 8. 2022), upnik, četudi je v predmetnem postopku nastopal kot kupec nepremičnin, še ni bil poplačan. Glede na navedeno tudi ni mogoče šteti, da opravljeni rubež ni bil potreben za izvršbo, posledično pa je kot potrebne za izvršbo treba upoštevati tudi stroške, ki so upniku utemeljeno nastali v zvezi s tem rubežem in z opravili, ki jih je izvršitelj moral opraviti pred rubežem
ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa - ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - nastanek taksne obveznosti - sodni postopek - več postopkov pred istim sodiščem - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravnomočna odločitev o pravnem sredstvu - povrnitev neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov - ista dejanska in pravna podlaga
Taksna obveznost nastane v vsakem posameznem sodnem, konkretno izvršilnem postopku posebej oziroma ločeno, in to za vsako vlogo oziroma procesno dejanje, za katero Taksna tarifa ZST-1 tako določa. Čeprav ista stranka oziroma udeleženec, v konkretnem primeru tretji, nastopa v več izvršilnih postopkih in v zvezi s podobno ali isto dejansko ter pravno podlago, navedeno na nastanek taksne obveznosti v ničemer ne vpliva. Nasprotno pritožbeno stališče je pravno zmotno in nima nobene podlage v določbah ZST-1. Za nastanek obveznosti plačila sodne takse tudi ni odločilno, da je izvršitelj razpisal javno dražbo za vse izvršilne zadeve skupaj. Ker so na aktivni strani v posameznih izvršilnih postopkih različne stranke, pa so nenazadnje, kot izhaja že iz izpodbijanega sklepa, kljub podobni oziroma enaki dejanski in pravni podlagi tudi možne različne procesne situacije (odvisno od (ne)aktivnosti posameznega upnika) in s tem tudi različne odločitve o ugovorih ter predlogih tretjega za odlog izvršbe.
zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - nastanek taksne obveznosti - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - prepozen predlog za obročno plačilo takse
Rok za plačilo sodne takse je predpisan v prvem odstavku 34. člena ZST-1 in velja za vse taksne obveznosti po ZST-1. Takso mora taksni zavezanec plačati v roku petnajstih dni po nastanku taksne obveznosti. Taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika tožbe zaradi neplačila takse za postopek, nastane ob pravnomočnosti sklepa o umiku tožbe.
nejasna vloga - obstoj procesne predpostavke - dvom v pravdno sposobnost - odločanje po uradni dolžnosti
Ob obravnavanju pritožb je pritožbeno sodišče podvomilo o obstoju predlagateljeve pravdne sposobnosti. Iz spisov namreč izhaja, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane. Hkrati je iz njih razvidno, da so povezane z enim ali več sodnimi postopki, v katerih je udeležen predlagatelj. Navedena stopnja nerazumljivosti vlog vzbuja resen dvom o predlagateljevi procesni sposobnosti, sodišče pa je nanjo dolžno paziti ves čas po uradni dolžnosti.
Ker razrešitev vprašanja obstoja procesne sposobnosti (ki ga ni dopustno prvič obravnavati v pritožbenem postopku, saj bi se s takšnim ravnanjem pritožbeno sodišče v celoti postavilo v položaj sodišča prve stopnje) predstavlja predpogoj za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče končne odločitve v zvezi s slednjim ni moglo sprejeti.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - pravna oseba - država kot stranka v postopku
Tožeča stranka je gospodarska družba, na strani tožene stranke pa je država oziroma sodišče, ki je državni organ. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da gre za spor med pravnima osebama in je to po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP gospodarski spor in torej okrožna pristojnost.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063513
DZ člen 2. ZNP člen 112. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-14.
razveljavitev pravnega posla - vrnitev stanovanja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - upravljanje s solastno stvarjo - souporaba stanovanja - družina - družinski člani - pojem družine - pojem družinskega člana - obstoj zunajzakonske skupnosti - domneva priznanja neprerekanih dejstev - upravljalske pravice - prenos upravičenj - obstoj najemne pogodbe - nesklenitev najemne pogodbe - razlogi sodbe
Pojem družina je v 2. členu DZ preveč tog in neživljenjski. Gre za pojem, ki se ves čas spreminja, kot se spreminja družba. Tudi zakonodajalec je v nekaterih določbah DZ od definicije družine odstopil in uporabil širši, sociološki pojem družine. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje tožence obravnavalo kot družino v širšem smislu, in ne tako ozko kot ta pojem definira DZ. Prva toženka in tretji toženec sta oče in hči, drugi toženec pa je hčerin zunajzakonski partner. Tako med tretje toženčeve družinske člane nedvomno sodi prva toženka, prav tako pa tudi drugi toženec, kot njen zunajzakonski partner. Nadalje je prav tako neutemeljena pritožbena navedba, da na podlagi skope obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti razlogov sodbe, ki so sodišče vodile do zaključka, da tožene stranke tvorijo družino. Sodišče prve stopnje je namreč v sodbi jasno obrazložilo, zakaj toženci tvorijo družino. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
SPZ člen 99, 99/1, 212, 212/1. ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/4.
konfesorna tožba - vznemirjanje izvrševanja služnosti - odklop vode - služnost dosmrtnega stanovanja - priključek na javni vodovod - istovetnost tožbenega zahtevka - pravdni stroški po uspehu - poseben sklep o stroških postopka - delež stroškov
Pravilno je materialnopravno stališče, da ustanovljena osebna služnost načeloma zavezanca ne zavezuje k aktivnim ravnanjem (247. člen SPZ). Mora pa lastnik služeče stvari trpeti dejanja drugega in opuščati določena ravnanja. Vendar so okoliščine konkretnega primera posebne v tem, da je bila pitna voda v sporno nepremičnino, na kateri ima tožnik služnost stanovanja, pred posegom toženca napeljana na črno od brata C. (tretje osebe). Ko je toženec poskrbel za odklop tako napeljane vode, je s tem tožnika neutemeljeno motil pri izvrševanju služnosti stanovanja oziroma jo celo onemogočil, saj je splošno znano, da brez pitne vode v hiši normalno bivanje ni mogoče. Konfesorna tožba (212. člen SPZ v povezavi s prvim odstavkom 99. člena SPZ) je dajatvena tožba, ki se glasi na opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrševanje služnosti. Ker je toženec s svojim ravnanjem poskrbel za to, da tožnik nima več možnosti uporabe pitne vode zaradi odklopa na črno napeljane vode, obstaja tudi njegova obveznost, da mu napeljavo tekoče pitne vode zagotovi nazaj.
Neutemeljeno je sklicevanje v pritožbi na dejstvo, da je ponovni priklop vode na črno nekaj manj in tudi nekaj drugega od zahtevka na izvedbo javnega vodovodnega priključka. Tudi sicer pa je toženec s svojo izpovedbo potrdil, da zanj napeljava vode na črno od brata C. ni ustrezna rešitev, zato jo je tudi sam onemogočil. Morebitno zavzemanje za ponovni priklop vode na črno tako nasprotuje njegovemu predhodnemu ravnanju. To, kar tožnik zahteva v tožbenem zahtevku (priklop na javno vodovodno omrežje in dejanja s tem v zvezi), je v družbi običajen in legalen način zagotovitve tekoče pitne vode. Takšen zahtevek pomeni primerno odpravo s strani toženca povzročenega vznemirjanja.
DZ člen 106, 108. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 71, 71/1, 71/1-11, 72, 72/2, 72/2-4.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - prenehanje pravice do preživnine - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog
Dolžnica v obravnavani zadevi ni zatrjevala dejstev, ki bi terjala presojo na podlagi določb 106. člena DZ, temveč je zatrjevala prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve dohodkov, s katerimi si lahko upnik zagotovi preživljanje. S tem se je sklicevala na zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine, četudi izhaja iz izvršilnega naslova (sodne poravnave), v tem primeru preneha že z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege) in ne šele na podlagi sodne odločbe, kot to velja v primerih iz 106. člena DZ. S prenehanjem pravice do preživnine preneha upnikova terjatev iz naslova preživnine, to pa je razlog, ki preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), ki ga je dopustno uveljavljati v izvršilnem postopku. V takem primeru je torej izvršilno sodišče tisto, ki mora v okviru ugovornega postopka ugotoviti, ali je do prenehanja preživninske obveznosti resnično prišlo, in v zvezi s tem (upoštevaje trditve in dokazne predloge strank) ugotoviti, ali je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ.
Mesečni dohodek tožnika znaša povprečno 836,97 EUR. To pa je znesek, ki je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj obrazloženega zato ugotavlja, da bi bila s plačilom takse v višini 6.525 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja in so torej pogoji za oprostitev plačila takse izpolnjeni.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 11, 11/3, 12, 109, 109/3. URS člen 39.
sklep o kaznovanju stranke - pritožba zoper sklep o kaznovanju - nezakonitost sklepa - žalitev sodnika - svoboda izražanja - zagotovitev pravice do nepristranskega sojenja - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Utemeljeno je pritožbeno navajanje, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker je o njem odločila sodnica sama. Če se žaljiva izjava nanaša na sodnika ali senat in ta oceni, da so izpolnjeni pogoji za kaznovanje, poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s sodnim redom. Iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu izhaja, da je bila ost toženkinega pisanja usmerjena v sodničino ravnanje. Za zagotovitev nepristranskosti bi bilo zato treba izrek denarne kazni prepustiti drugemu sodniku.
pritožba zoper sklep o pristojnosti - stvarna pristojnost upravnega sodišča - veljavnost zakona
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da Zakon o volilni kampanji, na katerega se sklicuje pritožnik, ne velja več. Razveljavljen je bil namreč z določbo 41. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji. Ker pritožnik ne oporeka odločitvi sodišča, da je po veljavnem zakonu in glede na naravo zahteve za odločanje o njej pristojno upravno sodišče, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - umik predloga - zloraba procesnih pravic
Pritožbene navedbe, da umika predloga omejitve dedovanja ni bilo, so očitno sprenevedanje in zloraba procesnih pravic, saj podatki spisa jasno kažejo povsem drugačno sliko.