ZZK-1 člen 24, 25, 46, 124, 148.. ZDen člen 67, 67/1.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - mrtva fizična oseba - dopustnost vpisa v zemljiško knjigo - denacionalizacijska odločba - denacionalizacijski upravičenec - subjekt pravic, ki se vpisuje v zemljiško knjigo
Mrtva oseba ne more niti začeti zemljiškoknjižnega postopka, vendar v tej zadevi taka situacija ni podana, oseba, na katero se nanaša vpis, ni udeleženec tega postopka. Gre za vprašanje, ali je mogoča vknjižba pravic v zemljiško knjigo v korist pokojnih oseb, odgovor je pozitiven, nasprotno stališče pritožbe pa pravno zmotno. Vpis je možen tudi na nekoga, ki ni več živ, prav denacionalizacijske odločbe so tiste, kjer se v praksi to največkrat zgodi. Premoženje se skladno z določbo prvega odstavka 67. člena Zakona o denacionalizaciji z odločbo vrne (pokojnemu) denacionalizacijskemu upravičencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063616
OZ člen 609. ZPSPP člen 32, 32/2. ZPP člen 44, 44/3, 214, 214/2, 488, 488/1. SPZ člen 92.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pogodba o finančnem leasingu - najemna pogodba - podnajemna pogodba - prenehanje podnajema - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - sodba presenečenja
Pogodba o finančnem leasingu ima do trenutka, ko nastopi upravičenje leasingojemalca do odkupa predmeta leasinga, predvsem značilnost najemne pogodbe.
Ena bistvenih pravnih lastnosti podnajemnega razmerja je njegova akcesornost do osnovnega najemnega razmerja. Akcesornost je nujna, ker mora biti najemodajalec nosilec upravičenja razpolagati z možnostjo rabe stvari. Najemnik lahko sklepa podnajemno pogodbo samo v okviru svoje možnosti rabe, ta pa mu je podeljena z najemno pogodbo. S prenehanjem najemne pogodbe ugasne upravičenost razpolaganja, to pa neposredno učinkuje tudi na podnajemno pogodbo.
ZPP člen 154, 158. ZNP-1 člen 101. URS člen 14, 22, 23.
ugotavljanje očetovstva - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha v postopku - načelo enakosti - načelo enakega varstva pravic - presoja po prostem preudarku - varstvo koristi otroka
Ker se v postopkih ugotavljanja očetovstva urejajo razmerja med (domnevnimi) starši in otroki, za odločitve o nepravdnih stroških ni temeljno pravilo uspeh v postopku iz 154. člena ZPP, ki ga kot enega od pomembnih okoliščin želi uveljaviti pritožba.
Sodišče po predračunu stroškov določi okvir predvidenih stroškov stečajnega postopka, stroški upravitelja in stroški računovodskih, administrativnih in drugih storitev za potrebe stečajnega postopka pa so stroški, za izplačilo katerih soglasje sodišča ni potrebno, če so vključeni v potrjeni predračun stroškov stečajnega postopka. Zato jih mora sodišče še posebej skrbno preveriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00063691
SPZ člen 23. ZPP člen 5, 8, 108, 115, 115/2, 116, 116/1, 119, 212, 337, 337/1. ZZK-1 člen 41, 53, 53/6. ZZVZZ člen 80a, 80a/2. Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (2008) člen 1. URS člen 22.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pravica do izjave v postopku - obrazec zdravniškega potrdila - bolezen stranke v postopku - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zemljiškoknjižno dovolilo - dobra vera pridobitelja nepremičnine - pogoji za predznambo - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - predlog za prekinitev postopka - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - nedovoljene pritožbene novote
Pravica do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS) med drugim omogoča stranki pravico do informacije v postopku, pri čemer je institut vrnitve v prejšnje stanje, kot predpogoj pravice do izjavljanja, z njo neposredno povezan. Vsebina obrazca je v skladu z drugim odstavkom 80.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) urejena v Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Pravilnik) in je tako predpisan Obrazec PV.
S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih oseb, vendar začne v razmerju med prenositeljem (prodajalcem) in pridobiteljem lastninske pravice (kupcem) prenos na nepremičnini učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Tako Vrhovno sodišče RS, kot tudi Ustavno sodišče RS sta že večkrat pojasnila, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, in da bo imel prednost pred nevknjiženim lastnikom le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
Namesto, da bi sodišče sledilo postavljenemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku plača zakonske zamudne obresti od neto razlike, torej od plač v neto znesku (dvakrat po 736,10 EUR), je toženi stranki v nasprotju z zahtevkom tek obresti naložilo od bruto zneska plač za julij in avgust 2021 (dvakrat po 1.024,21 EUR). To pomeni, da je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo več kot je zahteval (relativna bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 2. člena ZPP).
gospodarski spor majhne vrednosti - izročitev dokumentacije - stroški postopka - načelo uspeha v pravdi - odločanje o stroških po načelu uspeha - različen uspeh strank v posameznih fazah postopka - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odgovor na tožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Sodišče je o ugovoru tožene stranke odločilo s sklepom z dne 19. 5. 2021, s katerim je ugovor tožene stranke zavrnilo. Sklep je bil toženi stranki vročen 24. 5. 2021, kar dokazuje podpis na vročilnici. Tako je torej presoja sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v postopku z začasno odredbo uspela, pravilna, na podlagi navedenega in odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka (utemeljenega tudi na upoštevanju začasne odredbe) pa višje sodišče soglaša s presojo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - izvršitev ukrepa
Iz določb 113. d člena ter 202. č člena ZP-1 namreč ne izhaja, da bi moralo vštetje časa trajanja začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izhajati iz izreka sklepa, s katerim se izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, temveč je to stvar izvršitve tega ukrepa, za kar je pristojna upravna enota.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 47, 47/1, 47/3, 111, 111/1, 111/1-7, 111/1-8. ZPP člen 8. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/2.
izredna odpoved delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - neenaka obravnava - dokazna ocena - stranska intervencija - obrazložen dopis - urnina - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Stranska intervenienta nista zlorabila svojih vodstvenih pravic oziroma svojih pooblastil izvrševala z namenom, da se tožnico izključi, kar bi nudilo oporo za ugotovitev protipravnosti njunih ravnanj. Ker stranskima intervenientoma, ki sta na hierarhični lestvici znotraj fakultete višje od tožnice, ni mogoče očitati ravnanj trpinčenja, storjenih iz pozicije moči, ni uporabljivo stališče iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 85/2019, da imajo njuna dejanja večjo težo.
ZFPPIPP člen 122, 122/1-2, 122/4, 123a, 123a/4, 127, 127/2-2, 373, 373/9, 373/10. ZPP člen 319. Statut Odvetniške zbornice Slovenije (1994) člen 73.
končna razdelitev - sodni depozit - pravnomočno končanje stečajnega postopka - zahteva za plačilo - objava sklepa - objava na spletni strani AJPES - neizpodbojna domneva - potek pritožbenega roka - vezanost na pravnomočno odločbo - zastaranje - izbris iz imenika odvetnikov - prevzem odvetniške pisarne - predložitev pooblastila za zastopanje - naznanitev sodišču - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
Napačne so pritožbene navedbe o poteku pritožbenega roka zoper sklep o zaključku stečajnega postopka in posledično pravočasnostjo upničine zahteve za izplačilo iz depozita. Sklep o končanju stečajnega postopka z dne 27.5.2019 (v katerem je bilo odločeno tudi o sodnem depozitu), je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP tega dne objavljen na AJPES-u. Ker v roku 15 dni (127. člen ZFPPIPP) od objave zoper njega ni bilo vloženo pravno sredstvo, je 16. dan (12.6.2019) postal pravnomočen (127. člen ZFPPIPP).
Triletni rok za izplačilo iz sodnega depozita se je torej iztekel 12.6.2022 (in ne 18.6.2022, kot trdi pritožnica), upničina pravica za prevzem deponiranega zneska pa je tako zastarala.
V skladu s četrtim odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišča obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Šele od trenutka, ko bo sodišče obveščeno o obstoju takšnega pooblastilnega razmerja, ima to lahko tudi procesne učinke v smislu dolžnosti sodišča za vročanje sodnih pošiljk stranki preko takšnega pooblaščenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00063527
ZKP člen 100, 101, 102, 103, 104, 105, 248, 249. KZ-1 člen 228/1.
premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - izvedenec finančne stroke - izvršilni postopek - protipravna premoženjska korist
V obravnavanem primeru ne gre za situacijo, da je oškodovana družba transformirala sklep o izvršbi, ki je bil izdan zoper gospodarsko družbo v sklepu o izvršbi zoper fizično osebo, torej oba obsojenca, kot to skuša prikazati pritožba, ampak je oškodovanka zatrjevala škodo v višini s pripadki in ki jo je tudi priglasila v kazenskem postopku, torej gre za različna pravna določila. Natančno branje izpostavljene sodbe VSRS (v točki 19 do 22) pa pokaže, da je pravnomočna kazenska sodba bila razveljavljena le v delu glede premoženjskopravnega zahtevka zaradi zatrjevanja o povrnitvi DDV in v tem delu glede zakonitih zamudnih obresti oškodovanke, ne pa glede samega začetka teka zamudnih obresti zaradi nastanka škode zaradi neplačanih računov, kar je prvo sodišče natančno pojasnilo v točki 8) obrazložitve izpodbijane sodbe.
ZPP člen 108,108/5.. ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1.. ZUPJS člen 10, 10/2.
predlog za taksno oprostitev - zavrženje predloga za taksno oprostitev - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - družinski člani
Iz navedenega je mogoče sklepati, da je treba v predlogu za taksno oprostitev navesti zgolj tiste polnoletne družinske člane, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja po ZUPJS. V to kategorijo pa toženčeva polnoletna starša, ki sta stara 64 oziroma 66 let in od katerih le mati živi na istem naslovu kot toženec (kot navedeno v pritožbi), ne spadata (toženec je star 43 let, iz podatkov spisa pa ne izhaja niti, da bi bil dolžan preživljati svoja starša, niti, da bi bila onadva dolžna preživljati njega). Zatorej toženčev predlog za taksno oprostitev ne more biti nepopoln iz razloga, ker po pozivu sodišča ni navedel podatkov o svojih družinskih članih, zlasti z ozirom na to, da ni niti poročen niti nima otrok (kot navedeno v pritožbi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00063081
ZMZPP člen 63. ZIZ člen 15, 224, 226. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost - oprava izvršbe - kriptovaluta - nedenarna terjatev - stvar - izrek denarne kazni dolžniku - dolžnikov dolžnik - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - realna zveza med vsebino dovolitve izvršbe in državo izvršbe - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - dopustitev in opustitev - namen denarne kazni - storitev
Dolžnik je pravna oseba s sedežem v Veliki Britaniji, zato je sodišče prve stopnje najprej pravilno presojalo, ali je sodišče v Republiki Sloveniji sploh (mednarodno) pristojno za dovolitev in opravo izvršbe.
Po 63. členu ZMZPPP je slovensko sodišče izključno pristojno za dovolitev in opravo izvršbe, če se ta opravlja na območju Republike Slovenije.
Pravno pomembno je, ali je izpolnitev uveljavljane nedenarne obveznosti prenosa kripto sredstev z dolžnikovega računa na upnikov račun vezana na Republiko Slovenijo. Če bi bil odgovor pritrdilen, bi bila podana pristojnost slovenskega sodišča za dovolitev in opravo izvršbe za uveljavitev te nedenarne terjatve. Povedano drugače, obstajati mora neka realna zveza oziroma dejanska povezava med vsebino dovoljene izvršbe in državo dovolitve izvršbe. Ta pogoj je lahko izpolnjen tudi v primeru, ko se dolžniku nalaga opravo ali opustitev določenih ravnanj, ki so omejena na območje države izdaje, njegov obstoj pa je manj jasen, ko gre za plačilo določenega zneska. Teritorialna opredeljenost take izpolnitve je namreč težko določljiva, prav tako pa je težko določiti, s katerim denarjem bo obveznost poravnana in kje se ta nahaja. Pogoja realne zveze ukrep, katerega vsebina je plačilo, tako navadno ne izpolnjuje, razen če je mogoče pokazati, da bo to izvedeno s točno določenim premoženjem, ki se nahaja na območju države izdaje. Tako na primer slovensko sodišče ni pristojno za izdajo ukrepa zavarovanja na tujem bančnem računu, čeprav ima dolžnik bivališče v Republiki Sloveniji.
Drugače kot pri stvareh, pri katerih je poleg pripadnosti mogoče določiti tudi kraj, kjer se nahajajo, pri kriptovalutah ne vemo natančno, kje se nahajajo. Kar je bilo povedano v zvezi s težavno teritorialno opredelitvijo izpolnitve plačila določenega denarnega zneska, torej še toliko bolj velja za kriptovalute, oziroma konkretno za dolžnost prenosa določenega zneska kriptosredstev z dolžnikovega kriptoračuna na upnikov kriptoračun. Drugače kot pri bančnem računu, pri kriptovalutah niti ni neke fizične institucije z dejanskim sedežem v določeni državi, pri kateri bi imetniki imeli svoj račun. Institut kriptovalut v celoti temelji na virtualni podlagi. Glede na to tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče identificirati zadostne dejanske oziroma realne zveze med predlagano izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve prenosa kriptosredstev z dolžnikovega kriptoračuna na upnikov kriptoračun, in Republiko Slovenijo kot državo izvršbe.
Upoštevati je treba tudi, da je namen izvršbe z denarnimi kaznimi siliti dolžnika k izpolnitvi nenadomestne nedenarne obveznosti, v končni fazi tudi z izvršitvijo izrečenih kazni s posegom na dolžnikovo premoženje. V obravnavani zadevi pa upnik ni dokazal, da bi imel dolžnik kakršnokoli premoženje v Republiki Sloveniji, na katerega bi sodišče lahko poseglo z namenom prisilitve dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti prenosa kriptosredstev. Drugačen položaj bi bil, če bi upnik to storil, saj bi ta okoliščina lahko utemeljila mednarodno pristojnost slovenskega sodišča za izvršbo. Izrečenih denarnih kazni zaradi prisilitve dolžnika k izpolnitvi iz premoženja dolžnika v Veliki Britaniji pa slovensko sodišče nima pristojnosti izterjevati.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23, 24. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15.
sklep o nepristojnosti - zapuščinski postopek - dedovanje - postopek z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - običajno prebivališče - stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - sklep presenečenja
Organ, ki obravnava dedovanje, mora za določitev običajnega prebivališča oceniti vse okoliščine zapustnikovega življenja v letih pred njegovo smrtjo in ob njegovi smrti, pri čemer mora upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo in kako pogosto je bil zapustnik v zadevni državi, pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Običajno prebivališče mora izkazovati posebej tesno in trdno povezavo z zadevno državo. Bistvena je ugotovitev, v kateri državi je imel dejansko središče življenjskih interesov, glede na družino in svoje družabno življenje.
ZNP-1 člen 22, 23, 23/1. ZPP člen 70, 76, 76/3, 80, 81, 108, 108/4, 108/6, 270, 270/3, 298, 298/4.
priznanje lastnosti stranke - pogoji za sposobnost biti stranka - sodelovanje v postopku - nasprotni udeleženci - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - priglasitev udeležbe - poprava ali dopolnitev vloge - navedba udeležencev - solastništvo nepremičnine - položaj upravnika - upravni odbor - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - zavrženje vloge - opozorilo stranki - procesna ovira - izločitev sodnika - izključitveni razlog
Pritožba predlagatelja zoper odločitev v prvi točki izreka sklepa je kljub drugačnemu pravnemu pouku nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
Stranka mora biti na posledice zavrženja opozorjena. Sodišče prve stopnje bo moralo, če bi ugotovilo, da predlagatelj ni sledil sklepu in predloga ni ustrezno popravil, predlagatelju dati dodaten rok in ga sočasno opozoriti na to posledico, nato pa bodisi nadaljevati s postopkom bodisi odločiti o zavrženju predloga.
Sodišče o (ne)dopustnosti udeležbe odloča le pri materialnih udeležencih, če meni, da ne izkazujejo pravnega interesa za udeležbo. Ker upravni odbor udeležbe ni priglasil, podlage, da bi sodišče sprejelo odločitev, da se njegova udeležba zavrne, ni bilo. Izpodbijani sklep je zato materialnopravno nepravilen.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1, 55, 55/2. ZPrCP člen 105, 107. ZUP člen 80.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - obstoj utemeljenega suma - vožnja pod vplivom alkohola
V obravnavanem primeru zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ne predstavlja nezakonitega dokaza, saj je sestavljen v skladu z določbo člena 107 ZPrCP. Pri tem se pritožbeno sodišče pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom še ne predstavlja postopka o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega preizkusa alkoholiziranosti in izpolnjenega zapisnika po določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP ugotovi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon in če udeleženec tak zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku. Ali povedano še drugače, prekrškovni postopek se začne šele tisti trenutek, ko prekrškovni organ ugotovi, da konkretni voznik v cestnem prometu vozi s stopnjo alkoholiziranosti, ki presega dovoljeno.
ZS člen 17. Sodni red (2016) člen 156, 158. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4.
zakoniti sodnik - pravila o dodeljevanju zadev - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - dodeljevanje zadev ob sodnikovi daljši odsotnosti - letni razpored sodnikov - povrnitev stroškov postopka - odločanje o povrnitvi stroškov pravdnih strank - sklep o stroških postopka - priznanje stroškov glede na uspeh v pravdi - stroški po temelju - vmesni sklep - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - poseben sklep o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška nagrada - odvetniška tarifa
Določba 158. člena SR dopušča, da se zaradi daljše sodnikove odsotnosti ali preobremenjenosti njegove že dodeljene zadeve dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju.
Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so stranke postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravne narave (v obravnavanem primeru: o uporabi krivdnega načela za plačilo pravdnih stroškov) nimajo več in jih tudi sodišče ne more več obravnavati. Odločati je mogoče le še o vprašanjih, ki se nanašajo na višino odmerjenih stroškov.
vzorčni postopek - prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - pravnomočna sodba - revizijski postopek - dovoljena pritožba
ZPP ne določa, da zoper sklep o nadaljevanju zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni pritožbe (pač pa določa le, da ni dovoljena pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka - tretji odstavek 279. b člena ZPP). Čeprav v 279. b členu ZPP nadaljevanje zaradi izvedbe vzorčnega postopka prekinjenega postopka ni natančneje urejeno, to ne pomeni, da nadaljevanja postopka ni. Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (207. člen ZPP).
V ZPP ni podlage za prekinitev postopka do odločitve o reviziji v vzorčnem primeru.
Iz komunikacije s sodiščem v spisu je razvidno prizadevanje tako storilca kot njegove matere, da bi pritožnik te obveznosti opravil, oziroma da bi sodišče bilo pravočasno seznanjeno z nezmožnostjo storilca, da te obveznosti opravi v danem roku.
Glede na povzeto spisovno dokumentacijo pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče zmotno zaključilo, da storilec ni predložil nobenega dokazila, da je med prestajanjem zaporne kazni sam aktivno skušal najti možnost za opravo programa.
ZDR-1 člen 11, 83, 83/1, 93.. URS člen 49.. OZ člen 86, 86/1, 249.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - nično pogodbeno določilo - konkurenčna klavzula - prisilno delo
Ob upoštevanju, da določba 83. člena ZDR-1 temelji na 49. členu Ustave RS, ki prepoveduje prisilno delo, je pogodbeno določilo, ki delavcu prepoveduje podati odpoved pogodbe o zaposlitvi pred nastopom dela ali v roku enega meseca po nastopu dela, zaradi nasprotovanja določbam ustave in prisilnim določbam ZDR-1 nično. Stališče tožeče stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji glede ničnosti upoštevati, koliko časa takšna pogodbena kazen zavezuje stranki in da bi lahko govorili o ničnosti pogodbene kazni le v primeru, ko je delavec celotno obdobje zaposlitve pod pritiskom plačila pogodbene kazni v primeru, če bi odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi lahko le takrat šteli, da gre za pretiran poseg delodajalca v pogodben odnos, je napačno.