OZ člen 468, 468/3, 621, 621/2, 635, 635/1, 639, 639/5, 963.
regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - kršitev pogodbene obveznosti - refleksna škoda - pogoji za uveljavljanje - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti - pretrganje vzročne zveze - odškodninska odgovornost podjemnika
Pravica naročnika zahtevati povrnitev refleksne škode se presoja na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti iz Obligacijskega zakonika (peti odstavek 639. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 468. člena OZ). To pa pomeni, da za povrnitev refleksne škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke podjemnikove odgovornosti za napake opravljenega dela, kar velja tudi za sodno uveljavljanje zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku iz določila prvega odstavka 635. člena OZ.
Podjemnik nosi odgovornost za rizike, ki izhajajo iz njegove notranje sfere. V podjemnikovo notranjo sfero, torej sfero, ki jo mora obvladovati (oziroma nositi tveganja, ki iz te sfere izvirajo), spadajo tudi ravnanja dobaviteljev, ki podjemniku dobavljajo material za izdelavo stvari, ki so predmet njegove obveznosti do naročnika, če je vzrok za napako opravljenega posla napaka materiala.
Z nedopustnim ravnanjem oškodovanca oziroma zavarovanca tožnice je bila pretrgana vzročna zveza med ravnanjem toženca kot podjemnika in nastalo posredno škodo in oškodovanec je tako v prvi vrsti v celoti sam odgovoren zanjo.
ZSReg člen 11, 11/3, 29, 30, 30/1, 33, 33/1, 41. ZGD-1 člen 255, 255/2, 394, 398, 516, 516/2. ZPP člen 7, 214, 339, 339/2, 339/2-14. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 5, 5/1, 5/2, 34, 34/2, 48.
imenovanje poslovodje v d.o.o. - sklep o vpisu v sodni register - sklep sodniškega pomočnika - pritožba zoper sklep - kontradiktornost postopka - vpis novega zastopnika - pritožba družbenika - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - poziv k predložitvi listine
Ko se v registrski postopek na prvi stopnji vključi udeleženec šele z vloženo pritožbo zoper sklep o vpisu določenega podatka v sodni register, ta postopek šele tedaj postane kontradiktoren. Pritožnica je namreč s pritožbo izpodbijala pravilnost in zakonitost sklepa 14. skupščine, s katerim je bil A. A. mandat zastopnika podeljen in v zvezi s tem pravilnost sklepa o datumu prenehanja pooblastila, sklicujoča se na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 358/2005 z dne 29. 11. 2013 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1072/2014 z dne 11. 9. 2014, s katero so bili sklepi 6. skupščine subjekta vpisa družbe B. d. o. o. razveljavljeni.
Za sklep o dopolnitvi predloga za vpis je sodišče imelo podlago za poziv k predložitvi listin v prvem odstavku 30. člena ZSReg.
Na spornost sklepov 14. skupščine subjekta vpisa zaradi neupravičenega sklicatelja skupščine je opozorila pritožnica v pritožbi zoper sklep sodniške pomočnice o vpisu A. A. kot zakonitega zastopnika za obdobje od 22. 10. 2020 do 22. 10. 2025. Šele tedaj se je pokazala potreba po preveritvi mandata A. A. pred sklicem 14. skupščine predlagatelja in s tem presoja, ali je bil sklep o imenovanju A. A. za direktorja družbe sprejet po zakonitem postopku. Pri tem so relevantni le razlogi za morebitno ničnost sklepov skupščine, ne pa tudi za izpodbojnost sklepov. Le nični sklep nima nobenih pravnih posledic (394. člen ZGD-1). Ničen sklep je brez pravnega učinka že od njegovega nastanka dalje. Drugače pa je v primeru izpodbojnosti sklepa. Izpodbojen sklep namreč preneha veljati šele, ko je pravnomočno razveljavljen z oblikovalno sodno odločbo, dotlej pa učinkuje, zaradi česar izpodbojnost sklepa nima narave predhodnega vprašanja po prvem odstavku 33. člena ZSReg.
Pritožnica prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita neenako obravnavanje navedb o vsebini in veljavnosti sklepov skupščin (11., 13. in 14. skupščine) za katere je dokaze predložil predlagatelj v primerjavi z navedbami pritožnice o vsebini sklepov skupščin (28. in 31. skupščine družbe), za katere je dokaze predložila sama in na katerih je bila sama imenovana za zakonito zastopnico družbe, skupščina družbe pa sprejela sklepe, da A. A. ni direktor družbe in se mu prepove zastopanje družbe ter da se ga kot direktorja razreši. Pritožnica ne navaja, da je na podlagi navedenih sklepov predlagala vpis zastopnice, zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno izhajalo iz zadnjega vpisa zastopnika v sodni register. Ker je bila s sprejetimi sklepi skupščine kontinuiteta podelitve mandatov A. A. kot direktorju družbe izkazana, se sodišču ni bilo treba ukvarjati s presojo po pritožnici predloženih sklepov skupščin. Če sodišče prve stopnje v razlogih svoje odločbe izrecno ne obravnava konkretne dokazne vrednosti prav vsakega od izvedenih dokazov, to ne predstavlja vselej zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pa tudi ne kršitve določbe 8. člena ZPP ali celo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, odločbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja (tako sodba VS RS II Ips 477/2003).
V obravnavanem primeru je bil s sodbo pravnomočno razveljavljen sklep 6. skupščine, ki je bil podlaga za vpis podatka o zakonitem zastopniku družbe. Predmet vpisa v sodni register namreč ni bil sklep skupščine o imenovanju zakonitega zastopnika, pač pa je bil sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register.
Pravna teorija pri presoji vpliva pravil ZGD-1 o uveljavljanju ničnosti ali izpodbojnosti sklepov skupščine v razmerju do uporabe pravil o uveljavljanju ničnosti vpisa v sodni register po 41. členu ZSReg razlikuje že omenjena dva položaja. Če je sklep skupščine tisto pravno dejstvo, ki se vpiše v sodni register, se vsebina pravnomočne sodbe, s katero sodišče razveljavi sklep skupščine ali ga razglasi za ničnega, vpiše pri sklepu, ki je predmet te odločitve (drugi stavek 398. člena ZGD-1). S tem vpisom se doseže enak namen, kot bi ga dosegli z izbrisom vpisanega sklepa skupščine. Če pa je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register (npr. sklep o imenovanju poslovodstva), pa je s tožbo, s katero se uveljavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa ali za njegovo razveljavitev, treba uveljaviti tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa pravnega dejstva (podatka), ki je bilo na njegovi podlagi vpisano v sodni register, smiselno enako kot po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063245
ZPP člen 8.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - prometna nesreča - poškodbe nastale v prometni nesreči - poškodbe sopotnika v vozilu - dopolnitev izvedenskega mnenja - vzročna zveza - dokazna ocena - predlog za postavitev novega izvedenca - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da mnenja izvedencev predstavljajo zaključeno celoto, s tem, da je tožnica sprejela mnenje izvedenca cestnoprometne stroke, tako glede dinamike škodnega dogodka, kot tudi glede skupne naletne hitrosti. Prav ta dejstva potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da bi lahko utrpela zatrjevane poškodbe ob škodnem dogodku.
Pri oceni potreb otroka za določitev preživninske obveznosti ne gre za matematično natančen seštevek stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen znesek zadostuje za ustrezno materialno zagotovitev otrokovih potreb, pri čemer je treba najprej seveda zadovoljiti tiste najnujnejše potrebe, ki jih otrok ima, nato pa tudi druge, kolikor zmožnosti staršev to dopuščajo. Potrebe mladoletne B. B. tako niso in ne morejo biti relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki se mesečno spreminjajo.
neplačilo sodne takse - plačilo z nakazilom na prehodni račun sodišča - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ne navaja, da bi dal pravočasno nalog za plačilo, se pravi v roku iz plačilnega naloga, in da je bilo denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka za plačilo.
javna dražba nepremičnin - oprostitev položitve kupnine - razdelitveni narok - kupec - več upnikov - edini upnik kot kupec nepremičnine - jezikovna razlaga zakona - zastavni upnik - zemljiško pismo - namen zakonske določbe - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino
Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev plačila kupnine kupec in upnik predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda „edini“ je namreč enopomenska.
Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Če bi bil kupec – eden od več upnikov oproščen plačila kupnine, bi namreč ostali upniki ostali brez poplačila svojih terjatev, in to celo ne glede na njihov morebitni boljši vrstni red od kupčevega. Res bi šlo za oprostitev plačila kupnine le nad zneskom, ki presega predvidene stroške postopka in morebitne prednostne terjatve, kot navaja pritožba, vendar je treba upoštevati, da je treba zagotoviti tudi varstvo drugim (zastavnim) upnikom.
ZPP člen 150, 150/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 44.
odmera nagrade sodnega tolmača - sklicevanje na stroškovnik - obrazložitev sklepa - pravica do vpogleda v spis
Stroškovnik se nahaja v spisu in vanj ima stranka vselej možnost vpogledati (prvi odstavek 150. člena ZPP), zato ni utemeljen ugovor, da bi moralo sodišče, če ni utemeljenega dvoma v pravilnost obračuna, vsako posamezno postavko posebej pojasnjevati ali da je v nasprotnem primeru sklep neobrazložen.
ZIZ v sedmem odstavku 178. člena sicer dopušča, da sodišče za ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine ne postavi sodnega cenilca, ki bi v konkretnem postopku izdelal cenitev, ampak ugotovitev vrednosti opre na cenitev, ki je bila izdelana v drugem sodnem postopku, če ponovne cenitve, potem ko jim je že izdelana cenitev vročena v izjavo v skladu z osmim odstavkom 178. člena ZIZ, na svoje stroške ne zahtevajo stranke ali osebe iz drugega odstavka 179. člena ZIZ. Vendar navedeno velja le pod pogojem, da cenitev iz drugega sodnega postopka ni starejša od dveh let. Cenitev, ki jo je sodišče upoštevalo v obravnavani zadevi in ki je bila izdelana v letu 2017, tega pogoja ne izpolnjuje.
dediščinska tožba - prehod zapuščine na dediča - uvedba dedovanja - pridobitev dediščine - kaduciteta - neznani dedič - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica - rok za uveljavljanje pravice do dediščine - pravica zahtevati zapuščino - zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - pravila o zastaranju - subjektivni rok za tožbo - objektivni rok za tožbo - okoliščine konkretnega primera - učinek pravnomočnosti sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev brez bistvenih razlogov za odločitev - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Dediščinska tožba je pravno sredstvo, s katerim zapustnikov dedič v pravdi uveljavlja dedno pravico od posestnika zapuščine. Obravnavana tožba ni dediščinska tožba v ožjem smislu, v kateri je med strankama sporna pravica do dedovanja. Država namreč dediščine ni pridobila kot dedinja, njen položaj temelji na sodni odločbi. Premoženje je nanjo prešlo zato, ker dedinja v zapuščinskem postopku ni sodelovala, in z namenom dokončne likvidacije zapustnikovih premoženjskih razmerij. Pravi titular dediščine, ki jo pridobi po samem zakonu brez posebne zahteve v trenutku zapustnikove smrti, pa je dedič.
Okoliščina, da bi tožnica svojo pravico lahko uveljavila že v zapuščinskem postopku, v katerem pa (nesporno) ni sodelovala in k sodelovanju tudi ni bila povabljena (oz. pozvana k dedovanju), ji ne preprečuje uveljavljanja zahtevka iz tretjega odstavka 130. člena ZD. Bistveno je, da gre za dedinjo, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, to je dedinjo, za katero zapuščinsko sodišče ni vedelo, in se dedovanju ni odpovedala. Ničesar od tega sodišče prve stopnje za tožnico ni ugotovilo.
Izhajajoč iz stališča Vrhovnega sodišča RS v 16. točki sklepa II Ips 158/2017, da razlaga pravil o zastaranju ne sme biti takšna, da bi njihov učinek dedičem preprečil ali jim naložil nesorazmerno breme pri uveljavljanju pravice do dedovanja, je po prepričanju tega sodišča pri presoji zastaranja treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Okoliščine tega primera, predstavljene v 12. točki obrazložitve, dodatno izključujejo razlago, da enoletni subjektivni rok v situaciji iz drugega odstavka 130. člena ZD ne pride v poštev – za dedinjo, ki je opisane okoliščine poznala, ni nesorazmerno breme, uveljaviti svojo pravico v rokih iz drugega odstavka 130. člena ZD.
ZD začetek teka subjektivnega roka veže še na vednost dediča o tem, kdo je posestnik stvari zapuščine. Pravnomočnost sklepa, na katero je sodišče prve stopnje vezalo začetek teka subjektivnega roka, za vednost tožnice, ki v zapuščinskem postopku ni sodelovala, nima nikakršnega pomena, z njenega vidika gre za objektivno in ne subjektivno okoliščino.
Odločilno je, kdaj je tožnica izvedela, da je prav tožena stranka posestnica stvari zapuščine. Preden je to sploh postala, tožnica za njeno posest gotovo ni mogla zvedeti.
Ker gre za spor o premoženjskopravnem zahtevku, pri katerem vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, in ne gre za katerega od sporov iz drugega odstavka 32. člena ZPP, je za odločanje v zadevi na podlagi prvega odstavka 30. člena ZPP stvarno pristojno okrajno sodišče.
ZPP člen 249, 347.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41.. ZDSS-1 člen 68, 68/2.
pritožbena obravnava - priprava na ustno podajanje mnenja - povračilo stroškov
V skladu z 41. členom Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se izvedenskemu organu prizna 153,00 EUR za priprave na ustno podajanje izvida in mnenja članice izvedenskega organa, 38,00 EUR za ustno podajanje mnenja in 22,00 EUR za čas potovanja na sodišče in nazaj. Pritožbeno sodišče je na skupni znesek 213,00 EUR, priznalo še 22 % DDV v višini 46,86 EUR, kar skupaj znaša 259,86 EUR.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00063488
KZ-1 člen 7, 7/2, 92.
izvršitev kazni zapora - zastaranje izvršitve kazni - časovna veljavnost kazenskega zakona - nastop pravnomočnosti - uporaba milejšega zakona - uporaba milejšega zakona v primeru pravnomočne sodbe - načelo alternativnosti
Sodišče v postopku ugotavljanja zastaranja izvršitve kazni odloča po tistem kazenskem zakonu, ki je veljal v trenutku, ko je sodba, s katero je bila kazen izrečena, postala pravnomočna, torej ne po zakonu, ki je veljal v času izvršitve kaznivega dejanja.
spor iz razmerij med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - korist mladoletnega otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - mnenje izvedenca - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - prepoved približevanja določeni osebi
Poleg tega, da se s stiki zagotavlja ustrezen otrokov razvoj, je njihov namen zlasti v tem, da se prepreči odtujitev otroka od nerezidenčnega starša. Po pridobitvi izvedenskega mnenja sodne izvedenke psihiatrične stroke, iz katerega izhaja, da je nasprotni udeleženec sposoben izvajati stike z otrokom, ki so mu v korist in ga ne ogrožajo, je prvo sodišče z začasno ureditvijo stikov (v skladu z določili Družinskega zakonika) v prostorih centra za socialno delo ter pod nadzorom njegovega strokovnega delavca ustrezno poskrbelo tudi (predvsem) za otrokovo varnost v času izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem.
Na podlagi strokovnih ugotovitev izvedenskega organa, da pri tožnici ni več preostale delazmožnosti, je prvostopno sodišče te ugotovitve utemeljeno štelo kot podlago za svojo odločitev.
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 169, 169/3, 175, 175/2.
izločitev sodnika - preiskava - nepristranskost sodnika - videz nepristranskosti sodišča - dvom v nepristanskost - zahteva za preiskavo - sprememba zahteve - razširitev zahteve
Za razliko od pritožnika sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predsednica sodišča ustrezno upoštevala določila ZKP, saj tudi po presoji pritožbenega sodišča procesna opravila preiskovalne sodnice ne kažejo na kakršnokoli njeno pristransko ravnanje.
gospodarski spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeno sodišče je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi v gospodarskih sporih majhne vrednosti.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 10/2, 11.. ZPIZ člen 13.. ZPIZ-2 člen 37, 39, 39/2.. ZPIZ-2H člen 401a.. ZPIZ-2I člen 2, 5, 5/1.
odmera starostne pokojnine - prevzemnik kmečkega gospodarstva - zavarovanje za ožji obseg pravic - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - najnižja pokojninska osnova
Pri odmeri pokojnine je bilo ključno dejstvo, da je bil tožnik pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, zaradi česar tudi niso izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-2H, da bi se mu obdobje, ko je bil zavarovan kot drugi kmet po 11. členu ZPIZ/83 v trajanju 8 let in 3 mesece, štelo kot zavarovanje za širši obseg pravic. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tedaj tožnik zavarovan od osnove, ki je bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Le v primeru, če bi tožnik plačeval prispevke vsaj v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83, bi se mu za obdobja tako plačanih prispevkov zagotavljale enake pravice iz obveznega zavarovanja, kot zavarovancem iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83 (401.a člen ZPIZ-2H).
ZKP člen 269, 269/1, 277, 277/1, 277/1-4. KZ člen 217, 217/1, 217/2.
ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - preizkus obtožnega akta - dokazni standard - utemeljen sum - načelo proste presoje dokazov - kaznivo dejanje goljufije
Dokazni standard za preizkus obtožbe je namreč postavljen višje, med dokazni standard utemeljenega suma in standard gotovosti, ki se zahteva za obsodbo. Obstoj navedenega dokaznega standarda izvenrazpravni senat presoja na podlagi v preiskavi zbranega gradiva. Ob tej presoji ne pride v poštev načelo proste presoje in ocenjevanja dokazov, kot to sicer velja za ugotavljanje dejstev na glavni obravnavi. Vendar pa je treba poudariti, da se na glavni obravnavi zaradi potrebe odločanja o sami obtožbi ugotavlja obstoj vsakega posameznega pravno odločilnega dejstva s stopnjo gotovosti, medtem ko se v predmetnem stadiju kazenskega postopka presoja (le) obstoj suma izvršitve kaznivega dejanja, ki ga je treba ugotoviti s prej opredeljeno stopnjo verjetnosti. To sicer predstavlja nekoliko manj rigorozno presojo, kar pa nikakor ne odvezuje izvenrazpravnega senata, da ob tem ne bi pretresel celotnega zbranega dokaznega gradiva.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1, 41/2, 41/4, 41/5.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - izjemno zahtevno delo
Iz zapisnika o pripravljalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo dne 12. 7. 2022 izhaja, da je izvedenka na naroku predložila listine, na katere se je oprla pri izdelavi izvedenskega mnenja in na predložitev katerih jo je tožena stranka pozvala v pripravljalni vlogi, s katero je podala pripombe na izvedensko mnenje. Poleg tega je izvedenka odgovorila na dve vprašanji oziroma pripombi, ki jih je tožena stranka prav tako podala v omenjeni pripravljalni vlogi. Glede na navedeno tako pritožba utemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je izvedenka problematiko na naroku predstavila obrazloženo, podrobno in izčrpno ter je vse to zahtevalo dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preračune.
Ni pa mogoče izvedenki odreči plačila za ustno podajanje mnenja v celoti, kot to zahteva pritožba. Izvedenka je na narok vendarle pristopila in odgovorila na pripombe tožene stranke. Po mnenju pritožbenega sodišča že sam pristop na narok terja določene priprave, sploh ob upoštevanju dejstva, da se izvedencu plačilo za priprave prizna tudi v primeru preložitve naroka (peti odstavek 41. člena Pravilnika).