CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00065194
ZDOdv člen 27, 27/1, 27/3, 27/4, 27/6, 35, 35/1, 35/1-4, 35/2. URS člen 134, 134/1. ZPP člen 72, 72/2, 72/5, 72/6.
zavrženje tožbe - nedovoljena tožba - tožba zoper državo in sodnico pristojnega sodišča - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - procesna predpostavka - neizpolnitev procesne predpostavke - sodniška imuniteta - materialna imuniteta sodnika - odškodninska odgovornost sodnika - zahteva za izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika
Ker je izvedba predhodnega postopka obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti subjektu, ki ga zastopa Državno odvetništvo, in ker konkretni postopek ne spada med postopke, ki jih je zakon izrecno izključil iz obveznosti predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora (šesti odstavek 27. člena ZDOdv), tožnik pa navedenega potrdila ni predložil, niti ni zatrjeval in dokazoval, da je v roku treh mesecev in osmih dni (četrta alineja prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 35. člena ZDOdv) pred vložitvijo te tožbe podal predlog za mirno rešitev spora, je sodišče prve stopnje tožbo zoper Republiko Slovenijo pravilno zavrglo.
Materialna imuniteta izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov in pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka.
Prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev sodnika s sklepom zavrže predsednik senata.
izgubljeni zaslužek - prispevki za socialno varnost - bruto ali neto znesek
Prvostopno sodišče je v odločitvi, glede na izrek pod točko II, pritrdilo tožeči stranki v njenih trditvah o izpadu dohodka in višini izpada, temelječih na plačilnih listah in izjavi delodajalca, ter toženi stranki naložilo plačilo zneska 3.027,65 EUR bruto, z obveznostjo, da od tega zneska odvede pripadajoče davke in prispevke ter tožeči stranki izplača neto znesek.
V razlogih izpodbijane sodbe je sprejeto odločitev glede obsega izplačila tožniku v neto znesku tudi obrazložilo. Vendar obrazložitev zajema (sicer pravilne) razloge le glede tožničine obveznosti plačila davkov od bruto zneska po Zakonu o dohodnini (Zdoh-2; čl. 127)6, ne vsebuje pa nobenih razlogov glede obveznosti plačila prispevkov iz naslova socialne varnosti po krovnem zakonu, ki je Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), niti po ostalih zakonih s tega področja.
Dejstvo, ali je tožena stranka (tj. C. C. oziroma takratni direktor tožeče stranke) gotovino prejela osebno v roke ali pa jo je prejel kdo drug iz njenega podjetja, je za obravnavani odškodninski zahtevek nepomembno, posledično pa tudi vprašanje, ali je sporne blagajniške prejemke podpisal ravno on. Tožena stranka kot (bivši) poslovodja je bila namreč v vsakem primeru dolžna poskrbeti, da je po Najemni pogodbi dogovorjena varščina tožeči stranki plačana, da se, iz razloga, ker je bila plačana gotovinsko, položi na TRR tožeče stranke oziroma da se uporabi v zvezi s poslovanjem tožeče stranke. Tega pa tožena stranka ni niti zatrjevala niti dokazovala. Ker tega ni storila, je ravnala v nasprotju s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 in je zato, ob hkratni izpolnjenosti preostalih predpostavk, odškodninsko odgovorna.
ločitev zapuščine - namen instituta - neobligatornost naroka - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - obseg zapuščine - učinek za terjatve ločitvenih upnikov - prednostno poplačilo - poplačilo ločitvenega upnika
ZD ločitev zapuščine od premoženja dedičev ureja v 143. členu, ki ne določa obligatorne izvedbe naroka in popisa ter cenitve dolžnikovega premoženja. Če obseg premoženja ni sporen ter je predhodno razviden iz smrtovnice, stranke postopka pa popisa in cenitve ne predlagajo, tega postopka sodišče ni dolžno izvesti.
Namen instituta ločitve zapuščine od premoženja dediča je v preprečitvi zlitja premoženjskih mas in zavarovanju pravic upnikov, ne pa v preprečitvi nekritičnega posega v zapuščino v prevelikem obsegu, kot zatrjujejo pritožniki. Edini zakonski pogoj za uveljavitev tega instituta po trenutno veljavni ureditvi je, da upnik zahtevo poda v roku treh mesecev od uvedbe dedovanja, kar je A. A. pravočasno izpolnil, medtem ko drugi upniki ločitve zapuščine niso zahtevali. Za odločitev o zahtevi upnika zato ni pravno odločilno, da obstojijo še terjatve drugih upnikov, saj se bodo ti lahko iz stvari in pravic zapuščine poplačali šele, ko bo poplačan izločitveni upnik. To velja tako za terjatve zapustnika kot za terjatve do zapuščine, nastale zaradi njenega vzdrževanja. Za obe vrsti terjatev so odgovorni dediči do višine podedovanega premoženja, kar na utemeljenost zahteve za ločitev zapuščine od premoženja dedičev ne vpliva.
Z ločitvijo nastane položaj, kot da separirana zapuščina sploh ne bi postala zapuščina, ampak je še vedno zapustnikova ter se uporablja za poplačilo ločitvenega upnika, zapuščinski postopek pa se izpelje le glede tistega dela zapuščine, ki ostane po poplačilu upnikov in le to predstavlja podedovano premoženje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065946
KZ-1 člen 70.a, 70.a/1, 70.a/2.
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - potrebnost ukrepa - ponovitvena nevarnost - izvedensko mnenje
Čeprav poročilo UKC Maribor izrecno ne navaja, da je storilka ponovitveno nevarna, kot navaja zagovornik storilke, to ne pomeni, da iz celotnega poročila, v povezavi z drugimi izvedenskimi mnenji, tudi z izvedenskim mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, ki je bilo v obravnavani zadevi podlaga za odločitev po sklepu sodišča prve stopnje z dne 22.4.2022, ne izhaja, da je še vedno potrebna celovita obravnava obdolženke pod stalnim nadzorom strokovnjakov na UKC Maribor, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v 8. točki izpodbijanega sklepa.
ponovni postopek - temelj odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - odgovornost drugih za mladoletnika - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba otroka pri igri - varstvo mladoletnih otrok - skrbno nadzorstvo otrok - dolžna skrbnost - opustitev dolžnega ravnanja - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Sodišče prve stopnje pravilno na podlagi prvega odstavka 144. člena OZ ugotavlja, da za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik, medtem ko je pod nadzorstvom skrbnika, šole ali druge ustanove, odgovarja skrbnik, šola oziroma druga ustanova, razen če dokažejo, da so opravljali nadzor z dolžno skrbnostjo, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzoru, da mora tožnik dokazati, da je škodo povzročil mladoletnik, da je škodo povzročil v času, ko je bil pod nazorom odgovorne osebe, od katere se povrnitev škode zahteva, da se toženec svoje odškodninske odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je nadzorstvo opravljal z dolžno skrbnostjo, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.
Na podlagi izpovedb prič, ki so zaposlene pri tožencu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je njihova naloga, da izvajajo nadzor nad varnostjo otrok, da posredujejo pri igri otrok, ko začnejo teči, da jih umirjajo, da bi s tem preprečili poškodbe. Vendar pa je toženec opustil dolžnostna ravnanja, zato je bilo njegovo ravnanje nedopustno (protipravno), hkrati pa je bilo ugotovljeno, da je zaradi opustitve teh dolžnostnih ravnanj tožniku nastala škoda, zato je podana tudi (krivdna) odškodninska odgovornost toženca za škodni dogodek.
delovni spor - odločitev o pravdnih stroških - načelo končnega uspeha - temelj zahtevka - višina odškodnine - stroški izvedenca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Okoliščine primera so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma način vrednotenja uspeha stranke v konkretnem postopku, ki je bil (zlasti) v starejši sodni praksi lahko tudi ločen glede na temelj in višino, ni pa to pravilo ali ustaljena in enotna sodna praksa. Taka metoda je razumna le, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških le glede na končni uspeh ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev. Obravnavani primer ni tak.
Pri oceni potreb otroka za določitev preživninske obveznosti ne gre za matematično natančen seštevek stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen znesek zadostuje za ustrezno materialno zagotovitev otrokovih potreb, pri čemer je treba najprej seveda zadovoljiti tiste najnujnejše potrebe, ki jih otrok ima, nato pa tudi druge, kolikor zmožnosti staršev to dopuščajo. Potrebe mladoletne B. B. tako niso in ne morejo biti relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki se mesečno spreminjajo.
Pred postavitvijo začasnega zastopnika je sodišče skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo dolžno opraviti vsa potrebna procesna dejanja, na podlagi katerih bi lahko vročilo tožbo toženi stranki v odgovor, ter opraviti tehtanje med pravico tožnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in pravico toženca do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - neupravičen izostanek z dela - obvestilna dolžnost - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza
Vsaka nepojasnjena odsotnost delavca povzroči negotovost in odziv sodelavcev, vendar težo tega v obravnavani zadevi pomembno zmanjšujejo okoliščine, da je bila tožničina odsotnost z dela upravičena, da posebna reorganizacija zaradi kršitve ni bila potrebna in pa relativno kratko obdobje negotovosti toženke. Pritožba vztraja, da kršitve, kot je bila tožničina, toženka mora sankcionirati, vendar bi glede na okoliščine primera toženka lahko uporabila milejšo sankcijo.
Zaradi pomanjkanja razlogov o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov izvršitelja za pripravo obračuna zamudnih obresti in sestavo stroškovnika izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar pritožba pravilno izpostavlja.
pritožba zoper sklep o dedovanju - oporočno dedovanje - sklenitev dednega dogovora - dogovor o delitvi dediščine - pravna narava sodne poravnave - uveljavljanje nujnega deleža - čas, v katerem je nujni delež mogoče uveljaviti - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo
Dogovor je bil torej sklenjen na naroku, ko so sklenitelji podpisali zapisnik. Takšen dogovor kot pogodba civilnega prava pa stranke zavezuje. Pritožnik je nujni delež uveljavljal šele po sklenitvi dednega dogovora. Po sklenitvi dednega dogovora pa nujnega dednega deleža ni več mogoče uveljavljati. V pritožbi zoper sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, bi pritožnik lahko dosegel le preizkus trditev, da sporazuma niso sklenili vsi dediči oziroma da v sklep o dedovanju ni bil natančno povzet, kar pa pritožnik ne zatrjuje.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom
Ni odločilno, da tožnik mejnega prehoda ni smel zapustiti, saj to dejstvo še ne pomeni, da ne bi mogel koristiti odmora. Glede na majhno obremenjenost mejnih prehodov, na katerih je delal tožnik, je bila narava in intenziteta tožnikovega dela takšna, da mu je bilo omogočeno koriščenje odmora med delovnim časom, čeprav tega ni smel zapustiti in čeprav bi moral odmor prekiniti in opraviti mejno kontrolo. V zvezi s tem je pomembno, da delavec lahko odmor izrabi tudi v več delih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063245
ZPP člen 8.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - prometna nesreča - poškodbe nastale v prometni nesreči - poškodbe sopotnika v vozilu - dopolnitev izvedenskega mnenja - vzročna zveza - dokazna ocena - predlog za postavitev novega izvedenca - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da mnenja izvedencev predstavljajo zaključeno celoto, s tem, da je tožnica sprejela mnenje izvedenca cestnoprometne stroke, tako glede dinamike škodnega dogodka, kot tudi glede skupne naletne hitrosti. Prav ta dejstva potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da bi lahko utrpela zatrjevane poškodbe ob škodnem dogodku.
V pritožbeno izpodbijanem sklepu je sodišče zavzelo stališče do vnaprej razpisanih narokov v mesecu januarju, pri tem pa upoštevalo, da izvedba drugih dokazov po odredbi o razpisu glavne obravnave ni predvidena in na tej podlagi tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno sklepalo, da bo lahko zadeva po izvedbi narokov, ob upoštevanju časa za izdelavo prevodov in časa za vložitev pritožbe, pravnomočno zaključena v času najdaljše dopustne dobe trajanja pripora.
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1.. ZKP člen 344, 344/1.
kaznivo dejanje velike tatvine - opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - sprememba obtožnice - alibi obdolženca
Časovno obdobje storitve kaznivega dejanja je bilo v obtožbi in njeni spremembi dovolj določno opredeljeno, s čimer je bila obtožencu omogočena tudi ustrezna obramba. Ne držijo pritožbene navedbe obtoženca, da je državna tožilka čas dejanja v obtožnici prilagajala glede na njegovo zagotovitev alibija, temveč je obtožbo spremenila po tem, ko sta priči C. C. in Č. Č. izpovedali, kdaj sta bili nazadnje v hiši, v katero je bilo vlomljeno.
Odvetnik mora stranki predstaviti tudi tveganja, ki so povezana s posameznimi rešitvami pravnih razmerij, okoliščina, da stranka načeloma odklanja pravno varstvo v sodnih postopkih, pa ne pomeni, da je odvetnik razbremenjen opisane pojasnilne dolžnosti. Interesni pogodbeni temelj tega razmerja je torej tudi vzpostavitev dolžnosti informiranja, kar je izhodiščna faza dolžnostnega (pogodbenega - profesionalnega - skrbnega) ravnanja odvetnika, ki že v začetni fazi pravnoposlovnega razmerja med odvetnikom in stranko zagotavlja potrebno zaščito interesov stranke, ker je to način, ki zagotavlja, da bo stranka lahko izrazila pravo voljo.
Odškodnino za škodo, ki bo sukcesivno nastala tudi v bodočnosti (izgubljeno vzdrževanje, izgubljen zaslužek, nadomestilo za tujo pomoč in nego in drugi primeri, v katerih se po zakonu lahko zahteva odškodnina za bodočo škodo) lahko zahteva oškodovanec s sukcesivnim vlaganjem tožb na plačilo odškodnine za preteklo dobo in ne samo v obliki rente. V tem primeru se računajo zastaralni roki za terjatev, katere plačilo se zahteva s prvo tožbo, po določbah 376. oz. 377. člena ZOR (sedaj 352. in 353. člen OZ), za vsako naslednjo terjatev, katere plačilo se zahteva s tožbo, pa teče nov zastaralni rok od dneva, ko je prejšnji spor končan (tretji odstavek 392. člena ZOR, sedaj 369. člen OZ). Za preteklo materialno škodo, ki se ne določa po cenah na dan izdaje sodne odločbe, se pretrga zastaranje (le) glede istovrstnosti zahtevka po temelju in višini. Z vložitvijo tožbe je pretrgano zastaranje le glede dela obveznosti, uveljavljenega s (prvotnim) tožbenim zahtevkom, ne pa tudi glede celotne obveznosti. Zastaranje za preteklo materialno škodo namreč začne teči, ko je oškodovanec ob potrebni skrbnosti lahko izvedel za obseg škode in za povzročitelja škode (primerjaj s prvim odstavkom 352. člena OZ). Določba 365. člena OZ pa ne pušča nobenega dvoma, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe, s katero upnik zoper dolžnika zahteva, da se ugotovi, zavaruje ali izterja konkretno določena terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00064034
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1, 18, 18/2, 26. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 4, 4/1, 4/3, 5, 5/1, 6, 6/1. OZ člen 16. ZPP člen 8.
spor o pristojnosti - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - veljavnost dogovora o pristojnosti - krajevna pristojnost - uporaba Bruseljske uredbe I - ustni dogovor - pogodbeni dogovor - nakup nepremičnin - oprava storitev - plačilo provizije - pravice potrošnika - običajno prebivališče - pristojnost po kraju stalnega bivališča tožene stranke - dogovor o uporabi prava - uporaba slovenskega prava - prepričljiva dokazna ocena - dokaz z zaslišanjem prič - trditveno in dokazno breme pravdnih strank - pogodbena avtonomija - nedopustna pritožbena novota
Dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki, v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama, ali v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi običaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splošno priznani v mednarodni trgovini ter jih redno upoštevajo stranke pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge.
V primeru, kadar je iz okoliščin primera razvidno, da je pogodba očitno v tesnejši zvezi z drugo državo, na uporabo katere napotuje prvi odstavek 5. člena Uredbe Rim I, se uporablja pravo te države.
Dejstvo, da pravdni stranki nista sklenili pisne pogodbe, ne pomeni, da ustnega sporazuma oziroma dogovora ni moglo biti. Toženec je kot poslovna sposobna oseba svoje obveznosti lahko prevzel sam in sta se pravdni stranki lahko v okviru pogodbene avtonomije veljavno dogovorili za sklenitev pogodbenega dogovora.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - splošni skupni del več stavb - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - parkirna mesta - stanovanjska soseska - odločanje po prostem preudarku
Gre za obravnavanje soseske, ki sestoji iz t. im. severnega (stavbe C. 36, 34, 32) in južnega kareja (C. 26 - 30B), ki sta glede na procesno gradivo funkcionalno povezana v osrednjem delu (na spornem zemljišču), kjer naj bi bila po prvotnih načrtih, izdelanih neodvisno za vsakega od teh karejev, zagotovljena parkirna mesta. Severni dovoz mimo treh stavb vodi do osrednjega prostora za parkiranje. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi slednjega izključno uporabljali le lastniki C. 26 – 30B, tega ne izkazujejo niti v pritožbi, temveč je iz ogleda kraja samega razvidno, da med lastniki vseh stavb očitno obstajajo nesoglasja glede uporabe in prometne ureditve tega območja. Ob odsotnosti soglasne možne razdelitve ni mogoče ravnati drugače, kot da je sodišče prve stopnje dovoz in osrednji prostor za parkiranje določilo kot skupno pripadajoče zemljišče vseh sedmih stavb. Reševanje delitve tega prostora je še vedno možno sporazumno oz. v drugem nepravdnem postopku (v luči 55. člena ZVEtL-1).
dopolnitev tožbe - posledice neodgovora na tožbo - priznanje dejstev v vlogi - odločitev o pravdnih stroških - obrazloženost odmere stroškov - sklicevanje na stroškovnik - vročitev stroškovnika - obrazloženost pritožbenih navedb
Tožena stranka na navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da se dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v dopolnitvi tožbe, štejejo za priznana.
Tožena stranka je navedeni stroškovnik, ki je sestavni del dopolnitve tožbe, prejela. Ob povedanem neutemeljeno navaja, da s stroškovnikom ni bila seznanjena ter da zato ne more spoznati, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o stroških tožeče stranke. Tožena stranka je torej imela možnost, da stroškovnik pregleda in obrazloženo izpodbija stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.