napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - pravno vprašanje
Pravilna je torej ocena sodišča prve stopnje, da je oporoka, ki je sporna, veljavna zapustničina oporoka, pri čemer je odločitev o vrsti oporoke, pravno vprašanje, o katerem se je sodišče prve stopnje izreklo, čeprav zgolj zaradi presoje o tem, pravica katerega od dedičev je manj verjetna, medtem ko bo o veljavnosti presojano v okviru pravde, upoštevaje trditve pravdnih strank.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063338
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 402, 402/3, 492, 507, 507/1. KZ-1 člen 29, 70a, 70b, 314, 314/1, 314/3.
obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - povzročitev splošne nevarnosti - neprištevnost storilca - duševna motnja - protispisnost - pravica do obrambe - požar - izvedenec - ogrozitveno kaznivo dejanje
Predmet očitka je ogrozitveni delikt, kar pomeni, da je posledica povzročitev konkretne nevarnosti, tj. nevarnosti, ki neposredno grozi, da se bo sprevrgla v poškodovanje zavarovane dobrine, torej v obravnavani zadevi ogrozila premoženje velike vrednosti.
Pred postavitvijo začasnega zastopnika je sodišče skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo dolžno opraviti vsa potrebna procesna dejanja, na podlagi katerih bi lahko vročilo tožbo toženi stranki v odgovor, ter opraviti tehtanje med pravico tožnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in pravico toženca do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani.
OZ člen 360. ZDCOPMD člen 2a, 2a/1, 3, 3/1, 3/1-10. ZDR-1 člen 142, 142/2, 154, 154/5. ZDSS-1 člen 38, 38/2.
voznik avtobusa - mobilni delavci - čas razpoložljivosti - plačilo za nadurno delo - neprava sprememba tožbe - načelo dispozitivnosti
Iz 10. točke 3. člena ZDCOPMD ne izhaja, da gre za mobilnega delavca le v primeru, če na dan opravi več kot en prevoz krajši od 50 km. Stališče toženke, da bi bilo tožnika možno šteti za tovrstnega delavca le, če bi imela kot glavno dejavnost registrirano dejavnost mestnega potniškega prometa, je napačno.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - sodni cenilec
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno uporabilo določilo 178. člen ZIZ, ki določa, da vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00064566
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 667, 672. ZIZ člen 15, 17, 24, 53. ZPP člen 76.
samostojni podjetnik posameznik - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. - fizična oseba - pravna oseba - gospodarska družba - sposobnost biti stranka - univerzalni pravni naslednik - subsidiarna odgovornost - načelo formalne legalitete - novi dolžnik - ugovor novega dolžnika
Samostojni podjetnik posameznik kot pravnoorganizacijska oblika ni ločen nosilca podjema, to je fizične osebe. Gre torej za en in isti subjekt. To pa pomeni, da se v obravnavanem primeru dolžnik po izvršilnem naslovu ne razlikuje od dolžnika po sklepu o izvršbi in je bilo zato ugovorno sklicevanje na določbo 24. člena ZIZ (ki predvideva odstop od načela formalne legalitete v subjektivnem smislu) neutemeljeno. Iz pojasnjenega razloga dolžnik tudi v pritožbi pravno zmotno navaja, da se izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo zoper fizično osebo A. A., ne glasi na dolžnika A. A. kot fizično osebo.
Drži sicer, da s statusnim preoblikovanjem samostojnega podjetnika posameznika v kapitalsko družbo na le-to kot univerzalno pravno naslednico preidejo tudi vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Za obveznosti podjetnika, ki se je preoblikoval v kapitalsko družbo, tako primarno odgovarja družba. Vendar pa ZGD-1 v 672. členu določa tudi subsidiarno odgovornost podjetnika. Po tej določbi namreč v primeru, če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem.
izredna odpoved - odškodninska odgovornost delodajalca - pravna podlaga - nedovoljena sprememba tožbe - prava neuka stranka
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da dovolitev spremembe tožbe ni smotrna (prvi odstavek 185. člena ZPP). Dosedanje tožničine trditve in dokazni predlogi so se nanašali na izpodbijanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne na uveljavljanje odškodninske odgovornosti toženca, ki predstavlja uveljavljanje tožbenega zahtevka na povsem drugi pravni podlagi. Tudi sicer tožnica ob spremembi tožbe konkretiziranih trditev o odškodninski odgovornosti niti ni podala, prav tako ni predlagala dokazov.
ZOdv člen 17, 17/5. ZVEtL-1 člen 6, 15, 15/1, 15/2, 16, 16/1.
odvetniški stroški - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - začasni zastopnik za sprejem pisanj - skrbnik za poseben primer - upravičenost do plačila - višina plačila - znižanje plačila postavljenemu odvetniku - jezikovna razlaga zakonskega besedila - namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila - izplačilo odvetniške nagrade iz državnega proračuna - zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna - breme državnega proračuna - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - stroški postopka - potrebni stroški - založitev predujma za stroške - poplačilo stroškov iz rezervnega sklada
Po sedanji ureditvi določba petega odstavka 17. člena ZOdv velja za vse primere zastopanja po uradni dolžnosti (ni omejena na primer, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in je hkrati plačilo za njegovo delo zagotovljeno v državnem proračunu). Stališče sodišča prve stopnje, da ob tako jasni jezikovni formulaciji zakonodajalčevi cilji, pojasnjeni v obrazložitvi predloga zakona (ne pa udejanjeni v besedilu člena), ne morejo dopolnjevati pravne norme, je pravilno.
postopek osebnega stečaja - dvakratna prodaja nepremičnine - neuspešna prodaja - načini prodaje - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - zavezujoče zbiranje ponudb - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - primeren način prodaje - določitev izklicne cene
V stečajnem postopku se dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najbolj optimalen način prodaje, to je tisti, za katerega je ob upoštevanju i) značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje, ii) stanja na trgu in iii) poslovno običajnih načinov prodaje premoženja enake vrste najverjetneje, da bo z njegovo uporabo mogoče doseči najvišjo ceno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065892
KZ-1 člen 50, 51, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - hudodelska združba - nevarnost za življenje in zdravje - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - omilitev kazni
Iz navedenega opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obtoženec storil dve izvršitveni obliki kvalificiranega kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena KZ-1. Glede kaznivih dejanj storjenih v hudodelski združbi je treba omeniti Protokol proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki ga je Republika Slovenija ratificirala in je bil objavljen v Uradnem listu RS 48/2004 z dne 30.4. 2004. Namen tega protokola je preprečevanje in zatiranje tihotapljenja migrantov, ki se jim daje status žrtve, oziroma oškodovanca. Iz navedenega protokola izhaja, da je obravnavanemu kaznivemu dejanju dana velika teža, če je storjeno v okviru hudodelske združbe zaradi zaslužka in je resna nevarnost za prizadete migrante. Vse navedeno kaže, da je zakonodajalec pri predpisovanju kazni sledil zgoraj navedenemu protokolu in ni mogoče trditi, da je predpisana kazen nesorazmerna ter da je tako visoka kazen protiustavna. Primerjava obravnavanega kaznivega dejanja, ki jo je opravil pritožnik v pritožbi ni točna, saj npr. KZ-1 za kaznivo dejanje tihotapstva po četrtem odstavku 250. člena KZ-1, ko gre za tihotapljenje in prenašanje blaga, tudi predpisuje kazen zapora od treh do petnajstih let in denarno kazen. V obravnavanem primeru gre dejansko za tihotapljenje ljudi. Zaščitena dobrina pri tem kaznivem dejanju ni le javni red in mir, ampak tudi varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka spravljanje ljudi čez mejo, ki je običajno v zelo nevarnih okoliščinah, saj se storilci bojijo odkritja organov pregona.
izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - začasno prebivališče - stalno prebivališče - bivanje v tujini - naslov dejanskega prebivališča stranke - nepravilno vročanje - nepravilna vročitev tožbe v odgovor
Primarni pogoj za izdajo zamudne sodbe je, da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor.
Toženec je uspel izkazati nepravilno vročitev tožbe, saj je tudi po nemškem pravu odločilno, da je vročitev v hišnem predalčniku uspešna le, če je izvedena na naslovu dejanskega bivanja, kar omogoča naslovniku, da se z vsebino uradnega pisma seznani.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - primernost skrbnika - umik soglasja
Pritožbeno sodišče verjame, da si predlagatelj po zaključenem zdravljenju odvisnosti od alkohola iskreno prizadeva za dobrobit partnerice in ga vzpodbuja, da s tem nadaljuje tudi v prihodnje. Pooblaščena delavka CSD mu bo kot skrbnica pri tem v pomoč, saj bo morala skrbeti tako za organizacijo in izvajanje zdravstvenih ukrepov, povezanih z boleznijo nasprotne udeleženke, ki nezadržno napreduje, kot za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja ter za zastopanje udeleženke v upravnih, sodnih ali drugih postopkih. Ker finančna sredstva nasprotne udeleženke komaj zadoščajo za njeno oskrbo, tudi poročanje o njihovi namenski porabi za predlagatelja ne bo predstavljalo nesorazmernega bremena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065946
KZ-1 člen 70.a, 70.a/1, 70.a/2.
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - potrebnost ukrepa - ponovitvena nevarnost - izvedensko mnenje
Čeprav poročilo UKC Maribor izrecno ne navaja, da je storilka ponovitveno nevarna, kot navaja zagovornik storilke, to ne pomeni, da iz celotnega poročila, v povezavi z drugimi izvedenskimi mnenji, tudi z izvedenskim mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, ki je bilo v obravnavani zadevi podlaga za odločitev po sklepu sodišča prve stopnje z dne 22.4.2022, ne izhaja, da je še vedno potrebna celovita obravnava obdolženke pod stalnim nadzorom strokovnjakov na UKC Maribor, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v 8. točki izpodbijanega sklepa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - neupravičen izostanek z dela - obvestilna dolžnost - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza
Vsaka nepojasnjena odsotnost delavca povzroči negotovost in odziv sodelavcev, vendar težo tega v obravnavani zadevi pomembno zmanjšujejo okoliščine, da je bila tožničina odsotnost z dela upravičena, da posebna reorganizacija zaradi kršitve ni bila potrebna in pa relativno kratko obdobje negotovosti toženke. Pritožba vztraja, da kršitve, kot je bila tožničina, toženka mora sankcionirati, vendar bi glede na okoliščine primera toženka lahko uporabila milejšo sankcijo.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - splošni skupni del več stavb - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - parkirna mesta - stanovanjska soseska - odločanje po prostem preudarku
Gre za obravnavanje soseske, ki sestoji iz t. im. severnega (stavbe C. 36, 34, 32) in južnega kareja (C. 26 - 30B), ki sta glede na procesno gradivo funkcionalno povezana v osrednjem delu (na spornem zemljišču), kjer naj bi bila po prvotnih načrtih, izdelanih neodvisno za vsakega od teh karejev, zagotovljena parkirna mesta. Severni dovoz mimo treh stavb vodi do osrednjega prostora za parkiranje. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi slednjega izključno uporabljali le lastniki C. 26 – 30B, tega ne izkazujejo niti v pritožbi, temveč je iz ogleda kraja samega razvidno, da med lastniki vseh stavb očitno obstajajo nesoglasja glede uporabe in prometne ureditve tega območja. Ob odsotnosti soglasne možne razdelitve ni mogoče ravnati drugače, kot da je sodišče prve stopnje dovoz in osrednji prostor za parkiranje določilo kot skupno pripadajoče zemljišče vseh sedmih stavb. Reševanje delitve tega prostora je še vedno možno sporazumno oz. v drugem nepravdnem postopku (v luči 55. člena ZVEtL-1).
ZPPDFT-1 člen 16, 16/1, 49, 49/1. ZDDV-1 člen 6, 33. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43.
finančni leasing - odstop od pogodbe o leasingu - obračunavanje DDV - odpadla pravna podlaga - določitev vrednosti predmeta leasinga - prodajna cena predmeta leasinga v primeru odstopa od pogodbe - preprečevanje pranja denarja - odstop od pogajanj - pogoji za vračilo ddv - pravno vprašanje - stroški prevoda
V odločbi FURS je bil toženki odmerjen DDV v višini 1.467.731,32 EUR in ji ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV. FURS je toženki v razmerju do C. d. o. o. očital nerazumno in negospodarno ravnanje ter ustvarjenje umetnih pogojev za vračilo DDV. FURS nerazumnosti in negospodarnosti ni očital tožnici ampak le stečajnemu dolžniku. Sploh pa ni nobene podlage za sklepanje toženke, da zaradi obračuna DDV toženki s strani FURS in nepriznanja pravice do odbitka DDV, tožnica ne bi smela obračunati DDV stečajnemu dolžniku. Tožnica kot leasingodajalka je bila dolžna DDV obračunati, ko je bilo blago dobavljeno (6. in 33. člen ZDDV-1).
Odvetnik mora stranki predstaviti tudi tveganja, ki so povezana s posameznimi rešitvami pravnih razmerij, okoliščina, da stranka načeloma odklanja pravno varstvo v sodnih postopkih, pa ne pomeni, da je odvetnik razbremenjen opisane pojasnilne dolžnosti. Interesni pogodbeni temelj tega razmerja je torej tudi vzpostavitev dolžnosti informiranja, kar je izhodiščna faza dolžnostnega (pogodbenega - profesionalnega - skrbnega) ravnanja odvetnika, ki že v začetni fazi pravnoposlovnega razmerja med odvetnikom in stranko zagotavlja potrebno zaščito interesov stranke, ker je to način, ki zagotavlja, da bo stranka lahko izrazila pravo voljo.
Odškodnino za škodo, ki bo sukcesivno nastala tudi v bodočnosti (izgubljeno vzdrževanje, izgubljen zaslužek, nadomestilo za tujo pomoč in nego in drugi primeri, v katerih se po zakonu lahko zahteva odškodnina za bodočo škodo) lahko zahteva oškodovanec s sukcesivnim vlaganjem tožb na plačilo odškodnine za preteklo dobo in ne samo v obliki rente. V tem primeru se računajo zastaralni roki za terjatev, katere plačilo se zahteva s prvo tožbo, po določbah 376. oz. 377. člena ZOR (sedaj 352. in 353. člen OZ), za vsako naslednjo terjatev, katere plačilo se zahteva s tožbo, pa teče nov zastaralni rok od dneva, ko je prejšnji spor končan (tretji odstavek 392. člena ZOR, sedaj 369. člen OZ). Za preteklo materialno škodo, ki se ne določa po cenah na dan izdaje sodne odločbe, se pretrga zastaranje (le) glede istovrstnosti zahtevka po temelju in višini. Z vložitvijo tožbe je pretrgano zastaranje le glede dela obveznosti, uveljavljenega s (prvotnim) tožbenim zahtevkom, ne pa tudi glede celotne obveznosti. Zastaranje za preteklo materialno škodo namreč začne teči, ko je oškodovanec ob potrebni skrbnosti lahko izvedel za obseg škode in za povzročitelja škode (primerjaj s prvim odstavkom 352. člena OZ). Določba 365. člena OZ pa ne pušča nobenega dvoma, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe, s katero upnik zoper dolžnika zahteva, da se ugotovi, zavaruje ali izterja konkretno določena terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00064034
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1, 18, 18/2, 26. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 4, 4/1, 4/3, 5, 5/1, 6, 6/1. OZ člen 16. ZPP člen 8.
spor o pristojnosti - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - veljavnost dogovora o pristojnosti - krajevna pristojnost - uporaba Bruseljske uredbe I - ustni dogovor - pogodbeni dogovor - nakup nepremičnin - oprava storitev - plačilo provizije - pravice potrošnika - običajno prebivališče - pristojnost po kraju stalnega bivališča tožene stranke - dogovor o uporabi prava - uporaba slovenskega prava - prepričljiva dokazna ocena - dokaz z zaslišanjem prič - trditveno in dokazno breme pravdnih strank - pogodbena avtonomija - nedopustna pritožbena novota
Dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki, v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama, ali v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi običaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splošno priznani v mednarodni trgovini ter jih redno upoštevajo stranke pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge.
V primeru, kadar je iz okoliščin primera razvidno, da je pogodba očitno v tesnejši zvezi z drugo državo, na uporabo katere napotuje prvi odstavek 5. člena Uredbe Rim I, se uporablja pravo te države.
Dejstvo, da pravdni stranki nista sklenili pisne pogodbe, ne pomeni, da ustnega sporazuma oziroma dogovora ni moglo biti. Toženec je kot poslovna sposobna oseba svoje obveznosti lahko prevzel sam in sta se pravdni stranki lahko v okviru pogodbene avtonomije veljavno dogovorili za sklenitev pogodbenega dogovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063245
ZPP člen 8.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - prometna nesreča - poškodbe nastale v prometni nesreči - poškodbe sopotnika v vozilu - dopolnitev izvedenskega mnenja - vzročna zveza - dokazna ocena - predlog za postavitev novega izvedenca - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da mnenja izvedencev predstavljajo zaključeno celoto, s tem, da je tožnica sprejela mnenje izvedenca cestnoprometne stroke, tako glede dinamike škodnega dogodka, kot tudi glede skupne naletne hitrosti. Prav ta dejstva potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da bi lahko utrpela zatrjevane poškodbe ob škodnem dogodku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - URBANIZEM
VSL00063491
ZFPPIPP člen 271, 271/2. ZPP člen 8, 287, 287/2. ZNP člen 44. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 59, 59/4, 59/5.
cenitev sodnega cenilca - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - pripombe na cenitveno poročilo - gradnja na nepremičnini - pozidano zemljišče - nestavbna zemljišča - dokazna ocena - dokazna moč - zavrnitev dokaznega predloga - pravno vprašanje - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - protispisnost
Ker je prvostopenjsko sodišče zavrnitev dokaznega predloga obrazložilo že na naroku za glavno obravnavo, takšne obrazložitve ni bilo potrebno ponovno navajati še v izpodbijani sodbi. Glede na navedeno pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da mu je sodišče prve stopnje kršilo temeljna jamstva poštenega postopka in s tem njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, saj mu je bilo že na naroku za glavno obravnavo dne 19. 2. 2021 omogočeno, da se seznani z razlogi za zavrnitev dokaznega predloga.