CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00064268
OZ člen 173, 173/1, 174, 174/1, 174/2, 180, 180/2, 375, 375/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - sprememba višine odškodnine - odškodnina iz naslova nege in pomoči - merila za določitev urne postavke - odškodnina za pomoč in postrežbo med zdravljenjem - renta za izgubljeno preživljanje - obrestne obresti (procesne obresti) - prepoved anatocizma - določnost zahtevka
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega.
Pritožba opozarja, da sodna praksa ne pozna pojma aktivne nege, ki ga je nekajkrat uporabilo sodišče prve stopnje, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pojem, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, razumljiv in tudi ustrezno poimenovan. Gre za razlikovanje med časom, ki ga tožnica porabi za to, da dejavno (aktivno) neguje oškodovanca (npr. umivanje, hranjenje, obračanje, fizioterapija) in časom, ko tožnica ne izvaja nobenih aktivnih opravil v zvezi z oškodovancem, vendar je v nenehni pripravljenosti, če bo potreboval pomoč ali postrežbo. Tudi izvedensko mnenje ločuje med aktivno pomočjo in stalno prisotnostjo. Pritožbeno sodišče ne dvomi, kar izpostavlja pritožba, da oškodovanec pogosto potrebuje različne stvari (pritožba med drugim izpostavlja, da mu je treba prinesti pijačo, telefon, popraviti ude na vozičku ipd.), vendar je jasno, da takšna opravila ne terjajo veliko časa – le nekaj minut. Brez dvoma je takšna stalna pripravljenost in odzivnost za negovalca obremenjujoča in izčrpavajoča, vendar to še ne pomeni, da je za ves ta čas, ko je tožnica v pripravljenosti oziroma ko nadzira oškodovanca, tudi upravičena za plačilo tuje nege in pomoči v smislu 174. člena OZ.
Tožnica je sama navedla, da je pred nesrečo partner edini v družini imel zaposlitev in praktično poskrbel za celotno družino. Izpovedala je, da je bila pred nesrečo gospodinja, ki se je posvečala gospodinjskim opravilom ter skrbi za mladoletnega sina, partner pa je bil njen naslon in opora (15. točka obrazložitve izpodbijane odločbe). Torej je jasno, da je pretežni del gospodinjskih opravil tožnica opravljala že pred nesrečo, zato teh del ni mogoče šteti kot pomoč in nego oškodovanca v smislu 174. člena OZ.
Drugi tožnik je posredni oškodovanec, tem pa zahtevek iz naslova rente pripada le v primeru, ko je neposredni oškodovanec umrl (173. člen OZ), zato škoda iz naslova domnevno izgubljenega preživljanja, ki jo vtožuje drugi tožnik, ni pravno priznana škoda. Ti razlogi so po oceni pritožbenega sodišča pravilni, pritožba pa jih konkretizirano sploh ne izpodbija.
Četudi se v pravniškem žargonu uporablja izraz »procesne obresti«, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da uporaba tega neformalnega, žargonskega izraza v tožbenem zahtevku ni zadosti določna, saj ni jasno, za katero vrsto obresti gre (zamudne ali pogodbene) in za kakšno obrestno mero. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se ta del zahtevka zavrne.
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva stranke za izvedbo naroka - izvedba naroka na predlog stranke - dokazni predlog - predlog za zaslišanje priče - načelo ekonomičnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave
Utemeljeno pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje besedno zvezo "zahtevati izvedbo naroka" iz drugega odstavka 454. člena ZPP razlagalo preozko. Vsebinske razlike med besedo predlagati in zahtevati namreč ni, vsaj ne v smislu razumevanja navedenega odstavka 454. člena ZPP. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe z dne 23. 9. 2021 navedla, da "predlaga, da naslovno sodišče razpiše narok, na njem izvede predlagane dokaze...". Iz navedenega po mnenju pritožbenega sodišča izhaja, da je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka v skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP.
obstoj zunajzakonske skupnosti - dedna pravica - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - skupno bivanje - skupno gospodinjstvo - življenjska in ekonomska skupnost
Eden od ključnih elementov zunajzakonske skupnosti je skupno bivanje oziroma skupno življenje, ki je moralo, če naj se prizna dedna pravica, obstajati do smrti enega od partnerjev. Tožnica (vsaj) pet let pred zapustnikovo smrtjo z njim ni živela v skupnem gospodinjstvu. Stiki med tožnico in zapustnikom med njegovo boleznijo in tik pred smrtjo ne zadostujejo za zaključek o skupnem bivanju. Odločilno ni niti tožničino doživljanje odnosa z zapustnikom. Zapustnik in tožnica nista živela v ekonomski skupnosti in v očeh okolja nista veljala za življenjska sopotnika.
stranski udeleženec - stranski intervenient - predlog za dopustitev stranske intervencije - sklep o stranski intervenciji - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - pravni interes za stransko intervencijo - intervencijski interes - nedopustne pritožbene novote
Intervencijski interes je podan, če je intervenient s stranko, kateri se želi pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bo izid pravdnega postopka vplival na to razmerje in s tem na pravni položaj intervenienta. Pritožnik v izjavi o vstopu v pravdo ni obrazložil, v kakšnem pravnem razmerju naj bi bil s toženko ter v čem naj bi se kazal njegov pravni interes, da v tej pravdi zmaga toženka, oziroma kako naj bi odločitev sodišča v tej pravdi vplivala na njegov pravni položaj. Navedbe v tej smeri (sicer še vedno nepopolne) je prvič podal šele v pritožbi (ker so prepozne, se pritožbeno sodišče ne spušča v njihovo presojo), pri čemer ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel podati že v izjavi o vstopu v pravdo. Te navedbe zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, katerih ni mogoče upoštevati.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost - tuj državljan - načelo sorazmernosti - ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - obrazložitev sklepa o priporu - pravica do izjave
Res je, da sodišče prve stopnje o dveh izjasnitvah ni razlogovalo, vendarle pa to samo po sebi še ne pomeni, da je s tem prekršilo pravico do izjave oziroma do obrambe posameznega obdolženca, saj je vsebinsko videti, da sta zagovornika povsem enake navedbe ponovila tudi v pritožbi, o kateri pa je sodišče odločilo z izpodbijano odločbo.
Pripor ni edini ukrep za zagotovitev navzočnosti tujca, državljana EU v kazenskem postopku, ki se vodi v naši državi, gotovo pa je, da bi izpustitev tujca na prostost samo zaradi tega pomenila ravnanje, ki bi bilo v flagrantnem nasprotju z načeli hitrosti in ekonomičnosti postopka, o čemer se je sodna praksa doslej tudi že izrekla.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - poziv na prevzem pravde - položaj dediča - neoprava zapuščinske obravnave - pravica do sodnega varstva - odpoved dedovanju - dedna izjava - prehod zapuščine na dediča - dedovanje
Kot izhaja iz listin v spisu, je zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku po pokojnem tožencu sklenilo, da se zato, ker ni podatkov, da bi bil zapustnik lastnik premoženja, zapuščinska obravnava ne opravi. Ni torej mogoče pričakovati, da bi bilo pred zapuščinskim sodiščem kot sodiščem pristojnim za ugotovitev, kdo je dedič, ugotovljeno, ali je pritožnica kot zunajzakonska partnerka dedinja po pokojnem tožencu ali ne. Možnost, da doseže izvedbo dokazov o tem vprašanju, je zato treba tožniku zagotoviti v tem postopku. V nasprotnem primeru bi bil prikrajšan v pravici do sodnega varstva.
Dedič vstopi v zapustnikov pravni položaj s trenutkom zapustnikove smrti in pod razveznim pogojem, da se ne odpove dedovanju. V primeru odpovedi dedovanju sin nima položaja dediča in je poziv za prevzem postopka neutemeljen.
sprememba ureditve stikov - sprememba izvajanja stikov - sodna poravnava - spremenjene okoliščine - ogroženost otroka - nesreča - primernost staršev - mnenje otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - otrok s posebnimi potrebami - prava volja otroka - odločilna volja in koristi otroka starega več kot 14 let
Iz celotnega spisa in tudi pritožbe je razbrati, da predlagateljica očetu pripisuje odgovornost za nezgodo sina in da prav na tem dogodku v veliki meri gradi svojo tezo o očetovi neprimernosti za stike z otroki in njihovi domnevni ogroženosti. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo in temu mnenju se pridružuje tudi pritožbeno sodišče, da je šlo za enkratni dogodek v preteklosti, ki sam po sebi še ne more dokazovati, da oče ne bi bil primeren za vzgojo oziroma stike z otroki. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko se ni spuščalo v vprašanja v zvezi z odgovornostjo za to nezgodo in ko ni dopustilo razprave glede načina in vzrokov za razpad zunajzakonske skupnosti ter glede nasilja nad predlagateljico (kar neutemeljeno očita sodišču prve stopnje pritožba), saj predmet tega postopka ni presoja, kdo je odgovoren za nezgodo in kaj se je dogajalo med udeležencema postopka, temveč vprašanje, ali so se v času od določitve stikov (januarja 2020) okoliščine pri otrocih in/ali starših oziroma koristi otrok tako spremenile, da terjajo poseg v s poravnavo dogovorjeni režim stikov.
V nepravdnih postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih otrok, je zelo pomembno, da se sliši mnenje otrok, kolikor so ga otroci sposobni izraziti (primerjaj 96. člen ZNP-1). Zakon ne določa starostne meje, kdaj se šteje, da je otrok sposoben izraziti svoje mnenje, starost 15 let pa določa kot mejo, ko ima otrok (če to želi) pravico tudi aktivno sodelovati v postopku (drugi odstavek 45. člena ZNP-1).
Evidentno je, da 15 let star fant, ki lahko uspešno zaključi osmi razred osnovne šole (pa četudi z nekaj učne pomoči in prilagoditve), ni na ravni štiri- do petletnega otroka in je tudi zmožen izraziti svojo voljo in mnenje brez tuje pomoči. Pritožnica z obširnimi navedbami, da naj B. ne bi bil sposoben sam izraziti svoje volje in želja o stikih z očetom, diskriminira in neutemeljeno invalidizira lastnega otroka. Pri tem se pritožnica tudi logično zapleta: tako na primer v pritožbi obširno navaja, da ne CSD ne sodišče naj ne bi bila sposobna opraviti razgovora s tako hudo poškodovano osebo, hkrati pa se sklicuje na to, da je s svojo izjavo sodišču prenesla »pravo voljo« B. (peti odstavek na drugi strani pritožbe); pritožnica ni po izobrazbi ne nevrologinja ne pedopsihiatrinja ne druga medicinska strokovnjakinja, temveč pravnica – enako kot razpravljajoča sodnica. Ni jasno, na čem pritožnica gradi svoje prepričanje, da je ona sposobna ugotoviti in prenesti pravo voljo »tako hudo poškodovane osebe,« hkrati pa to zmožnost odreka tako sodišču kot strokovnjakom centra za socialno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00063539
ZNP-1 člen 9. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnega premoženja razvezanih zakoncev - prekinitev nepravdnega postopka - premično skupno premoženje - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - sporno dejansko vprašanje - napotitveni sklep - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Nasprotni udeleženec je res zatrjeval, da je vozilo njegovo posebno premoženje, vendar tega ni izkazal. Sodišče bi zato njega moralo napotiti na pravdo glede tega vozila.
Sodišče prve stopnje ni razčistilo, kaj je glede ostalega premičnega premoženja med udeležencema sporno, zato je odločitev, da se predlagateljico napoti na pravdni postopek tudi glede teh ostalih premičnin, preuranjena. V tem delu je zato sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, saj odločitve ni mogoče preizkusiti, in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede teh premičnin bo moralo torej sodišče prve stopnje ugotoviti, ali in kaj je med udeležencema sporno in ali je napotitev na pravdni postopek v tem delu sploh potrebna. V primeru ponovne napotitve na pravdni postopek v tem delu pa bo moralo sodišče tudi o tem navesti razloge o odločilnih dejstvih.
Po stališču slovenske sodne prakse storitev kaznivega dejanja umora iz ljubosumja spada med druge nizkotne nagibe, pri tem pa kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, nizkotnega nagiba ne predstavlja zgolj t. i. patološko ali blodnjavo ljubosumje, kot to zatrjuje pritožnik.
V literaturi in judikatih sicer ni določno navedeno, katera merila in okoliščine bi moralo sodišče upoštevati pri presoji vprašanja, ali v konkretni zadevi nagib ljubosumja ustreza zakonskemu znaku "iz drugih nizkotnih nagibov", je pa izpostavljena posebna zavržnost, ki je praviloma izkazana z okoliščinami kaznivega dejanja.
Ugotavljanje nagiba, iz katerega je obtoženec storil kaznivo dejanje, ni v pristojnosti izvedenca, temveč ga na podlagi vseh izvedenih dokazov, torej tudi izvedenskega mnenja o obtoženčevi osebnostni strukturi in njegovem doživljanju, ter ob upoštevanju vseh pravno relevantnih okoliščin, ugotavlja in presoja sodišče.
Stališče prvostopenjskega sodišča, da lastnoročni zapiski oziroma zabeležke izvedenke o psihiatričnem pregledu obtoženca "v zvezku" ne predstavljajo dokaza v procesnem smislu ali dokaznega gradiva, je pravilno. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da z zavrnitvijo dokaznega predloga, da naj izvedenka obrambi predloži lastnoročne zapiske psihiatričnega intervjuja z obtožencem, slednjemu pravica do obrambe (prva alineja 29. člen URS) in pravica do izjave (22. člen URS) nista bili kršeni.
Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožbeno tezo, da bi moral biti pri psihiatričnem pregledu obtoženca nujno navzoč zagovornik, sicer je obtožencu kršena pravica do obrambe.
Vsebina razgovora izvedenca psihiatra z obdolžencem ni dokaz v kazenskem postopku, temveč sta to izvid in mnenje izvedenca.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi - pogoji za odreditev pripora - pravilno vabljenje - očitno izmikanje glavni obravnavi
Za odreditev pripora zaradi zagotavljanja navzočnosti je potrebno, da je obdolženec na glavno obravnavo predhodno pravilno vabljen po redni poti, pa se očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
V obravnavani zadevi sodišče niti ne razpolaga s podatkom, kje obdolženec biva, kar je ključno za pravilno vabljenje obdolženca po redni poti in eden od pogojev za odreditev pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP.
vročanje sodnih pisanj - pravilnost vročitve - osebno vročanje - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za dvig pisanja - iztek roka za dvig pisanja - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - vročitev s potekom petnajstdnevnega roka - začetek teka pritožbenega roka - začetek teka roka za vložitev pritožbe - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Za ugotavljanje pravilnosti vročitve in tek pritožbenih rokov je odločilen datum, ko je bilo naslovniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju, in ne šele datum, ko mu je bila zato, ker se na obvestilo ni odzval, v hišnem predalčniku puščeno še samo sodno pisanje. Na ta način se zagotavlja le večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub uzakonjenemu načinu vročanja s fikcijo res seznanil s sodnim pisanjem.
ureditev razmerij med solastniki - solastnina nepremičnin - delitev solastnine - fizična delitev nepremičnin - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - akt o ustanovitvi etažne lastnine - posli rednega upravljanja - uporaba vrta - pravno razmerje - določitev načina rabe nepremičnine - lastninska pravica na stanovanju - skupni del zgradbe - enostranski pravni posel - idealni delež solastnika - potrebna večina solastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - soglasje etažnih lastnikov - skupni deli - sosedsko pravo - sprememba okoliščin - pričakovana zasebnost - načelo sorazmernosti
Predlagateljica je s pridobitvijo lastninske pravice na stanovanju vstopila v solastninsko pravno razmerje, kot je bilo urejeno z aktom o ustanovitvi etažne lastnine.
Institut nadomestnega soglasja po naravi stvari omejuje lastninski položaj tistih solastnikov, ki niso soglašali s sprejetjem odločitve. Legitimen razlog te omejitve je v zagotavljanju delovanja skupnosti oseb, ki jih povezuje lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe.
Nasprotna udeleženca sta ob vstopu v solastniško razmerje vedela (ali vsaj mogla vedeti), da izključna raba vrta ne odraža njunih solastniških upravičenj na skupnih delih, in nista mogla računati z nespremenljivostjo ureditve, določene v Aktu o ustanovitvi etažne lastnine. Ob pridobitvi etažne lastnine sta mogla pričakovati le toliko zasebnosti, kolikor jo lahko nudi bivanje v dvostanovanjski stavbi s skromnim obsegom zemljišča okrog nje.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - posest - posestnik - zadnja mirna posest - posest na silo - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dovoljena samopomoč
Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, vendar pa je nima nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega SPZ (33. člen SPZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064035
OZ člen 942, 943, 950, 950/1.
škodni dogodek - odprava škode - zahtevek za povračilo škode - premoženjska škoda - stroški popravila - materialna škoda na vozilu - splošni pogoji - zavarovalna pogodba - pogodba o zavarovanju avtomobilskega kaska - servis vozila - pogodbeni dogovor - izbira izvajalca - zapisnik o ogledu - ocena škode - običajna cena - urna postavka za opravljeno delo - predložitev računa za popravilo vozila - trditveno in dokazno breme - dokaz s sodnim izvedencem - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke
Med pravdnima strankama je bilo dogovorjeno, da je izbira izvajalca in načina popravila vozila prepuščena zavarovalnici. Določba o izbiri je jasna. Toženka je tista, ki ima pravico izbrati izvajalca, ki bo popravil škodo, h katere povrnitvi se je zavezala z zavarovalno pogodbo. Zaradi določbe o izbiri tožnik ni bil povsem svoboden in prost pri izbiri izvajalca in načina odprave škode, ampak je moral v tem delu slediti navodilom toženke.
Tožnik je uveljavljal strošek novih originalnih delov. Skladno z dokaznim bremenom, bi moral tožnik takšen strošek tudi izkazati.
Kadar sta sporna tako temelj odškodninske odgovornosti kot tudi višina škode in se izvajajo dokazi v zvezi s temeljem in višino zahtevka, sodna praksa v določenih primerih upošteva uspeh strank glede na aritmetično sredino. Vendar je takšna metoda izračuna uporabljiva le v izjemnih primerih.
SPZ člen 24, 24/2. ZPP člen 7, 7/1, 8, 154, 154/3, 212, 258, 258/2, 262, 262/2.
motenje posesti - posestno varstvo posrednega posestnika - posredna posest lastnika - aktivna legitimacija družbe - aktivna legitimacija družbenika - ugovor pravice do posesti - nesklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - delni uspeh v pravdi - pravdni stroški po uspehu
Najemnica je svojo neposredno posest izvajala na podlagi najemne pogodbe, ki jo je sklenila s tožnico, kar pomeni, da je bila tožnica v tem primeru posredna posestnica in s tem upravičena zahtevati posestno varstvo. Vprašanje, ali je bila najemna pogodba veljavno sklenjena, je vprašanje o pravici, kar ni predmet postopka zaradi motenja posesti v skladu z določbami ZPP. Ker je bila tožnica posredna posestnica, je bila tako upravičena zahtevati posestno varstvo, posledično pa tožba zaradi tega ni nesklepčna.
Tožbo je treba brati kot celoto. Celotna tožba izhaja iz domneve tožnice, da je motilna ravnanja izvedel zgolj toženec in nihče drug.
prenehanje pogodbe o poslovnem sodelovanju - spori o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah - pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah - pristojnost okrajnega sodišča - varstvo lastninske pravice - gospodarski spor
V obravnavani zadevi je tožeča stranka navedla, da Pogodbi o poslovnem sodelovanju, na podlagi katerih je tožena stranka imela postavljene panoje, ne veljata več. Zahtevek v tem sporu ne more več temeljiti na pogodbah ampak le določilih SPZ o varstvu lastninske pravice (92. in 99. člen). Tožbeni zahtevek po vsebini predstavlja tipičen način varstva lastninske pravice po SPZ (bodisi kot rei vindikacija bodisi kot negatorna tožba). Spori, povezani z varstvom lastninske pravice, po presoji višjega sodišča spadajo v domet „sporov o stvarnih pravicah“ v skladu z določbo drugega odstavka 481. člena ZPP, za katere se ne uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom
Ni odločilno, da tožnik mejnega prehoda ni smel zapustiti, saj to dejstvo še ne pomeni, da ne bi mogel koristiti odmora. Glede na majhno obremenjenost mejnih prehodov, na katerih je delal tožnik, je bila narava in intenziteta tožnikovega dela takšna, da mu je bilo omogočeno koriščenje odmora med delovnim časom, čeprav tega ni smel zapustiti in čeprav bi moral odmor prekiniti in opraviti mejno kontrolo. V zvezi s tem je pomembno, da delavec lahko odmor izrabi tudi v več delih.
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1.. ZKP člen 344, 344/1.
kaznivo dejanje velike tatvine - opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - sprememba obtožnice - alibi obdolženca
Časovno obdobje storitve kaznivega dejanja je bilo v obtožbi in njeni spremembi dovolj določno opredeljeno, s čimer je bila obtožencu omogočena tudi ustrezna obramba. Ne držijo pritožbene navedbe obtoženca, da je državna tožilka čas dejanja v obtožnici prilagajala glede na njegovo zagotovitev alibija, temveč je obtožbo spremenila po tem, ko sta priči C. C. in Č. Č. izpovedali, kdaj sta bili nazadnje v hiši, v katero je bilo vlomljeno.
Povedano pomeni, da zakon razlikuje med zavodi za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ostalimi posrednimi oškodovanci (kot je tožeča stranka), ki na podlagi določb ZOZP nimajo pravice do povrnitve škode od avtomobilskih zavarovalnic.