del plače iz naslova delovne uspešnosti - predhodno varstvo pravic pri delodajalcu - denarna terjatev
Predhodno varstvo pravic, določeno z ZTPDR, je bilo procesna predpostavka za sodno varstvo. Če taka predpostavka ni bila izpolnjena, je bilo treba tožbo zavreči, ne da bi se sodišče spuščalo v vsebinsko presojo.
Ker denarni zahtevek temelji na predhodni odločitvi o pravici tožnika do dela plače iz naslova delovne uspešnosti, bi moral tožnik pred uveljavljanjem sodnega varstva ustrezno uveljavljati varstvo pravic zoper (ne)odločitev delodajalca o oceni delovne uspešnosti oziroma zato, ker delodajalec o tem sploh ni odločil.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/3. ZIZ člen 251, 251/2, 251/3.
ločitvene pravice - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - zastava zalog - zavarovanje terjatve
S kreditnimi pogodbami, za zavarovanje katerih so bili sklenjeni izpodbijani notarski sporazumi, so se „zapirale“ stare obveznosti tožeče stranke do tožene. Pri tem pa je pomembna ugotovitev, da so bile tudi stare obveznosti tožeče stranke zavarovane, in sicer tako, da se položaj tožene stranke kot upnice z novimi zavarovanji ni izboljšal.
Ugovor, da so bile zaloge, ki so bile dane v zavarovanje predhodnih kreditnih pogodb, porabljene, bi lahko bil relevanten le za pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo novele ZIZ-A.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic
Tožnik očitane kršitve ni storil neposredno pri opravljanju gospodarske dejavnosti tožene stranke, temveč se mu je očitala zloraba osebne kartice oziroma bonitete, ki mu jo je kartica prinašala. Tako eden od bistvenih znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, to je, da bi bilo dejanje storjeno pri samem opravljanju gospodarske dejavnosti tožene stranke, ni bil podan.
ZObr člen 35, 88, 100a. ZJU člen 5, 154. ZDR člen 75. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
V primeru, ko se kot razlog za prenehanje delovnega razmerja očita obstoj varnostnega zadržka, je delavcu pravica do obrambe skladno z določbami 100.a člena ZObr zagotovljena v dvostopenjskem postopku pri delodajalcu, in sicer tudi v obliki pravice do ugovora. Odločilna je vsebinska opredelitev očitkov že v prvostopni odločitvi o odpovedi oziroma prenehanju delovnega razmerja, ki omogoča možnost obrambe. Z neobrazloženo ugotovitvijo, da je pri tožniku podan varnostni zadržek, tožena stranka pravice do obrambe tožniku ni zagotovila.
pogodba o izobraževanju - veljavnost pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vračilo šolnine
Pogoj za to, da sta se stranki v smislu 69. člena ZDR/90 z aneksom lahko dogovorili o pravicah in obveznostih glede izobraževanja, je bil obstoj delovnega razmerja. Le-to je med njima nedvomno obstajalo. Zgolj okoliščina, da je tožnik naslov aneksa označil tako, da je vanj sicer vnesel pravilen datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi, ki je med strankama veljala v času njegove sklenitve, vendar navedel številko pogodbe o zaposlitvi, ki med strankama v tem trenutku ni več veljala (4169/01 namesto 4169/02), na samo veljavnost aneksa ne vpliva.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - poslovni razlog - učitelj - zaposlitev novega delavca za nedoločen čas - ugotavljanje presežnega delavca
Tožnica ima prav, da bi lahko šlo za izigravanje zakona, če bi delodajalec brez dejanskih potreb najprej zaposlil novega delavca na določenem delovnem mestu in potem ugotavljal presežke med tem in prej zaposlenimi delavci na tem delovnem mestu.
Možnost medsebojnega razporejanja delavcev po 17. členu SKPgd oziroma 21. členu KP za gradbene dejavnosti ne pomeni le možnosti razporeditve delavca, ki dela na ukinjenem delovnem mestu, na druga delovna mesta, temveč tudi možnost razporejanja drugih delavcev na delovno mesto, ki se ukinja. Pri tem ne gre za to, da bi se ostale delavce tudi dejansko razporedilo na delovno mesto, ki se ukinja. To bi bi bilo nelogično. Možnost medsebojnega razporejanja predstavlja le način za oblikovanje kategorije primerljivih delavcev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved škodljivega ravnanja - opredelitev kršitve - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izvršitveno dejanje
Tožena stranka tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita kršitev prepovedi škodljivega ravnanja, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ. Iz (sicer skopega) opisa jasno izhaja, da gre za očitek pridobitve premoženjske koristi s tem, da je tožnik storil nekaj, kar presega njegove pristojnosti oziroma, da je prestopil meje svojih pravic.
dokazi in dokazovanje - izvajanje dokazov - prosta presoja dokazov
Sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov. Za vsak ponujeni dokaz je treba, razen če to ni samoumevno ali razvidno iz konteksta navedb strank, pojasniti, s čim naj bi prispeval k dokazni oceni sodišča. Če obstajajo za trditve strank pisni dokazi, je treba v dokaznem predlogu pojasniti, zakaj naj bi bilo treba o tako dokazovanih dejstvih še zaslišati stranki ali pričo (npr. zaradi pojasnila, kako je pisni dokaz nastal, zaradi dvoma v njegovo resničnost ali podobno).
neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve - zastaralni rok
Za ugotovitev, da je podan temelj neupravičeni pridobitvi na podlagi določbe četrtega odstavka 210. člena ZOR, zadostuje dejanska ugotovitev, da je tožena stranka prejela projektantsko dokumentacijo tožeče stranke, pa čeprav posredno preko družbe A., ki je bila izdelana v pričakovanju skupnega dolgoročnega poslovnega sodelovanja, ki pa se kasneje ni uresničilo. Teoretično vzeto gre za t.i. kondikcijo „causa data causa non secuta.“
Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve ni terjatev, ki bi jo bilo mogoče šteti za terjatev iz gospodarske pogodbe, kakor zmotno meni revident. Nastala je zato, ker je tožeča stranka opravila delo v pričakovanju sklenitve (gospodarske) pogodbe, do česar pa ni prišlo. Terjatev iz neupravičene obogatitve zastara v splošnem zastaralnem roku iz 371. člena ZOR in znaša pet let.
prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo - določitev poskusnega dela v aktu delodajalca - objava akta delodajalca
Splošnega akta delodajalca, ki ni bil objavljen, ni mogoče upoštevati kot zakonito podlago za urejanje pravic iz delovnega razmerja.
Poskusno delo je opredeljeno kot poseben pogoj za opravljanje dela delavcev in je lahko predvideno le na nekaterih delovnih mestih, ki morajo biti predhodno določena v splošnem aktu delodajalca.
medicinska sestra - plačilo razlike v plači - pravnomočno določena obračunska osnova - plačilo za dejansko opravljeno delo
Zgolj na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica seznanjena s plačilnim razredom ob izdaji mesečnega obračunskega lista, zahtevek za plačilo razlike v plači ni bil utemeljeno zavrnjen. Pravo podlago za obračun in izplačilo plače lahko predstavlja le obračunska osnova, določena v pogodbi o zaposlitvi oziroma v konkretni pravnomočni odločbi.
Pravno pomembno dejansko stanje glede zakonite oziroma pravnomočne določitve obračunske osnove tožničine plače v dosedanjem postopku ni bilo nerazčiščeno. Pri tem je lahko pomembno tudi, ali je tožnica opravljala enako delo že v času izdaje in vročitve zadnje odločbe o določitvi obračunske osnove plače, tako da bi zatrjevano odstopanje lahko uveljavljala že v pritožbi zoper to odločbo.
upravni spor - odprava odločbe - odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - plačilo razlike v plači - pravnomočne odločbe o plači
Tožniku je bila v spornem obdobju plača ves čas obračunavana in izplačevana najmanj v višini oziroma na podlagi vsakokrat pravnomočno določene osnove za obračun plače.
ZLS člen 7, 29. ZFO člen 15, 15/1, 16, 16/2, 16/4, 55. ZOR člen 29, 29/1, 557.
ničnost pogodbe - posebne predpostavke za veljavnost pogodbe - pravna narava notarskega zapisa - sklenitev pogodbe - dovoljenje in odobritev tretjega - pojem tretjega - vloga občinskega sveta - financiranje občin - zadolževanje občin - veljavnost pogodbe o zadolževanju občine
Zapoved iz prvega odstavka 15. člena ZFO je treba razumeti v povezavi s 16. členom ZFO in pri tem upoštevati, da zadolževanje občine lahko izvira tudi iz drugih tipov obligacijskih razmerjih, ne le posojil ali izdaje vrednostnih papirjev. Pomembno je le, da je denarna obveznost občine odložena. To pa na drugi strani pomeni, da je tudi zadolževanje občine, ki izvira iz drugih tipov obligacijskih pogodb, podvrženo omejitvam iz 16. člena ZFO.
Treba je šteti, da v načelu nasprotuje drugemu odstavku 16. člena ZFO tudi pogodba, v kateri je zadolžitev občine opredeljena na način, ki ne omogoča preizkusa, ali bi morala pogodba izpolnjevati predpostavke iz te določbe.
ZOR člen 173, 174, 188, 188/2, 208, 208/1, 208/2, 371, 414, 414/1.
regresni zahtevek - delež posameznega solidarno odgovornega odškodovalca v škodi - specializirani prevoznik - odgovornost šole - šolski izlet - teža krivde in teža posledic - železniška nesreča - zastaranje
Regresno upravičenje po 208. členu ZOR ne izvira iz plačila tuje odškodninske obveznosti, temveč iz plačila lastne odškodninske obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta zato za presojo o ugovoru zastaranja pravilno uporabili 371. člen ZOR.
Neposredni vzrok za poškodbo je bil udarec oškodovanca v okenski okvir z glavo ob umikanju v notranjost vlaka. Ta oškodovančeva reakcija je bila izzvana z nevarno situacijo, v kateri se je znašel, ko ga je oplazil predmet, ki je stal ob progi, očitno na razdalji, ki je omogočala stik potnika s premikajočo vlakovno kompozicijo. Sunkovito umikanje oškodovanca v notranjost vlaka je tako posledica nevarnosti, ki izvira iz značilnosti železniškega prometa, sam škodni dogodek pa je zato železniška nesreča.
Delavke tožene stranke so bile enako kot oškodovanec (le) potnice na vlaku, tožeča stranka pa je (bila) specializirani prevoznik. Le slednji so bile kot prevoznici poznane (ali pa bi ji morale biti poznane) vse razsežnosti nevarnosti za potnike zaradi odpiranja oken in nagibanja ven na območju opravljanja del.
Upoštevaje pri tem, da je bila reakcija mladoletnega oškodovanca izzvana z nevarno situacijo, ki izhaja iz sfere (dejavnosti) tožeče stranke, drugi odstavek 208. člena ZOR pa nalaga, da sodišče upošteva tudi težo posledic, ki so sledile iz delovanja posameznega dolžnika, revizijsko sodišče ocenjuje, da je delež tožene stranke v obravnavani škodi 20 odstotkov, delež tožeče stranke pa 80 odstotkov.
ZMEPIZ člen 45, 47, 48, 50, 57. ZPIZ-1 člen 7, 15, 30.
status zavarovanca - ugotovitev statusa po uradni dolžnosti - družbenik - poslovodna oseba
Tožena stranka je pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca tožnika za čas pred 1. 1. 2000 posegla v stanje, ki ga je zakon sankcioniral, pri čemer pa zakon ni tudi zapovedoval odprave nepravočasne oziroma opuščene prijave z naknadno prijavo osebe ali po uradni dolžnosti s strani tožene stranke. Celo več, posegla je v stanje, ko zakon vzpostavitve zavarovanja za nazaj od nastanka pravnega razmerja niti ni dopuščal.
Tožena stranka je obdržala tožnika v delovnem razmerju še tri tedne po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem je odpadel pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, ki mora biti podan za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, t. j. da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
razpis za delovno mesto - izbira kandidata - izpolnjevanje razpisnih pogojev - obseg sodnega varstva - neizbrani kandidat
Določba 84. člena ZTPDR neizbranemu kandidatu, čeprav res le v omejenem obsegu, zagotavlja sodno varstvo v vsakem primeru in ne samo takrat, ko je nekdo izbran.
Ker pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.