dopolnilna sodba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Za sodbe, izdane v zvezi z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, smiselno velja, da pritožbeno ali Vrhovno sodišče sodišče izda dopolnilno sodbo takrat, če s sodbo ni odločilo v celoti o pritožbi ali reviziji in zato v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi ni v celoti preizkusilo izpodbijane odločbe ali njenega izpodbijanega dela.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 člen 34, 34/1, 35, 45, 45/1, 46, 46/1.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pravnomočnost sodne odločbe - prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti odločbe zaradi vložitve pritožbe
Sama po sebi nepravnomočnost zadevne odločbe v položaj nasprotne udeleženke ne posega tako, da bi bili prizadeti njeni interesi, ki bi jih bilo zato nujno varovati v okviru izjeme javnega reda iz prvega odstavka 34. člena Bruseljske uredbe.
Prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti ni samodejna, pač pa je odvisna od presoje sodišča, ki postopek „lahko“ prekine. Stališče, da je že vložitev pritožbe (v državi izvora) zadosten razlog za prekinitev, je zmotno.
Kriteriji za prekinitev se osredotočajo na to, ali in kako izvršitev te odločbe dolžnika konkretno prizadene. Razloge za prekinitev dokazuje stranka, ki jo zahteva.
odstop od prodajne pogodbe - učinki razveze pogodbe - vrnitev danega - odškodnina zaradi razveze pogodbe - pobot
Stališče o tem, da toženi stranki ni nastala škoda, češ da je isto blago dobila dvakrat plačano, je zmotno zato, ker velja le za primer, da tožena stranka ne bi bila obsojena na vrnitev (nevrnjenega dela) avansa. Čim pa mora vrniti ta del avansa, ji nastane škoda v višini razlike med pogodbeno ceno in kupnino iz kritne prodaje, do katere je upravičena po določbi prvega odstavka 505. člena OZ. Pravdni stranki imata tako ena proti drugi naslednja denarna zahtevka: tožeča stranka proti toženi na vrnitev še nevrnjenega dela avansa, tožena pa proti tožeči na plačilo razlike med pogodbeno ceno in kupnino iz kritne prodaje. Nobene ovire ni, da teh dveh zahtevkov ne bi bilo mogoče pobotati
pripojitev družbe - prekoračitev prevzemnega praga - sprememba položaja tožnika na trgu vrednostnih papirjev - odškodninska odgovornost - vzročna zveza
V okviru postopka pripojitve pa je bila vrednost delnic družbe J. d. d. opredeljena z menjalnim razmerjem (prim. trditve tožeče stranke, povzete v 9. točki obrazložitve, in 514. člena ZGD-F o reviziji pripojitve), s katerim je soglašala skupščina družbe J. d. d. (515. člen ZGD-F).
Položaj tožeče stranke na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v pogledu imetništva delnic družbe J. d. d. se je tako spremenil zaradi dosežene kapitalske večine pri sprejemanju odločitve o soglasju delničarjev družbe J. d. d. glede pripojitve k toženi stranki (515. člen ZGD-F), ne pa zaradi očitane prekoračitve prevzemnega praga. Ob takšnem izhodišču se izkaže, da je zmotno stališče tožeče stranke, da je podana pravno pomembna vzročna zveza med očitano opustitvijo podati javno ponudbo po ZPre in zatrjevano škodo.
ZOR člen 173, 174, 188, 188/2, 208, 208/1, 208/2, 371, 414, 414/1.
regresni zahtevek - delež posameznega solidarno odgovornega odškodovalca v škodi - specializirani prevoznik - odgovornost šole - šolski izlet - teža krivde in teža posledic - železniška nesreča - zastaranje
Regresno upravičenje po 208. členu ZOR ne izvira iz plačila tuje odškodninske obveznosti, temveč iz plačila lastne odškodninske obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta zato za presojo o ugovoru zastaranja pravilno uporabili 371. člen ZOR.
Neposredni vzrok za poškodbo je bil udarec oškodovanca v okenski okvir z glavo ob umikanju v notranjost vlaka. Ta oškodovančeva reakcija je bila izzvana z nevarno situacijo, v kateri se je znašel, ko ga je oplazil predmet, ki je stal ob progi, očitno na razdalji, ki je omogočala stik potnika s premikajočo vlakovno kompozicijo. Sunkovito umikanje oškodovanca v notranjost vlaka je tako posledica nevarnosti, ki izvira iz značilnosti železniškega prometa, sam škodni dogodek pa je zato železniška nesreča.
Delavke tožene stranke so bile enako kot oškodovanec (le) potnice na vlaku, tožeča stranka pa je (bila) specializirani prevoznik. Le slednji so bile kot prevoznici poznane (ali pa bi ji morale biti poznane) vse razsežnosti nevarnosti za potnike zaradi odpiranja oken in nagibanja ven na območju opravljanja del.
Upoštevaje pri tem, da je bila reakcija mladoletnega oškodovanca izzvana z nevarno situacijo, ki izhaja iz sfere (dejavnosti) tožeče stranke, drugi odstavek 208. člena ZOR pa nalaga, da sodišče upošteva tudi težo posledic, ki so sledile iz delovanja posameznega dolžnika, revizijsko sodišče ocenjuje, da je delež tožene stranke v obravnavani škodi 20 odstotkov, delež tožeče stranke pa 80 odstotkov.
upravni spor - odprava odločbe - odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - plačilo razlike v plači - pravnomočne odločbe o plači
Tožniku je bila v spornem obdobju plača ves čas obračunavana in izplačevana najmanj v višini oziroma na podlagi vsakokrat pravnomočno določene osnove za obračun plače.
ZLS člen 7, 29. ZFO člen 15, 15/1, 16, 16/2, 16/4, 55. ZOR člen 29, 29/1, 557.
ničnost pogodbe - posebne predpostavke za veljavnost pogodbe - pravna narava notarskega zapisa - sklenitev pogodbe - dovoljenje in odobritev tretjega - pojem tretjega - vloga občinskega sveta - financiranje občin - zadolževanje občin - veljavnost pogodbe o zadolževanju občine
Zapoved iz prvega odstavka 15. člena ZFO je treba razumeti v povezavi s 16. členom ZFO in pri tem upoštevati, da zadolževanje občine lahko izvira tudi iz drugih tipov obligacijskih razmerjih, ne le posojil ali izdaje vrednostnih papirjev. Pomembno je le, da je denarna obveznost občine odložena. To pa na drugi strani pomeni, da je tudi zadolževanje občine, ki izvira iz drugih tipov obligacijskih pogodb, podvrženo omejitvam iz 16. člena ZFO.
Treba je šteti, da v načelu nasprotuje drugemu odstavku 16. člena ZFO tudi pogodba, v kateri je zadolžitev občine opredeljena na način, ki ne omogoča preizkusa, ali bi morala pogodba izpolnjevati predpostavke iz te določbe.
prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo - določitev poskusnega dela v aktu delodajalca - objava akta delodajalca
Splošnega akta delodajalca, ki ni bil objavljen, ni mogoče upoštevati kot zakonito podlago za urejanje pravic iz delovnega razmerja.
Poskusno delo je opredeljeno kot poseben pogoj za opravljanje dela delavcev in je lahko predvideno le na nekaterih delovnih mestih, ki morajo biti predhodno določena v splošnem aktu delodajalca.
medicinska sestra - plačilo razlike v plači - pravnomočno določena obračunska osnova - plačilo za dejansko opravljeno delo
Zgolj na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica seznanjena s plačilnim razredom ob izdaji mesečnega obračunskega lista, zahtevek za plačilo razlike v plači ni bil utemeljeno zavrnjen. Pravo podlago za obračun in izplačilo plače lahko predstavlja le obračunska osnova, določena v pogodbi o zaposlitvi oziroma v konkretni pravnomočni odločbi.
Pravno pomembno dejansko stanje glede zakonite oziroma pravnomočne določitve obračunske osnove tožničine plače v dosedanjem postopku ni bilo nerazčiščeno. Pri tem je lahko pomembno tudi, ali je tožnica opravljala enako delo že v času izdaje in vročitve zadnje odločbe o določitvi obračunske osnove plače, tako da bi zatrjevano odstopanje lahko uveljavljala že v pritožbi zoper to odločbo.
neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve - zastaralni rok
Za ugotovitev, da je podan temelj neupravičeni pridobitvi na podlagi določbe četrtega odstavka 210. člena ZOR, zadostuje dejanska ugotovitev, da je tožena stranka prejela projektantsko dokumentacijo tožeče stranke, pa čeprav posredno preko družbe A., ki je bila izdelana v pričakovanju skupnega dolgoročnega poslovnega sodelovanja, ki pa se kasneje ni uresničilo. Teoretično vzeto gre za t.i. kondikcijo „causa data causa non secuta.“
Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve ni terjatev, ki bi jo bilo mogoče šteti za terjatev iz gospodarske pogodbe, kakor zmotno meni revident. Nastala je zato, ker je tožeča stranka opravila delo v pričakovanju sklenitve (gospodarske) pogodbe, do česar pa ni prišlo. Terjatev iz neupravičene obogatitve zastara v splošnem zastaralnem roku iz 371. člena ZOR in znaša pet let.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved škodljivega ravnanja - opredelitev kršitve - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izvršitveno dejanje
Tožena stranka tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita kršitev prepovedi škodljivega ravnanja, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ. Iz (sicer skopega) opisa jasno izhaja, da gre za očitek pridobitve premoženjske koristi s tem, da je tožnik storil nekaj, kar presega njegove pristojnosti oziroma, da je prestopil meje svojih pravic.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - poslovni razlog - učitelj - zaposlitev novega delavca za nedoločen čas - ugotavljanje presežnega delavca
Tožnica ima prav, da bi lahko šlo za izigravanje zakona, če bi delodajalec brez dejanskih potreb najprej zaposlil novega delavca na določenem delovnem mestu in potem ugotavljal presežke med tem in prej zaposlenimi delavci na tem delovnem mestu.
Možnost medsebojnega razporejanja delavcev po 17. členu SKPgd oziroma 21. členu KP za gradbene dejavnosti ne pomeni le možnosti razporeditve delavca, ki dela na ukinjenem delovnem mestu, na druga delovna mesta, temveč tudi možnost razporejanja drugih delavcev na delovno mesto, ki se ukinja. Pri tem ne gre za to, da bi se ostale delavce tudi dejansko razporedilo na delovno mesto, ki se ukinja. To bi bi bilo nelogično. Možnost medsebojnega razporejanja predstavlja le način za oblikovanje kategorije primerljivih delavcev.
dokazi in dokazovanje - izvajanje dokazov - prosta presoja dokazov
Sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov. Za vsak ponujeni dokaz je treba, razen če to ni samoumevno ali razvidno iz konteksta navedb strank, pojasniti, s čim naj bi prispeval k dokazni oceni sodišča. Če obstajajo za trditve strank pisni dokazi, je treba v dokaznem predlogu pojasniti, zakaj naj bi bilo treba o tako dokazovanih dejstvih še zaslišati stranki ali pričo (npr. zaradi pojasnila, kako je pisni dokaz nastal, zaradi dvoma v njegovo resničnost ali podobno).
pogodba o izobraževanju - veljavnost pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vračilo šolnine
Pogoj za to, da sta se stranki v smislu 69. člena ZDR/90 z aneksom lahko dogovorili o pravicah in obveznostih glede izobraževanja, je bil obstoj delovnega razmerja. Le-to je med njima nedvomno obstajalo. Zgolj okoliščina, da je tožnik naslov aneksa označil tako, da je vanj sicer vnesel pravilen datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi, ki je med strankama veljala v času njegove sklenitve, vendar navedel številko pogodbe o zaposlitvi, ki med strankama v tem trenutku ni več veljala (4169/01 namesto 4169/02), na samo veljavnost aneksa ne vpliva.
ZObr člen 35, 88, 100a. ZJU člen 5, 154. ZDR člen 75. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
V primeru, ko se kot razlog za prenehanje delovnega razmerja očita obstoj varnostnega zadržka, je delavcu pravica do obrambe skladno z določbami 100.a člena ZObr zagotovljena v dvostopenjskem postopku pri delodajalcu, in sicer tudi v obliki pravice do ugovora. Odločilna je vsebinska opredelitev očitkov že v prvostopni odločitvi o odpovedi oziroma prenehanju delovnega razmerja, ki omogoča možnost obrambe. Z neobrazloženo ugotovitvijo, da je pri tožniku podan varnostni zadržek, tožena stranka pravice do obrambe tožniku ni zagotovila.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 38, 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgojitelj - poslovni razlog - kriteriji za določanje presežnih delavcev - kolektivna pogodba
Kriteriji, ki jih je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi uporabila tožena stranka, so bili drugačni od kriterijev, določenih v 38. in 39. členu KPVIZ. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bila zato nezakonita.
ZDR člen 7, 7/2, 88, 88/1-1, 109. ZDR člen 36f, 36f/3. Kolektivna pogodba za špedicijo, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost (1999) člen 24, 24/6.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - uporaba kolektivne pogodbe - bruto plača
Določba o višini odpravnine v kolektivni pogodbi dejavnosti pomeni ugodnejšo ureditev pravice do odpravnine, kar ni v nasprotju z določbami ZDR.
Pojem plače v delovnopravni zakonodaji, če ni izrecno drugače določeno, pomeni bruto zneske.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izobrazba - trajajoča kršitev - predložitev ponarejenega spričevala
Tožnica je spričevalo o šolski izobrazbi predložila toženi stranki v letu 1994 oziroma 29. 6. 1995, da gre za lažno spričevalo pa je bila tožena stranka obveščena 13. 11. 2006 oziroma 23. 11. 2006. Ne glede na to, da je predložitev spornega spričevala v vsem tem obdobju vplivala na tožničine pravice iz delovnega razmerja, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je tožnica kršitev storila ob sami predložitvi lažnega spričevala v mesecu decembru leta 1994 oz. 1995. Gre za enkratno kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.