Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica, saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom.
Ker je druga upnica tekom predmetnega izvršilnega postopka umrla, je sodišče kot stranko v procesnem smislu pravilno označilo: dediči po pokojni, saj po podatkih spisa sklep o dedovanju še ni bil izdan ter novi upnik/i še niso vstopili v predmetni izvršilni postopek.
Niti ZIZ niti ZPP ne vsebujeta določbe, da bi lahko pasivno legitimirana stranka predlagala ustavitev postopka. Skladno z določbo prvega odstavka 43. člena ZIZ lahko v izvršilnem postopku predlaga ustavitev postopka samo upnik. Ker dolžnik, kot je že bilo pojasnjeno, v procesnem smislu nima položaja upnika, je sodišče prve stopnje utemeljeno njegov predlog za ustavitev izvršilnega postopka zavrglo.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravdna sposobnost - dvom o pravdni sposobnosti stranke
Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da zoper predlagatelja pri pristojnem sodišču teče postopek postavitve pod skrbništvo, ta postopek prekinilo do odločitve v skrbniškem postopku.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 379, 379/1, 379/4, 379/4-2, 379/5, 379/6.
stečajni postopek - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - premoženje, ki spada v stečajno maso - predujem za kritje stroškov - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Upnik je v ugovoru trdil, da upravitelj v stečajni masi ni upošteval določenega premoženja, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da gre za ugovor po 2. točki četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP. V tem primeru mora upnik zadostiti dvema pogojema zato, da bi sodišče sledilo njegovemu ugovoru ter nadaljevalo s stečajnim postopkom. Prvi je, da mora s stopnjo verjetnosti izkazati, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano. Trditveno in dokazno breme glede verjetnega obstoja premoženja je torej ne upniku, ki vlaga ugovor. Poleg tega pa mora upnik založiti predujem za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika na premoženju, za katerega v ugovoru trdi, da predstavlja stečajno maso, sicer velja, da je ugovor umaknil. Ne le ugotavljanje obstoja premoženja, temveč tudi njegovo unovčenje je namreč povezano s stroški, ki zaradi tega nastanejo in slednje je v primeru kot je obravnavan, dolžan založiti upnik, ki je vložil ugovor.
predlog za preložitev naroka - upravičen razlog za preložitev naroka - vročitev sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - načelo poštene uporabe pravic - načelo popolnosti - resnicoljubnost
Udeleženci v pravdah - izmed pooblaščencev pa to še poudarjeno velja za odvetnike - so zavezani načelu resnicoljubnosti in popolnosti, ki med drugim zahteva, da sodišču pomagajo pri razčiščevanju spornih vprašanj s celovito predstavitvijo okoliščin, ki bi po razumni oceni lahko vplivale na njegovo presojo.
Toženka je menila, da je povsem neverjetno, da tožnikova pooblaščenka ne bi bila vedela za preklic in novo vabilo, saj sta ji bila isti dan sporočena na elektronski naslov odvetniške pisarne, s katerega je pisala s prošnjo za preklic. Pritožbeno sodišče deli to mnenje v tej meri, da je navedeno le malo verjetno. Toda ravno to je pravno odločilno. Da bi bilo mogoče uporabiti izjemo, mora namreč biti zanesljivo, da je naslovnik pisanje "dejansko prejel".
Pritožnica navaja, da je bila tožeča stranka na podlagi 10. člena medsebojne pogodbe dolžna storitev tožene stranke plačati šele, ko je les z njene strani odpeljan; ker pa je bilo lesa dovolj, prodaja pa otežena, tožeča stranka ni imela interesa les sproti odvažati. Prvostopenjskemu sodišču očita, da se glede teh navedb v izpodbijani sodbi sploh ni opredelilo. Navedeni očitek ni utemeljen, saj je sodišče prve stopnje ta njen argument prepričljivo zavrnilo v točki 16 obrazložitve. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za indic, ki ga tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni navedla, ob odsotnosti trditvene podlage pa se sodišču o tem niti ni treba opredeljevati. Sodišče ne sme sprejeti v podlago svoje odločbe nobenega dejstva, ki ga stranki nista zatrjevali (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP).
ZUTD člen 65, 65/2, 65/3, 65/4, 65/5, 118, 118/7, 140.
vračilo prejetih javnih sredstev - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - pravnomočna upravna odločba
Odločba, s katero je tožencu prenehala pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, je postala pravnomočna, kar upoštevajoč določila ZUTD in OZ predstavlja podlago za vračilo neupravičeno pridobljenega zneska.
Navedbe sodišča prve stopnje ni razumeti, da bi toženca lahko izkazala vračilo posojila le s potrdilom, ki bi bilo podpisano s strani tožnice in bi bil na njem naveden namen izročenega zneska. Zgolj izpostavilo je, da je tudi posojilna pogodba določala način vrnitve posojila in primeroma naštelo, kaj bi lahko bil ustrezen dokaz vračila posojila. Izročeni gotovinski zneski ali nakazila, brez kakršnekoli dodatne okoliščine, ki bi kazale, da so bili plačani z namenom vrnitve dolga, ne dokazujejo vračila po posojilni pogodbi. Prav tako ne golo razpolaganje pokojnika z večjimi gotovinskimi zneski. Ob visoki skrbnosti pokojnika, ki jo je izpostavila prva toženka, bi bilo življenjsko logično, da bi pokojni denar vrnil na tekoči račun tožnice ali zahteval od nje podpis prejema.
Ker se je rok za izpolnitev pogodbe iztekel 5. 7. 2020, je zamuda lahko nastopila šele naslednji dan in ne že 4. 4. 2019, ko je tožnica tožencema poslala poziv za plačilo. Tožnici zato pripradajo zakonske zamudne obresti šele 6. 7. 2020 dalje do plačila.
odmera kazni - olajševalne okoliščine - presoja okoliščin, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja - uporaba omilitvenih določil
Okoliščina, da je oškodovana družba vzete predmete dobila vrnjene, tudi glede na potek obravnavanega dejanja (zaustavitev s strani varnostnika po tem, ko je že bila uporabljena sila zoper trgovko in uporaba sile tudi zoper varnostnika), ne more vplivati na odmerjeno kazen. Enako velja glede zatrjevanega vzroka storitve kaznivega dejanja. Obtoženi je v času storitve kaznivega dejanja bil prejemnik socialne pomoči v višini 400 EUR, splošno znano je, da so osebam brez drugih dohodkov na voljo tudi različne druge oblike pomoči, tudi v obliki hrane, in zatrjevana socialna stiska v obravnavani zadevi ne predstavlja olajševalne okoliščine.
ZPosS člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/2, 2/3, 8, 8/3,. ZNVP-1 člen 25, 39.
poslovna skrivnost - varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - varovanje poslovne skrivnosti - zakonska domneva - informacija javnega značaja - zastava delnic - nematerializirani vrednostni papirji - dostop do podatkov
Neutemeljene so pritožbene navedbe v smeri, da se predlog tožene stranke nanaša na podatke, ki so razvidni iz javno dostopnih listin, konkretno iz izpisov iz sodnega registra za družbi A. d. o. o. in C. d. o. o., letnih poročil navedenih dveh družb za leto 2021 in prejšnja leta ter zapisa skupščine družbe C. d. o. o. z dne 8. 7. 2022. Že tožeča stranka sama namreč navaja, da je iz navedenih listin možno sklepati, da so delnice zastavljene. Pri čemer niti sama ne navede, iz konkretno katere od listin, na katere se sklicuje v pritožbi, so razvidni vsi varovani podatki, torej, katere in koliko delnic je zastavljenih ter komu so zastavljene. Zato pritožbene navedbe ne dajejo podlage za zaključek, da varovani podatki predstavljajo informacije, ki so javne in se zato ne morejo določiti kot poslovna skrivnost (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Upoštevajoč 39. člen v zvezi s 25. členom ZNVP-1 je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da varovani podatki niso splošno znani.
konec glavne obravnave - predlog za dopustitev stranske intervencije - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - odločanje o (ne)dopustitvi intervencije - sklep o zavrnitvi intervencije - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - povrnitev pravdnih stroškov
Intervenient se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ker bi predlagateljica navkljub (nepravnomočno) zavrnjeni intervenciji lahko vložila pritožbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da ji je sodbo vročilo. To pa ne pomeni, da je bilo njenemu predlogu konkludentno ugodeno, saj se o dopustitvi intervencije odloči s posebnim sklepom.
Predlagateljica je priglasila stransko intervencijo po koncu glavne obravnave in pred izdajo sodbe. Ker ji je bila sodba vročena kljub temu, da o njenem predlogu za intervencijo še ni bilo odločeno, sama pa ni vložila pritožbe niti je ni vložila nobena od strank, ne izkazuje pravnega interesa za intervencijo. Predlagateljica namreč ne more opraviti nobenega procesnega dejanja več.
V uspešnost pritožbe tako ne vodi nekonkretizirano zanikanje obstoja zunajzakonske zveze z A. A. (oziroma njenega svojstva v smislu 119. člena ZKP), ki je pisanje sprejela, zlasti, ko je prevzemnica ob podpisu na vročilnici (ki se šteje za javno listino) pripisala tudi „partnerka“, se ob vročanjih sodnih pisanj večkrat nahajala na obtoženčevem naslovu bivanja in vedela povedati o nahajanju obtoženega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067465
OZ člen 619. ZPP člen 8, 337, 337/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ustni dogovor o dodatnih delih - plačilo dodatnih del - račun kot verodostojna listina - dejansko opravljene storitve - cena opravljenih del - zavrnitev dokaznih predlogov - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote - prepričljiva dokazna ocena - celovita dokazna ocena
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje napravilo življenjsko, razumno in prepričljivo dokazno oceno v skladu z 8. členom ZPP, ki ji sledi tudi sodišče druge stopnje. Tožbenemu zahtevku je zato utemeljeno ugodilo in pravilno uporabilo materialno pravo (619. člen OZ).
ZPP člen 8, 47, 47/3, 153, 153/2, 213, 239, 239/1, 289, 289/3, 298, 298/2, 323, 323/1, 337, 337/1, 339, 339/1, 359. ZDSS-1 člen 12. URS člen 32. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 6, 6/1. ZJU člen 33a. ZKP člen 314, 314/3, 314/4, 314/5, 315, 315/2. OZ člen 193.
povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela - kraj bivanja
Toženec je vsaj v vtoževanem obdobju dejansko prebival v Ljubljani na naslovu stalnega bivališča. Središče toženčevih življenjskih interesov, upoštevaje družinske, partnerske, delovne in ekonomske vezi, je bilo namreč v Ljubljani, kjer so bivali njegova žena in otroci ter, kjer je bilo njegovo takratno delovno mesto. Na pravilnost prvostopenjske presoje glede na vse navedeno ne vpliva pritožbeno navajanje, da je toženec v Krškem jedel, pral perilo, imel osebne stvari in uniformo ter sprehajal psa.
Pravica do povračila potnih stroškov javnemu uslužbencu oziroma delavcu ni namenjena kritju stroškov prevoza za osebne opravke in poti, kot jih je po prvostopenjskih ugotovitvah toženec opravil v svojem prostem času, pred in po zaključku dela pri tožnici. Potni stroški osebne narave niso stroški, potrebni za opravljanje delavčevega dela za delodajalca, zato jih ta ni dolžan kriti.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - duševna motnja - sposobnost oblikovati pravno relevantno izjavo volje - čas zdravljenja - odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje - izvedensko mnenje
Sodišče je sledilo mnenju izvedenke, da oseba nujno potrebuje zdravljenje, ki ga je mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer je edino mogoče zagotoviti stalen nadzor, nadzorovano prejemanje in prilagajanje terapije in spremljanje njenega psihičnega stanja do umiritve bolezenske simptomatike. Milejše oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, ker oseba do svojega stanja nima uvida, do bolezni ni kritična oziroma jo celo zanika, prejemanje terapije zavrača in se ne zaveda potrebe po zdravljenju. Razlog za prisilno hospitalizacijo je v konkretnem primeru odklanjanje zdravljenja in ogrožanje zdravja pridržane osebe, pri kateri je prišlo do poslabšanja paranoidne oblike shizofrenije. V takem primeru je prisilna hospitalizacija dopustna, če je zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera osebe v takšni meri, da nima sposobnosti oblikovati relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067463
OZ člen 288, 1024, 1024/1, 1024/2. ZPP člen 215, 285, 292.
kreditna pogodba - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - porokovi ugovori - ugovor ugasle terjatve - poplačilo kredita - priznanje terjatve - vračunavanje plačil - vrstni red vračunavanja - dispozitivnost - vsebina dogovora - pravilo o dokaznem bremenu - prekluzija - materialno procesno vodstvo - nov začetek glavne obravnave
Na podlagi določbe 292. člena ZPP lahko sodišče sklene, da se glavna obravnava znova začne. Presoja, v katerih okoliščinah bo tako odločitev sprejelo, je stvar sodišča. V tem delu torej ne drži, da je sodišče prve stopnje s ponovnim odprtjem glavne obravnave preseglo svoja pooblastila po ZPP.
Pritožnik je dolžan jasno in opredeljeno navesti argumente, ki pritožbo utemeljujejo, sploh ko gre za kršitve, na katere višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Pravilno je izhodišče, da ima ravnanje upravitelja, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Vendar če imata priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave in pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku enake učinke, potem to pomeni tudi, da se za oba položaja enako uporablja določba drugega odstavka 1024. člena OZ, kar pa pomeni, da lahko porok še vedno ugovarja, da upnikova terjatev ne obstaja (več).
Po določbi 288. člena OZ se v primeru, ko dolžnik dolguje tudi obresti, te vračunavajo pred glavnico. Gre za dispozitivno določbo, kar pomeni, da se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja. Če pa do drugačnega dogovora ne pride, dolžnik ne more izbirati, katera obveznost se bo najprej poplačala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - potreba po delu - dejanski razlog za odpoved - bolniška odsotnost - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Toženka ni dokazala, da je dejansko ukinila delovno mesto tožnice, prav tako ni dokazala, da je prenehala potreba po čiščenju v obsegu, ki ga je izvajala tožnica. Vse navedene okoliščine potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožničina bolniška odsotnost, kar pa je nedovoljen odpovedni razlog (1. alineja 90. člena ZDR-1), zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Glede na to, da je prepovedano podati odpoved zaradi bolniškega staleža, tudi ni mogoče uveljavljati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi zaradi bolezni delavca in negotovosti, kdaj se bo zaključil bolniški stalež.
Pritožba utemeljeno navaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe niso razvidna konkretna obdobja, v katerih naj toženka tožniku ne bi zagotavljala potrebnih ur dnevnega počitka, kot tudi ne kdaj in koliko časa naj bi tožnik opravljal posamezne naloge ter katere so bile te naloge, zaradi katerih naj ne bi mogel koristiti zakonsko predpisanega 11-urnega dnevnega počitka.
Zahtevana odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja odškodnino zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela, kot je bilo določeno v pogodbi med strankama. Avtomatična določitev odškodnine v višini 11 ur je torej materialnopravno zmotna. Tožnik je upravičen do višine odškodnine (le) glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu niso bile plačane.
Pri izvršbi za opravo nenadomestnega dejanja je izvršilno dejanje tudi izrečena denarna kazen, ki ga je potrebno, če so izpolnjeni pogoji iz 76. člena ZIZ, razveljaviti, torej izterjano denarno kazen v skladu z določbami Sodnega reda o prehodnih sodnih pologih dolžniku tudi vrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00066948
URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 286b/1, 325.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost novinarja - objava članka - dolžna skrbnost novinarja - preveritev informacije pred objavo - kodeks novinarske etike - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - kolizija ustavnih pravic - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - merila ESČP - vrednostna sodba - negativna ocena - medijsko pravo - trditveno in dokazno breme - pravočasno uveljavljanje kršitev - zavrnitev tožbenega zahtevka - dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe
Ni dvoma, da novinar pred objavo spornega članka tožnici ni dal možnosti, da se brani oziroma pri njej ni preverjal informacij, ki so bile v članku C. o njej objavljene. Vendar pa se pritožbeno sodišče ne more strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za tako absolutno predpostavko odgovornega novinarstva, da v takem primeru sploh ni pomembno, ali so objavljena dejstva resnična ali ne. Meni tudi, da so okoliščine primera v zadevi VSRS II Ips 190/2016 z dne 25. 5. 2017, v kateri je sodišče prve stopnje našlo oporo za to stališče, neprimerljive z obravnavano zadevo.
Ena od relevantnih okoliščin za presojo, ali novinarju (pri povzemanju drugega vira) ni treba preveriti resničnosti objavljenih informacij, je med drugim tudi, v kolikšni meri lahko medij uporabljeni vir šteje za zanesljiv vir o posredovani informaciji.