ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - zavrnitev pritožbe - neplačana sodna taksa
Prejem plačilnega naloga ni pogoj za veljavno plačilo sodne takse, saj ga sodišče izda le v primeru, če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana. Iz pritožbenih navedb in glede na referenco, ki je navedena na dokazilu o plačilu sodne takse, je tako očitno, da je tožena stranka sodno takso plačala za pritožbo v drugi zadevi in da sodna taksa v tej zadevi ni bila plačana.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ukrep prepovedi približevanja - nasilje v družini - ogroženost otroka - otrokovi stiki - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - vloga centra za socialno delo - varstvo otrokovih pravic
Upniku je bila zaradi nasilja izrečena prepoved približevanja dolžnici in njunemu sinu (ter sinu dolžnice). Res je sicer, da nasilje, ki se očita upniku, v sodnem postopku (še) ni dokazano; sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje po ZPND izreklo prepoved približevanja, je višje sodišče zaradi več procesnih kršitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pravnomočne kazenske sodbe zoper upnika zaradi nasilja nad dolžnico ni. In prav ima pritožnik, da CSD ni pristojno za vodenje postopkov oziroma ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z nasiljem v družini. Vendar pa tudi ta postopek ni namenjen ugotavljanju, kaj točno se je dogajalo med staršema. Pomembno je le, ali je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ. Ker gre za hiter postopek, v katerem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in ker nasprotnih dokazov ni, niti ne indicev, ki bi sodišču narekovali pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti, je ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
ZPP člen 257. ZPIZ-1 člen 90. ZPIZ-2 člen 389, 390. ZOdv člen 17, 17/5. ZOdv-G člen 3.
začasno nadomestilo po pričetku dela na drugem delovnem mestu po zaključeni poklicni rehabilitaciji - časovna uporaba materialnega prava - uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba izpodbijane sodbe
Tožnica ni bila uživalka pravice po ZPIZ-1, zato varstvo iz 389. člena ZPIZ-2 zanjo ne velja. Te določbe ni moč razumeti niti tako, da bi lahko invalidu III. kategorije, pri katerem je nastala invalidnost pred uveljavitvijo ZPIZ-2 in je pred tem pridobil katerokoli pravico, tudi druge pravice pridobil le po prejšnjih predpisih. Določba se nanaša le na tiste pravice, ki so bile dejansko uveljavljene; pravico, do katere naj bi bila eventualno upravičena tožnica, v času veljavnosti ZPIZ-1 ni uveljavljala.
Pravica do začasnega nadomestila po končani poklicni rehabilitaciji je povezana s pravico do premestitve na drugo delo, ki je bila tožnici priznana po končani poklicni rehabilitaciji z odločbo z 20. 10. 2016, torej v času, ko je že bil v veljavi ZPIZ-2. Tožnica ni bila v postopku odločanja o pravici do začasnega nadomestila v času veljavnosti ZPIZ‑1, ker je vlogo za priznanje pravice vložila 3. 1. 2017, zato utemeljitev za uporabo določb ZPIZ-1 tudi na podlagi 390. člena ZPIZ-2 ni pravilna.
Stranka ali udeleženec v postopku lahko z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe.
Ker je druga upnica tekom predmetnega izvršilnega postopka umrla, je sodišče kot stranko v procesnem smislu pravilno označilo: dediči po pokojni, saj po podatkih spisa sklep o dedovanju še ni bil izdan ter novi upnik/i še niso vstopili v predmetni izvršilni postopek.
Niti ZIZ niti ZPP ne vsebujeta določbe, da bi lahko pasivno legitimirana stranka predlagala ustavitev postopka. Skladno z določbo prvega odstavka 43. člena ZIZ lahko v izvršilnem postopku predlaga ustavitev postopka samo upnik. Ker dolžnik, kot je že bilo pojasnjeno, v procesnem smislu nima položaja upnika, je sodišče prve stopnje utemeljeno njegov predlog za ustavitev izvršilnega postopka zavrglo.
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 365, 365/3.
izvršba - verodostojna listina - zavrženje ugovora - prepozen ugovor dolžnika - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - navadna poštna pošiljka
Za presojo pravočasnosti ugovora v obravnavani zadevi je odločilno, kdaj je prispel na sodišče (prvi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ne, kdaj je bil oddan. Ker je dolžničin ugovor prispel na sodišče z navadno (in ne priporočeno) pošto po izteku osem dnevnega roka je prepozen, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066688
SPZ člen 12, 12/1, 99, 99/1, 212, 213, 219, 219/1, 222, 222/1, 226. ZPP člen 190, 190/1. OZ člen 10.
konfesorna tožba - neprava stvarna služnost - izvrševanje služnosti - poseg v služnost - protipravno vznemirjanje služnosti - omejitev lastninske pravice - sončna elektrarna - zamakanje strehe - izvedba vzdrževalnih del - samovoljno ravnanje - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba lastništva nepremičnine - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti
Prekritje sončne elektrarne s PVC folijo, ki se nadaljuje tudi po koncu testa za ugotovitev mest ponovnega zamakanja in je ob vložitvi pritožbe trajalo že dve leti, je predolgo. Pri podaljšanju uporabe tega ukrepa je toženka nekritično prezrla, da je njena lastninska pravica omejena s stvarno služnostjo, kar zahteva od nje določene prilagoditve. Seveda ji ne gre oporekati pravice do vzdrževanja in varovanja svojega premoženja, vendar pa sme glede na sočasni obstoj služnostne pravice na nepremičninah (za razliko od lastnika neobremenjenih nepremičnin) uporabiti le takšne vzdrževalne ukrepe (popravila), ki so dejansko učinkoviti, trajajo čim manj časa in čim manj obremenjujejo imetnika služnostne pravice. Prekritje strehe s PVC folijo ne ustreza navedenim kriterijem. Iz začasnega vzdrževalnega ukrepa je prešlo v dolgotrajen ukrep ter postalo samovoljno ravnanje.
Dokler je tožnica imetnica služnostne pravice, ji je lastnik služeče stvari dolžan omogočiti njeno izvrševanje ali pa se mora temu upreti na zakonsko ustrezen način.
Če po vročitvi konfesorne tožbe pride do spremembe lastništva bodisi na gospodujočem bodisi na služečem zemljišču, to ni ovira za nadaljevanje in uspešen zaključek pravde. Sodba, izdana med pravdnima strankama, bo tako neposredno učinkovala tudi proti pravni osebi, ki je pridobila lastninsko pravico na služeči stvari med pravdo (gre za razširitev subjektivnih meja pravnomočnosti).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069957
KZ-1 člen 217, 217/1.
kaznivo dejanje prikrivanja - opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
Okoliščine in dejstva glede pridobitve stvari, na podlagi katerih sodišče sklepa o dokazanosti zavesti oziroma védenju storilca o izvoru predmeta prikrivanja, navede v obrazložitvi sodbe, tako kot tudi razloge za zaključke o subjektivnem elementu kaznivega dejanja, saj je dokazna ocena del obrazložitve sodbe in ne izreka. Tako ni treba, da je subjektivni odnos storilca opisan v izreku sodbe, morajo pa biti tam zapisana tista objektivna dejstva, ki ga opredeljujejo navzven.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066605
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 159. ZNP-1 člen 96, 96/6. URS člen 35, 51, 51/3, 54, 56, 56/1. ZPacP člen 5, 5-7.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba po uradni dolžnosti - pogoji za izdajo začasne odredbe - družinska sistemska psihoterapija - napotitev na zdravljenje - prostovoljno zdravljenje - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - ureditev stikov otroka s staršem - sprememba ureditve stikov - onemogočanje stikov z očetom - odtujitev otroka od roditelja - pravica do stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - volja otroka - ogroženost otroka - največja korist otroka - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - vročanje pisanj mladoletni osebi - pravica otroka do izjave
Načela največje koristi otrok ni mogoče presojati brez upoštevanja mnenja otroka, ki je dovolj star in zrel, da lahko uresničuje svojo pravico do izjave o tem, ali želi imeti stike z drugim staršem ali ne.
Psihoterapija temelji na prostovoljnosti in motiviranosti udeležencev. Od izpolnjenosti obeh je odvisna njena uspešnost.
Preden sodišče po predlogu sodnega izvedenca odredi psihoterapijo, bi se moralo opredeliti, kdo potrebuje terapijo, ali bi bila potrebna individualna psihoterapija ali partnerska/starševska ali družinska psihoterapija, ali pa je primernejše družinsko svetovanje in kolikšna je verjetnost za uspeh terapije oziroma svetovanja glede na konkretno stanje. Predvsem se mora sodišče najprej opredeliti, ali za terapijo oziroma svetovanje obstaja motiviranost tistega, ki naj bi se terapiji oziroma svetovanju podvrgel.
ZD člen 163, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dediča na pravdo - obrazložitev sklepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka - oseba, katere pravica je manj verjetna
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pritožnica tista, katere pravica je manj verjetna in jo zato pravilno napotilo na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). Pritožbeno ni sporno, da je bila dedinja B. B. od 1. 10. 2020 pooblaščena za dvig denarja z zapustnikovega računa, med dedinjama obstaja spor, ali je vsa dvignjena sredstva porabila za potrebe zapustnika. Sodišče druge stopnje pritrjuje nosilnemu argumentu sodišča prve stopnje, da je bila pritožnica tista, ki je zatrjevala, da je druga dedinja (B. B.) opravila dvig denarja z bančnega računa zapustnika in od (večjega zneska) dvignjenih sredstev natančno 6.552,27 EUR porabila brez podlage (t.j. zase, ne pa za potrebe zapustnika), zato je na njej breme, da svoje trditve dokaže v pravdnem postopku. Prepričljivo je stališče sodišča prve stopnje, da so bolj verjetne trditve druge dedinje (ki je bila pooblaščena za dvige denarja v imenu in za račun zapustnika), da je dvignjen denar porabila za nakupe dobrin, ki so presegali minimalne potrebe zapustnika, ki jih je imel sicer krite v domu za starejše. Drugačno stališče pritožnice, da zapustnik ni potreboval dvignjenega denarja, ni življenjsko prepričljivo.
Pri ugotavljanju subjektivnih elementov kaznivega dejanja (naklepa) gre za vprašanje, ki ga bo sodišče ugotavljalo in nanj dokončno odgovorilo v nadaljevanju kazenskega postopka, pri tokratnem pritožbenem odločanju pa zadošča ugotovitev, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na potrebno stopnjo verjetnosti, da naj bi obtoženec storil očitani kaznivi dejanji.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - naknadno prijavljena terjatev - preizkus prijavljenih terjatev - zavrženje prijave terjatve - ustavitev postopka preizkusa - odpust obveznosti - pravna korist
Stranski učinek preizkusa terjatev v postopku osebnega stečaja je za upnike pridobitev izvršilnega naslova. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, namreč ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v ZFPPIPP ni drugače določeno (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). In v ZFPPIPP je drugače določeno ravno za primer, če so dolžniku obveznosti odpuščene.
Na podlagi prvega odstavka 409. člena ZFPPIPP je s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti prenehala pritožnikova pravica sodno uveljavljati njeno plačilo. Zato se za sklep o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je izdan sklep o odpustu obveznosti, ne uporablja 396. člen ZFPPIPP, ki med drugim v četrtem odstavku določa, da je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (peti odstavek 410. člena ZFPPIPP). Upoštevajoč navedeno v obravnavanem primeru pritožnik skozi postopek nadaljnjega preizkusa naknadno prijavljene terjatve ne more izkazati pravne koristi za pridobitev izvršilnega naslova, saj zaradi odpusta njene izpolnitve ne more več prisilno izterjati.
ZPP člen 19, 19/1. Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (2002) člen 27, 27/1, 27/1-6, 27/2. OZ člen 333, 333/1, 333/5.
odpoved pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi - civilnopravno razmerje - ustalitev pristojnosti - usposabljanje - utemeljen odpovedni razlog - nedopustna pritožbena novota - enostranska izjava volje - delna sprememba izpodbijane sodbe
Odpovedni razlog iz 6. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (če se pogodbeni pripadnik rezervne sestave brez opravičenega razloga ni odzval na usposabljanje) se ne razteza na očitano kršitev obveznosti (pravočasnega) obveščanja. Tudi stranki se – v skladu z načelom pogodbene avtonomije – v 16. členu pogodbe o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske nista dogovorili, da je odpoved pogodbe sankcija za to kršitev.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo nezakonitost sklepa o prekinitvi pogodbe z dne 29. 4. 2019. Napačno pa je odločilo, da ima to za posledico njegovo odpravo in vzpostavitev veljavnosti pogodbe za čas od 8. 5. 2019 dalje. Za takšen zahtevek toženca ni podlage v Uredbi, pogodbi in zakonu, kar pa ne pomeni, da toženec zaradi nezakonitega sklepa nima drugih zahtevkov.
ZPosS člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/2, 2/3, 8, 8/3,. ZNVP-1 člen 25, 39.
poslovna skrivnost - varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - varovanje poslovne skrivnosti - zakonska domneva - informacija javnega značaja - zastava delnic - nematerializirani vrednostni papirji - dostop do podatkov
Neutemeljene so pritožbene navedbe v smeri, da se predlog tožene stranke nanaša na podatke, ki so razvidni iz javno dostopnih listin, konkretno iz izpisov iz sodnega registra za družbi A. d. o. o. in C. d. o. o., letnih poročil navedenih dveh družb za leto 2021 in prejšnja leta ter zapisa skupščine družbe C. d. o. o. z dne 8. 7. 2022. Že tožeča stranka sama namreč navaja, da je iz navedenih listin možno sklepati, da so delnice zastavljene. Pri čemer niti sama ne navede, iz konkretno katere od listin, na katere se sklicuje v pritožbi, so razvidni vsi varovani podatki, torej, katere in koliko delnic je zastavljenih ter komu so zastavljene. Zato pritožbene navedbe ne dajejo podlage za zaključek, da varovani podatki predstavljajo informacije, ki so javne in se zato ne morejo določiti kot poslovna skrivnost (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Upoštevajoč 39. člen v zvezi s 25. členom ZNVP-1 je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da varovani podatki niso splošno znani.
konec glavne obravnave - predlog za dopustitev stranske intervencije - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - odločanje o (ne)dopustitvi intervencije - sklep o zavrnitvi intervencije - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - povrnitev pravdnih stroškov
Intervenient se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ker bi predlagateljica navkljub (nepravnomočno) zavrnjeni intervenciji lahko vložila pritožbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da ji je sodbo vročilo. To pa ne pomeni, da je bilo njenemu predlogu konkludentno ugodeno, saj se o dopustitvi intervencije odloči s posebnim sklepom.
Predlagateljica je priglasila stransko intervencijo po koncu glavne obravnave in pred izdajo sodbe. Ker ji je bila sodba vročena kljub temu, da o njenem predlogu za intervencijo še ni bilo odločeno, sama pa ni vložila pritožbe niti je ni vložila nobena od strank, ne izkazuje pravnega interesa za intervencijo. Predlagateljica namreč ne more opraviti nobenega procesnega dejanja več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067465
OZ člen 619. ZPP člen 8, 337, 337/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ustni dogovor o dodatnih delih - plačilo dodatnih del - račun kot verodostojna listina - dejansko opravljene storitve - cena opravljenih del - zavrnitev dokaznih predlogov - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote - prepričljiva dokazna ocena - celovita dokazna ocena
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje napravilo življenjsko, razumno in prepričljivo dokazno oceno v skladu z 8. členom ZPP, ki ji sledi tudi sodišče druge stopnje. Tožbenemu zahtevku je zato utemeljeno ugodilo in pravilno uporabilo materialno pravo (619. člen OZ).
Ker toženka v tem postopku ni uspela, ji je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno naložilo povračilo naknadno nastalih stroškov postopka tožnici.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - čas zdravljenja - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - prenehanje razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o podaljšanju zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom, za kar se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 70. člena ZDZdr).
Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, da je za zadovoljivo izboljšanje zdravstvenega stanja udeleženca nujno potreben še čas dveh mesecev.
V uspešnost pritožbe tako ne vodi nekonkretizirano zanikanje obstoja zunajzakonske zveze z A. A. (oziroma njenega svojstva v smislu 119. člena ZKP), ki je pisanje sprejela, zlasti, ko je prevzemnica ob podpisu na vročilnici (ki se šteje za javno listino) pripisala tudi „partnerka“, se ob vročanjih sodnih pisanj večkrat nahajala na obtoženčevem naslovu bivanja in vedela povedati o nahajanju obtoženega.
Pritožba utemeljeno navaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe niso razvidna konkretna obdobja, v katerih naj toženka tožniku ne bi zagotavljala potrebnih ur dnevnega počitka, kot tudi ne kdaj in koliko časa naj bi tožnik opravljal posamezne naloge ter katere so bile te naloge, zaradi katerih naj ne bi mogel koristiti zakonsko predpisanega 11-urnega dnevnega počitka.
Zahtevana odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja odškodnino zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela, kot je bilo določeno v pogodbi med strankama. Avtomatična določitev odškodnine v višini 11 ur je torej materialnopravno zmotna. Tožnik je upravičen do višine odškodnine (le) glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu niso bile plačane.