Stranka ali udeleženec v postopku lahko z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe.
Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica, saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 379, 379/1, 379/4, 379/4-2, 379/5, 379/6.
stečajni postopek - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - premoženje, ki spada v stečajno maso - predujem za kritje stroškov - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Upnik je v ugovoru trdil, da upravitelj v stečajni masi ni upošteval določenega premoženja, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da gre za ugovor po 2. točki četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP. V tem primeru mora upnik zadostiti dvema pogojema zato, da bi sodišče sledilo njegovemu ugovoru ter nadaljevalo s stečajnim postopkom. Prvi je, da mora s stopnjo verjetnosti izkazati, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano. Trditveno in dokazno breme glede verjetnega obstoja premoženja je torej ne upniku, ki vlaga ugovor. Poleg tega pa mora upnik založiti predujem za kritje stroškov uveljavitve pravic stečajnega dolžnika na premoženju, za katerega v ugovoru trdi, da predstavlja stečajno maso, sicer velja, da je ugovor umaknil. Ne le ugotavljanje obstoja premoženja, temveč tudi njegovo unovčenje je namreč povezano s stroški, ki zaradi tega nastanejo in slednje je v primeru kot je obravnavan, dolžan založiti upnik, ki je vložil ugovor.
ZUTD člen 65, 65/2, 65/3, 65/4, 65/5, 118, 118/7, 140.
vračilo prejetih javnih sredstev - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - pravnomočna upravna odločba
Odločba, s katero je tožencu prenehala pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, je postala pravnomočna, kar upoštevajoč določila ZUTD in OZ predstavlja podlago za vračilo neupravičeno pridobljenega zneska.
izvršba - ugovor zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora - potrdilo o plačilu sodne takse - nalog za plačilo sodne takse - razlogi za ugovor - neplačilo sodne takse
Ob ugotovitvi, da dolžnika sodne takse v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep z dne 28. 2. 2023 nista plačala in tudi nista plačala zneskov, odmerjenih po dveh pomotoma izdanih plačilnih nalogih z dne 11. 7. 2022 za njuni pritožbi z dne 8. 7. 2022, niti v ugovoru niti v pritožbi pa potrdila o opravljenem plačilu ne prilagata, so neutemeljene njune pritožbene navedbe o plačilu sodne takse in neobstoju njune taksne obveznosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njun ugovor kot neutemeljen.
trditvena podlaga - zaslišanje stranke - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage
Nepravilno je pritožbeno zatrjevanje, da izpovedba tožnika, kot jo ta poda ob izvedbi dokaza z njegovim zaslišanjem, predstavlja del tožnikove trditvene podlage oziroma se lahko z izpovedbo tožnika dopolnjuje sicer pomanjkljiva trditvena podlaga tožnika.
ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-14,. ZPIZ-2G člen 121. ZPIZ-1 člen 397.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - odškodnina zaradi ravnanj pooblaščene uradne osebe pri vodenju in odločanju v upravnem postopku - neizvedba dokazov
Sodišče je pravilno ugotovilo, da ni utemeljen tožnikov zahtevek za prekvalifikacijo nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo v delno invalidsko pokojnino. Upoštevajoč ustavno odločitev obstoji le podlaga, da tožnik ohrani pravico do starega nadomestila v nespremenjeni višini in se mu zagotovi le nadaljnje izplačevanje tega zneska. Določilo 121. člena ZPIZ-2G pa ne daje podlage za priznanje nove pravice nadomestila z ohranitvijo ugodnejše višine v znesku, kot to zahteva tožnik.
Napake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja, še toliko bolj, če so v postopku s pravnimi sredstvi odpravljene. Sodišče je pravilno izpostavilo, da v tožnikovi zadevi ni šlo za ravnanje organa z namenom škodovanja tožniku. Nepravilna in v sodnem postopku spremenjena odločitev o ustavitvi izplačevanja nadomestila, pa sama po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja po kriterijih civilnega delikta.
Upnik je vložil predlog za izdajo začasne odredbe in v skladu s 3. točko tar. št. 31 OT se zanj odmeri nagrada 50 % iz tar. št. 19 OT glede na vrednost spornega predmeta.
ZPIZ-2 člen 16, 116, 116/1, 194. OZ člen 190. ZUP člen 7. URS člen 154, 154/1.
vračilo preplačila - starostna pokojnina - neupravičena obogatitev - ignorantia iuris nocet - načelo pomoči prava neuki stranki
Tožnica se zoper odločbo, s katero je bilo ugotovljeno, da ima lastnost zavarovanca kot družbenik in poslovodna oseba gospodarske družbe za polni delovni čas 40 ur tedensko na podlagi 16. člena ZPIZ-2, ni pritožila. Ker gre za nesporna dejstva, ki so v tem sporu pravotvorna, je pravilen zaključek sodišča, da je tožnica, zaradi lastnosti zavarovanke po 16. členu ZPIZ-2, sporni znesek dolžna vrniti tožencu.
Četudi tožnica neupravičene obogatitve ni zakrivila s svojim krivdnim ravnanjem, je upoštevajoč določbi 190. člena OZ in 194. člena ZPIZ-2 prejeti znesek dolžna vrniti.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4. SZ-1 člen 98. ZPP člen 365, 365/2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - izvršljivost odločbe - sočasnost izpolnitve - povrnitev vlaganj v nepremičnino - izselitev iz nepremičnine - najemna pogodba - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - izvršljivost izvršilnega naslova - razlogi za ugovor
V obravnavani zadevi je odločilno, da je bila sodba v času izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe dne 27. 10. 2022 tudi po pravilno ugotovljeni izvršljivosti (20. 10. 2022 namesto 4. 10. 2022) že izvršljiva.
S sodbo (ki predstavlja izvršilni naslov v tem postopku) je bilo dolžnikoma naložena (le) izselitev iz sporne nepremičnine in njena vrnitev v posest upnici v roku 15 dni, dolžnika niti nista zatrjevala, da je sočasnost izpolnitve (povrnitve njunih vlaganj v nepremičnino) določena v sodbi.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v okviru pogodbene svobode stranki določita tako trajanje kot tudi višino najemnine ter ostale pravice in obveznosti. Ne moreta pa stranki mimo določb zakona sami določiti, da gre za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, saj stranski intervenient kot profitna organizacija ni upravičen za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo trajanje srednje hudih in lahkih telesnih bolečin in dejstvo, da je tožnica prvih 14 dni med prestajanjem srednje hudih bolečin, trpela še občasne in kratkotrajne hude bolečine. Kot pravilno smiselno zatrjuje pritožba, pa je dalo tudi premajhno težo začasnemu zmanjšanju splošnih življenjskih aktivnosti, ki se, glede na to da tožnica ne trpi trajnih posledic in je njena poškodba v celoti sanirana, upošteva pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v času zdravljenja.
Tožnik je z vložitvijo tožbe zasledoval pravno zaščiten interes, da ima v okviru sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja izbrano osebno zdravnico, ki je ob vložitvi tožbe ni imel. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na odločilno dejstvo, da je bila tožniku po vloženi tožbi, 15. 12. 2022 določena osebna izbrana zdravnica v Zdravstvenem zavodu A. Tožnik je priznani pravni interes v tem socialnem sporu tako izkazoval le do 15. 12. 2022. Ker si tožnik po izbiri svoje zdravnice, svojega pravnega položaja v tem sporu ne bi mogel več izboljšati, pravni interes ni podan.
trajanje začasne odredbe - nastop pravnomočnosti - zavarovanje denarne terjatve
Upnik mora imeti v mislih, da z nastopom pravnomočnosti še ne bo nujno prišel do zavarovanja. S tem trenutkom odločba ne bo nujno tudi izvršljiva. Upnik, ki je predlagal prekratko veljavnost začasne odredbe lahko še pred potekom predlaga podaljšanje. Zato lahko gre pri trajanju začasne odredbe in roku za vložitev tožbe za različna časovna trenutka. ZIZ ne določa, da bi morala biti enaka.
ZPP člen 158, 158/1. ZDavP-2 člen 148. ZGD-1 člen 8, 263.
odškodninska odgovornost poslovodje - plačilo davka - umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - izpodbijanje odločitve o stroških postopka
Med pravdnima strankama pa ni sporno, da je davčni dolg družbe A., d. o. o. poplačala družba B., d. o. o. kot njen porok. Kot solidarni dolžnik je torej izpolnila obveznost družbe A., d. o. o. in ne vtoževane odškodninske obveznosti tožene stranke. Do izpolnitve odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko ni prišlo. Zato ni pogojev za uporabo izjeme od splošne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške postopka in ki jo je kot izjemo od splošnega pravila o povračilu stroškov postopka treba presojati restriktivno.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 401, 401/1, 402, 402/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - poročanje upravitelju - zdravstveno stanje
Pritožnica je grajala stališče sodišča prve stopnje, da potrdili "dentalnega centra" nista imeli "narave zdravniškega potrdila", pritožbeno sodišče pa mu v tej meri pritrjuje, da takšne narave nista imeli v tem ključnem smislu, da bi bilo v njiju izraženo kakršnokoli strokovno mnenje, kaj so pomenili zobozdravstveni posegi za pritožničino fizično in psihično počutje ter delazmožnost.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravdna sposobnost - dvom o pravdni sposobnosti stranke
Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da zoper predlagatelja pri pristojnem sodišču teče postopek postavitve pod skrbništvo, ta postopek prekinilo do odločitve v skrbniškem postopku.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8,25.. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 19.. ZPP-UPB3 člen 17, 17/2.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - dogovor o pristojnosti - odškodninska odgovornost
Za zahtevek nerelevantne navedbe v tožbi po prepričanju pritožbenega sodišča ne morejo vplivati na odločitev o prisojnosti. V nasprotnem primeru bi nastal položaj, ko bi se stranka z že na prvi pogled nesklepčnimi navedbami izognila dogovoru o pristojnosti, ki jo zavezuje. Takemu ravnanju pa ni mogoče nuditi sodnega varstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066425
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 45, 45/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev dolžnostnega ravnanja - trčenja motornega vozila in kolesa - voznik avtobusa - poklicni voznik - hitrost vožnje - kolesar - prehod za pešce - blanketna norma - dopolnilna norma - pretrganje vzročne zveze - načelo defenzivne vožnje - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče
Drugi odstavek 45. člena ZPrCP, ki v obravnavani zadevi predstavlja blanketno normo, med drugim določa, da mora voznik, ki se približuje prehodu za pešce, prehodu za kolesarje ali drugi prometni površini, voziti posebno previdno, voziti pa sme s takšno hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje. Ravno to pa je predmet očitka obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, medtem ko je protipredpisno ravnanje oškodovanke stvar dejanske presoje, in sicer morebitnega pretrganja vzročne zveze.
pravočasnost vloge - osebno vročanje odločbe - vročanje pisanj pooblaščencu
Sodišče naslova stranke ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Sodno pisanje se vroča na naslov, ki ga v prvi vlogi navede tožeča stranka. Če je vročitev na tem naslovu uspešno opravljena, pa je od tedaj dalje obveznost stranke, da vsako spremembo svojega naslova nemudoma sporoči sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP).
Pooblaščenka je sodno pisanje, ki je vsebovalo dopolnitev tožbe tožeče stranke in poziv na odgovor v roku 8 dni na podlagi pooblastila prevzela, pri čemer se je ob njegovem prevzemu identificirala z osebnim dokumentom in pooblastilom. Razlogi za vložitev prepozne vloge so zato na strani toženca, saj ni preklical pooblastila za prevzem pošiljk, sodišča pa tudi ni takoj, kot to zahteva prvi odstavek 145. člena ZPP, obvestil o spremembi naslova.