Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4, 20, 20/1. ZUJF člen 168, 168/2.
sklep o stroških postopka - kilometrina - potni stroški - stroški zaradi ravnanja sodišča - službena pot
Pravilna je tudi odmera potnih stroškov tožnice, ki ima podlago v Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Ta v četrtem odstavku 9. člena določa, da se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena ZUJF se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov.
Pogoj za ex lege pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ v danem primeru ni izpolnjen. Res je šlo za kmetijsko zemljišče, na dan uveljavitve ZSKZ je šlo za družbeno lastnino, ki je ležala na območju občine, a na dan 6. 4. 1941 ni bila v lasti občine. Tudi priposestvovanje v tem primeru ni bilo mogoče.
ZDavP-2 člen 267. ZDoh-2 člen 109, 111, 114, 117. OZ člen 364.
plačilo razlike v plači - napotitev na delo v tujini - plačilo dohodnine - plačilo razlike - davčna olajšava - pripoznava dolga
S Sporazumom se je toženka zavezala plačati morebitno razliko v dohodnini v Sloveniji za izplačane dohodke v E., ki se nanašajo na obdobje tožnikove napotitve. Toženka je plačilo te razlike v dohodnini izvršila s plačilom 99.917,72 EUR, ki je predstavljalo plačilo razlike davka po odmernih odločbah FURS za leti 2015 in 2016, torej za leti, ki se nanašata na obdobje tožnikove napotitve v tujino. Tožnik v letu 2017 s strani E. ni prejel izplačil dohodkov, ki bi se nanašala na obdobje napotitve v tujino, zato razlika davka v višini 19.951,27 EUR po informativnem izračunu dohodnine za leto 2017 ne predstavlja razlike v dohodnini v Sloveniji za izplačane dohodke v E. in zato tudi ne obveznosti toženke iz citiranega določila Sporazuma.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - učinkovitost sodnega varstva - nižji dokazni standard - spolno nasilje - psihično nasilje - nasilje nad zakoncem - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - denarna kazen - preventivni ukrepi - odločanje o stroških po prostem preudarku
Cilj in težnja ZPND je, da v koordiniranem delovanju različnih organov in organizacij, z dopolnjevanjem že obstoječih ukrepov za zaščito žrtev, ki jim jo zagotavljajo drugi predpisi, zagotavlja varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Gre torej za komplementaren postopek ostalim uvedenim postopkom, s samostojno pravno podlago, zato izrek ukrepov ni vezan na morebitno kršitev predhodno izdanih ukrepov s strani drugih organov.
Prav zaradi zagotavljanja učinkovitosti varstva je dokazni standard nižji in zadostuje že, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, izkazana z verjetnostjo. Ker morajo sodišča postopati hitro, v teh postopkih ni mesta za obširen dokazni postopek, temveč mora sodišče oceniti, ali je predlagatelj žrtev takšnega nasilja v družini, da je poseg države s prisilnimi ukrepi v zasebnost in osebnostne pravice posameznika utemeljen. Izvesti mora torej tako obsežen dokazni postopek, da s stopnjo verjetnosti zazna razmerja med udeleženci ter ugotovi morebiten obstoj nasilja. Pri tem že obstoj ene od oblik nasilja, kot jih opredeljuje 3. člen ZPND, omogoča izrek ukrepov, tudi če ostale zatrjevane oblike niso izkazane s stopnjo verjetnosti.
Po določilu 19. člena ZPND sodišče povzročitelju nasilja lahko izreče ukrepe ne glede na obstoj fizičnega nasilja tudi kadar je protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtve.
Vztrajanje pri spolnih odnosih, kljub zavedanju, da jih šibkejši partner odklanja, ob zaklepanju vrat in postavljanju pogojev, če zahtevi ne bo ugodeno, nedvomno predstavlja protipraven poseg v dostojanstvo žrtve in njeno razvrednotenje. Hkrati kaže tudi na psihično prisilo, podreditev ter neupoštevanje posameznikove svobodne volje, da sam odloča o spolnem življenju, kar ustreza pojmu nasilja v družini, kot ga opredeljuje 3. člen ZPND in že zadošča za izrek ukrepov.
Namen denarne kazni je v učinkovitosti ukrepov in varstvu žrtve pred nasiljem, zato ni vezana na premoženjsko stanje udeležencev. Pritožbeno sodišče izrečeno denarno kazen v višini 1.000 EUR ocenjuje kot ustrezno ne glede na pavšalne pritožbene navedbe o težkem gmotnem stanju pritožnika, saj ta opravlja delo samostojnega podjetnika v gradbeništvu in prevozih, kjer ima zadostne možnosti zaslužka.
ZPP člen 326, 326/1, 326/2, 327, 327/3, 339, 339/2, 339/2-12.
dopolnilna sodba - res iudicata - pravnomočna odločitev
O zahtevku, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano dopolnilno sodbo, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 23. 1. 2019 na podlagi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, še ni bilo pravnomočno odločeno. Pravnomočno je bilo odločeno le o zahtevku, da je delovno razmerje tožnice pri toženki trajalo do vključno 23. 1. 2019; zavržena je bila tožba z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, ki ni isti zahtevek kot zahtevek za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki dne 23. 1. 2019 na podlagi te nezakonite odpovedi ni prenehalo.
ZDR-1 člen 44, 148. ZDSS-1 člen 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-12.
odškodninska odgovornost delodajalca - delo preko polnega delovnega časa - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Ugotovitev, da je bil sistem evidentiranja in plačevanja opravljenih ur nejasen in je delavce, ki so občasno delali ob nedeljah, puščal v negotovosti glede obsega opravljenih ur, zaradi česar so opravili več ur dela, kot je bilo predvideno z mesečnim oziroma letnim fondom ur, še ne predstavlja protipravnega ravnanja toženca. Dodatno opravljene ure jim je namreč plačeval sproti in v celoti. Ker tudi inšpekcijski pregledi, ki so bili izvedeni prav v zvezi z delovnim časom in plačilom, niso pokazali nepravilnosti, tožencu ni mogoče očitati, da je pri izplačevanju plače ravnal namerno nepravilno oziroma deliktno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067026
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2, 52.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V konkretnem primeru, ko je tožnik delo opravljal na utečen (nevaren) način, ki ga je toženka (več let) dopuščala (in ni zagotovila drugačnega varnega načina opravljanja dela), upoštevanje skrbi delavca za lastno varnost ne privede do odločitve, za katero se zavzema v pritožbi, da bi se štelo, da je tožnik prispeval k nastanku škode.
stiki otroka s sorodniki - predlog za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - trditveno in dokazno breme predlagatelja - nekonkretizirane navedbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Že predlagateljeve trditve ne izpolnjujejo zakonsko zahtevanega pogoja za izdajo začasne odredbe – verjetne izkazanosti, da so otroci zaradi odsotnosti stikov s predlagateljem ogroženi. Predlagatelj je v vsebinsko kratkem predlogu le posplošeno navedel, da daljše časovno obdobje brez stikov pomeni krhanje in slabitev odnosa, ki so ga vzpostavili, kar je za otroke izjemno ogrožujoče. Ogroženosti otrok pa ni podrobneje pojasnil.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka v roku, ki ji ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, ni plačala sodne takse za pritožbo, je pravilno v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožba umaknjena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072172
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufije - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - neopravičen izostanek z naroka - predložitev zdravniškega potrdila
Pritožniki tudi nimajo prav, da je bila obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna, da bi se soočil s pričo B. B., ki dotlej v postopku še ni bila zaslišana. Dejstvo, ki izhaja iz izpovedbe te priče, da je oškodovanec obdolžencu izročil 18.000,00 EUR, je bilo namreč že razjasnjeno v pravdi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 399/2019 z dne 20. 12. 2019, ki je postala pravnomočna dne 7. 2. 2020, in med strankami ni sporno. Po presoji pritožbenega sodišča so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni zakonski pogoji iz prvega odstavka 442. člena ZKP, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje, da se glavna obravnava dne 22. 9. 2021 opravi v obdolženčevi nenavzočnosti, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00066595
SPZ člen 226, 226/1, 240, 241. OZ člen 101, 101/2, 111, 125, 190, 190/3, 329, 329/1, 332, 333. ZIZ člen 238, 238/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5. ZPP člen 2, 350, 350/3, 357.
sočasnost izpolnitve pogodbe - odpoved pogodbe - prenehanje služnosti - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - načelo relativnosti obligacijskih razmerij - avtonomija pogodbenih strank - dolžnost vrnitve prejetega - meje postavljenega tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka - vknjižba pravice v zemljiški knjigi
Obseg in vsebino vknjižene neprave stvarne služnosti določa pravni posel, ki je (bil) podlaga za nastanek služnosti in ki učinkuje v razmerju do tretjih, kasnejših lastnikov obremenjene (služeče) nepremičnine. Pogodba o ustanovitvi neprave stvarne služnosti se tako razteza na vsakokratne lastnike služeče nepremičnine, vključno s tožnico. Zato posledic, ki izhajajo iz služnostne pogodbe, ni mogoče utemeljevati zgolj na podlagi načela relativnosti pogodbenih razmerij v smislu 125. člena OZ.
Materialnopravno pravilen je po oceni sodišča druge stopnje tudi zaključek sodišča prve stopnje, da določilo 14. člena Pogodbe, ki vsaki stranki pogodbe daje pravico, da z odpovednim rokom enega leta odpove pogodbo, ne nasprotuje določilu 241. člena SPZ. Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi pogodbe s strani služnostnega zavezanca kot načina prenehanja osebne stvarne služnosti, takšna odpoved ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da stranki druga drugi omogočita prenehanje pogodbe in s tem prenehanje pogodbeno ustanovljene neprave stvarne služnosti.
V materialnem pravu ni ovire, da sodišče tožbenemu zahtevku po nadomestitvi z.k. dovolila ne bi ugodilo, četudi je zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega izbrisnega dovolila ugodilo ob sočasni izpolnitvi obveznosti tožnice (drugi odstavek 101. člena OZ).
ZVEtL-1 člen 48, 48/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 394, 394-10.
zavrženje predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nov dokaz - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - pripadajoče zemljišče k stavbi - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - zavrženje prijave - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Za izpolnitev pogoja iz 10. točke 394. člena ZPP je pomembno, da se nov dokaz nanaša na dejstvo, ki je obstajalo pred izdajo prvostopenjske sodbe. Ker se pravnomočnost sodbe lahko razteza le na dejstva, na pa tudi na dokaze, je prestrogo stališče, da tudi za nove dokaze velja, da morajo v času glavne pravde že obstajati, le da stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.
Izvedenskega mnenja samega po sebi ni mogoče uporabiti kot dokaz v drugem sodnem postopku, prav tako ponovitev dokaza z istim ali novim izvedencem, za reševanje vprašanja, ki se je na enak način enkrat že reševalo, praviloma ne pomeni novega dokaza. Lahko pa bi se štelo, da gre za nov dokaz, če bo spremenjena dokazna tema ali če bo samo dokazno (znanstveno) sredstvo bistveno drugačno oz. novo.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 87, 87/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 286, 286/2, 286/3, 286a, 286a/1, 286a/5, 286a/6, 298, 298/3, 329, 329/4. OZ člen 19, 19/1, 19/2, 71, 71/1. ZGD-1 člen 34, 34/3, 35, 35/1, 35/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - pooblastilo za podajo odpovedi - prokurist kot pooblaščenec - prekluzija navajanja dejstev - sodba presenečenja - vsebina pooblastila
Posebnost prokure je v tem, da ko je ta podeljena, obseg pooblastil prokurista določa zakon. Ker ga ta upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe (izjema sta le odtujitev in obremenitev nepremičnin), morebitne omejitve pooblastil pa proti tretjim osebam ne učinkujejo, je upravičen podati tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zgolj dejstvo, da je A. A. imela mešano prokuro, na obseg pooblastil, ki jih je imela, ne vpliva, temveč pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podala le skupaj z direktorjem, oziroma je zanjo potrebovala njegovo soglasje, pri čemer pa njegovo poimenovanje ni bistveno (pooblastilo, soglasje, dovoljenje, privolitev, itd.).
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Predpogoj za odreditev pripora iz razlogov po 307. členu ZKP je ugotovitev, da milejši ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi niso bili uspešni.
OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/3. ZDR-1 člen 61, 61/1. ZVZD-1 člen 39.
delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - prikrito delovno razmerje - agencijski delavec - pravice iz delovnega razmerja - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Tožnik je delo pri toženki opravljal ves čas zaposlitve pri formalnih delodajalcih, zato ima to njuno razmerje ves ta čas vse elemente (razen plačila za opravljeno delo po fiktivnih podjemnih pogodbah s strani formalnega delodajalca in prijave v obvezna zavarovanja) delovnega razmerja. Tožnik je zato upravičen do plačila prikrajšanja, ki mu je nastalo zaradi takšnega ravnanja toženke, in sicer plačila razlike v vsakokratni mesečni bruto plači, potnih stroških, malic, regresov in trinajstih plač, med zneski, ki jih je prejel od formalnega delodajalca, in zneski, ki bi jih dejansko moral prejeti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje dokazov v tej smeri zaradi napačne uporabe materialnega prava ni izvajalo.
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 120, 121, 376. ZPrCP člen 37, 37/3.
vročitev pritožbe v odgovor - oškodovanec - državni tožilec - obdolženec - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu
Po 376. členu ZKP vroči sodišče prve stopnje izvod pritožbe nasprotni stranki (120. in 121. člen), ki sme nato v 15 dneh po njenem prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. V obravnavani zadevi oškodovanca nista nasprotni stranki obdolžencu, temveč je to državni tožilec, prav tako pa nista nasprotni stranki državnemu tožilcu. Vročitve pritožbe obdolženčevega zagovornika oškodovancem oziroma njihovemu pooblaščencu, da bi nanjo odgovorili, kadar ne gre za oškodovanca kot tožilca, zakon ne predvideva, prav tako se oškodovancu oziroma njegovemu pooblaščencu zaradi podaje odgovora ne vroči pritožba državnega tožilca.
pravočasnost vloge - osebno vročanje odločbe - vročanje pisanj pooblaščencu
Sodišče naslova stranke ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Sodno pisanje se vroča na naslov, ki ga v prvi vlogi navede tožeča stranka. Če je vročitev na tem naslovu uspešno opravljena, pa je od tedaj dalje obveznost stranke, da vsako spremembo svojega naslova nemudoma sporoči sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP).
Pooblaščenka je sodno pisanje, ki je vsebovalo dopolnitev tožbe tožeče stranke in poziv na odgovor v roku 8 dni na podlagi pooblastila prevzela, pri čemer se je ob njegovem prevzemu identificirala z osebnim dokumentom in pooblastilom. Razlogi za vložitev prepozne vloge so zato na strani toženca, saj ni preklical pooblastila za prevzem pošiljk, sodišča pa tudi ni takoj, kot to zahteva prvi odstavek 145. člena ZPP, obvestil o spremembi naslova.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - zavrnitev pritožbe - neplačana sodna taksa
Prejem plačilnega naloga ni pogoj za veljavno plačilo sodne takse, saj ga sodišče izda le v primeru, če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana. Iz pritožbenih navedb in glede na referenco, ki je navedena na dokazilu o plačilu sodne takse, je tako očitno, da je tožena stranka sodno takso plačala za pritožbo v drugi zadevi in da sodna taksa v tej zadevi ni bila plačana.
predlog za preložitev naroka - upravičen razlog za preložitev naroka - vročitev sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - načelo poštene uporabe pravic - načelo popolnosti - resnicoljubnost
Udeleženci v pravdah - izmed pooblaščencev pa to še poudarjeno velja za odvetnike - so zavezani načelu resnicoljubnosti in popolnosti, ki med drugim zahteva, da sodišču pomagajo pri razčiščevanju spornih vprašanj s celovito predstavitvijo okoliščin, ki bi po razumni oceni lahko vplivale na njegovo presojo.
Toženka je menila, da je povsem neverjetno, da tožnikova pooblaščenka ne bi bila vedela za preklic in novo vabilo, saj sta ji bila isti dan sporočena na elektronski naslov odvetniške pisarne, s katerega je pisala s prošnjo za preklic. Pritožbeno sodišče deli to mnenje v tej meri, da je navedeno le malo verjetno. Toda ravno to je pravno odločilno. Da bi bilo mogoče uporabiti izjemo, mora namreč biti zanesljivo, da je naslovnik pisanje "dejansko prejel".
odškodninska odgovornost - prometna nesreča dveh motornih vozil - krivdna odgovornost - vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto - desno pravilo
Sporno je bilo, kateri od voznikov motornih vozil je krivdno odgovoren za obravnavani škodni dogodek – nesrečo, do katere je prišlo v stičišču dveh kategoriziranih občinskih javnih cest. Zavarovanka toženke se je vključevala z javne poti na lokalno cesto, prometni znaki, ki bi z vidika prednosti opredeljevali cesti, a niso bili postavljeni. Sodišče je glede na vse okoliščine primera zavrnilo toženkine trditve, da je šlo za enakovredni cesti, pri katerih je treba upoštevati desno pravilo.