ZDR-1 člen 20, 20/1, 87, 87/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 286, 286/2, 286/3, 286a, 286a/1, 286a/5, 286a/6, 298, 298/3, 329, 329/4. OZ člen 19, 19/1, 19/2, 71, 71/1. ZGD-1 člen 34, 34/3, 35, 35/1, 35/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - pooblastilo za podajo odpovedi - prokurist kot pooblaščenec - prekluzija navajanja dejstev - sodba presenečenja - vsebina pooblastila
Posebnost prokure je v tem, da ko je ta podeljena, obseg pooblastil prokurista določa zakon. Ker ga ta upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe (izjema sta le odtujitev in obremenitev nepremičnin), morebitne omejitve pooblastil pa proti tretjim osebam ne učinkujejo, je upravičen podati tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zgolj dejstvo, da je A. A. imela mešano prokuro, na obseg pooblastil, ki jih je imela, ne vpliva, temveč pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podala le skupaj z direktorjem, oziroma je zanjo potrebovala njegovo soglasje, pri čemer pa njegovo poimenovanje ni bistveno (pooblastilo, soglasje, dovoljenje, privolitev, itd.).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067026
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2, 52.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V konkretnem primeru, ko je tožnik delo opravljal na utečen (nevaren) način, ki ga je toženka (več let) dopuščala (in ni zagotovila drugačnega varnega načina opravljanja dela), upoštevanje skrbi delavca za lastno varnost ne privede do odločitve, za katero se zavzema v pritožbi, da bi se štelo, da je tožnik prispeval k nastanku škode.
ZDavP-2 člen 267. ZDoh-2 člen 109, 111, 114, 117. OZ člen 364.
plačilo razlike v plači - napotitev na delo v tujini - plačilo dohodnine - plačilo razlike - davčna olajšava - pripoznava dolga
S Sporazumom se je toženka zavezala plačati morebitno razliko v dohodnini v Sloveniji za izplačane dohodke v E., ki se nanašajo na obdobje tožnikove napotitve. Toženka je plačilo te razlike v dohodnini izvršila s plačilom 99.917,72 EUR, ki je predstavljalo plačilo razlike davka po odmernih odločbah FURS za leti 2015 in 2016, torej za leti, ki se nanašata na obdobje tožnikove napotitve v tujino. Tožnik v letu 2017 s strani E. ni prejel izplačil dohodkov, ki bi se nanašala na obdobje napotitve v tujino, zato razlika davka v višini 19.951,27 EUR po informativnem izračunu dohodnine za leto 2017 ne predstavlja razlike v dohodnini v Sloveniji za izplačane dohodke v E. in zato tudi ne obveznosti toženke iz citiranega določila Sporazuma.
OZ člen 131, 173, 180. ZPP člen 4, 7, 8, 108, 212, 253, 285, 339, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
izgubljeno preživljanje - preživljanje družinskega člana - odškodnina za smrt bližnjega - vzročna zveza - dokazovanje - dokazna ocena - prosta ocena dokazov - predložitev listine - trditveno in dokazno breme - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - popolna vloga - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za duševne bolečine - napačna diagnoza - izvedensko mnenje - drugo strokovno delo - strokovno vprašanje - materialnopravno vprašanje - vzrok nastanka škode - odgovornost bolnišnice - odškodninska odgovornost bolnišnice za potek zdravljenja - materialna škoda - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - načelo neposrednosti
Oseba, ki jo je umrli preživljal ali redno podpiral, in oseba, ki je imela po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje, ima pravico do povračila škode, ki jo trpi zaradi izgubljenega preživljanja oziroma izgubljene podpore.
Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine.
Iz podatkov spisa izhaja, da izpisi bančnih transakcij, navedeni kot priloga vlogi in na katere se je tretja tožnica tekom zaslišanja tudi sklicevala, niso bili vloženi. Resda vsaka pravdna stranka v skladu z razpravnim načelom (7. in 212. člen ZPP) za svoje zahtevke in ugovore sama nosi trditveno in dokazno breme. Tožnice in tožnik imajo v postopku kvalificiranega pooblaščenca, ki bi prvenstveno moral poskrbeti za popolnost vložene vloge (108. člen ZPP). Vendar pa je bilo po oceni višjega sodišča v konkretnem primeru določeno breme v zvezi z nepredloženimi dokazi tudi na strani sodišča prve stopnje, predvsem v povezavi s tem, da jih je, kot izhaja iz obrazložitve, štelo kot ključni dokaz. Tožnice in tožnik o tem vnaprej niso bili seznanjeni in na to niso mogli računati.
Sodišče je v skladu z 253. členom ZPP tisto, ki odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno ali tudi pisno pred obravnavo. Zakon pisno ekspertizo določa le kot alternativo, vendar je v praksi pravilo, zlasti v zadevah, ki niso preproste, zato je bilo v obravnavani zadevi smiselno, da je sodišče najprej pridobilo pisno mnenje. V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje pri mnenju sodelujoče izvedence še zaslišalo, s čimer je ustrezno varovalo načelo neposrednosti (4. člen ZPP) in pravico strank do izjave. Izvedenci so tekom zaslišanja podrobneje pojasnili svoja strokovna stališča. S tem niso podali novega izvedenskega mnenja, kot očita tožena stranka, temveč so z dodatnimi pojasnili razjasnili svoje pisno podano mnenje oziroma odgovarjali na konkretnejša vprašanja, tako sodišča prve stopnje, kot pravdnih strank; pisno in ustno podano mnenje tako tvorita celoto.
Nikoli ne moremo vedeti, ali bi bilo konkretno zdravljenje uspešno ali ne. Tovrstna ugotovitev je vselej mogoča le za nazaj, na podlagi konkretne izkušnje (konkretna empirična ugotovitev). Zato mora za hipotetično ugotovitev zadoščati, če tožnik trdi (in dokaže), da je zdravnikovo opuščeno dolžno ravnanje po svoji naravi takšno, da lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu paciente ozdravi (prepreči smrt). Verjetnost, ali bi opuščeno zdravnikovo ravnanje preprečilo škodo (v tem primeru smrt), je tu strokovno medicinsko vprašanje. Odgovor nanj zato podajo strokovnjaki in je splošno empiričen (lahko tudi statističen).“ Nadalje, „presoja, ali je tako ugotovljena verjetnost takšna, da je konkretni opustitvi dolžnega zdravnikovega ravnanja (tudi upoštevajoč težo te kršitve/opustitve) pravno-vrednotno upravičeno pripisati nastanek škodnega dogodka, pa je materialnopravno vprašanje.“
Ključno vprašanje v zadevi je, ali bi opuščeno ravnanje tožene stranke (pravočasen transport) lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu preprečilo smrt pokojnega svojca. Odgovor je pritrdilen.
Pokojni svojec bi ob pravilnem ravnanju tožene stranke realno imel več možnosti za preživetje kot za smrt; zato je opustitev pravilnega ravnanja utemeljeno vrednotno pripoznati za pravno upošteven vzrok smrti (poleg jasnega naravnega vzroka). Pravno relevantna vzročna zveza med opustitvijo (zagotovitev pravočasnega transporta v ustrezni medicinski center, do katerega ni prišlo zaradi napačne diagnoze) in posledico, smrtjo svojca tožnic in tožnika, je tako tudi po oceni višjega sodišča podana.
zvišanje preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - varstvo koristi otroka - nevezanost sodišča na postavljene zahtevke - dovoljene pritožbene novote
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi moralo prvo sodišče porazdeliti breme preživljanja v drugačnem razmerju. Prvo sodišče glede višine zahtevka ni bilo vezano na predlog predlagateljice.
poseben sklep o stroških - priznani stroški postopka - odvetniška tarifa - načelo potrebnosti
Tožeča stranka utemeljeno navaja, da bi ji sodišče prve stopnje za vse štiri v pritožbi naštete vloge moralo priznati nagrado po 3. točki tar. št. 19 OT v višini 350 točk namesto zgolj 50 točk po 4. točki tar. št. 19 OT.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka v roku, ki ji ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, ni plačala sodne takse za pritožbo, je pravilno v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožba umaknjena.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Sodišče prve stopnje je upoštevaje okoliščine oziroma kriterije tožnici utemeljeno prisodilo znesek v višini deset plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
spor o pristojnosti - začetek postopka po uradni dolžnosti - krajevna pristojnost - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stalno prebivališče
Nikjer ni določeno, da bi moral nepravdni postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo izvesti sodnik v postopku, v katerem je izvedel za okoliščine iz tretjega odstavka 57. člena ZNP-1.
Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4, 20, 20/1. ZUJF člen 168, 168/2.
sklep o stroških postopka - kilometrina - potni stroški - stroški zaradi ravnanja sodišča - službena pot
Pravilna je tudi odmera potnih stroškov tožnice, ki ima podlago v Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Ta v četrtem odstavku 9. člena določa, da se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena ZUJF se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - zastopnik - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da pritožba tudi napačno razlaga pojem zastopnika v smislu 62. člena ZDZdr. Navedena določba res predvideva, da je v postopkih, kot je predmetni (t.j. v postopkih za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih) treba zaslišati nasprotnega udeleženca v prisotnosti odvetnika, izvedenca in zastopnika. Vendar s pojmom zastopnik v smislu 62. člena ZDZdr ni mišljen njegov zakoniti zastopnik, temveč zastopnik v smislu določb ZDZdr. Le-ta v 18. točki 2. člena opredeljuje zastopnika kot posameznika, ki kot zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja varuje pravice, interese in koristi osebe. V skladu s 23. členom ZDZdr ima pridržana oseba v postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi pravico do zastopnika. Kot izhaja iz 26. člena ZDZdr, zastopnika imenuje in razrešuje minister, pristojen za socialno varstvo, to ministrstvo pa tudi vodi seznam zastopnikov. Le-ti morajo biti posebej kvalificirani. V postopkih, kot je obravnavani, ob sprejemu na oddelek pod posebnim nadzorom osebo pregleda sprejemni zdravnik in izpolni obrazec, ki vsebuje med drugim tudi osebno ime zastopnika, če je ta že izbran in naziv psihiatrične bolnišnice na območju katere deluje (58. člen ZDZdr). Pregled spisa pokaže, da je v predmetni zadevi sprejemni zdravnik dne 5. 4. 2023 navedeni obrazec izpolnil (l. št. 1. do 3 sodnega spisa) in da iz podatkov obrazca izhaja, da nasprotni udeleženec zastopnika ob sprejemu 5. 4. 2023 ni niti imel niti ga (po prejemu zloženke) ni izbral. Ker nasprotni udeleženec zastopnika v smislu 24. člena ZDZdr ni izbral, le-ta tudi ni mogel biti navzoč na naroku 6. 4. 2023, na katerem je bil nasprotni udeleženec zaslišan. To pomeni, da ni podana kršitev 62. člena ZDZdr niti kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 44, 148. ZDSS-1 člen 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-12.
odškodninska odgovornost delodajalca - delo preko polnega delovnega časa - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Ugotovitev, da je bil sistem evidentiranja in plačevanja opravljenih ur nejasen in je delavce, ki so občasno delali ob nedeljah, puščal v negotovosti glede obsega opravljenih ur, zaradi česar so opravili več ur dela, kot je bilo predvideno z mesečnim oziroma letnim fondom ur, še ne predstavlja protipravnega ravnanja toženca. Dodatno opravljene ure jim je namreč plačeval sproti in v celoti. Ker tudi inšpekcijski pregledi, ki so bili izvedeni prav v zvezi z delovnim časom in plačilom, niso pokazali nepravilnosti, tožencu ni mogoče očitati, da je pri izplačevanju plače ravnal namerno nepravilno oziroma deliktno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00067017
ZSSloV člen 59, 59/3. ZSPJS člen 22e. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/3, 339, 339/1.
dodatek za povečan obseg dela - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - sprememba izpodbijane sodbe
Tožničina trditvena podlaga ne obsega dejstev, pomembnih za odločitev o tem, ali ji za sporno obdobje pripada dodatek iz 22.e člena ZSPJS, tj. kakšni so bili pričakovani rezultati njenega dela v navedenih dveh mesecih, ali jih je presegala ter ali je bilo na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog tožene stranke. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo kršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP, saj ni odločalo v mejah postavljenega zahtevka. Drži sicer, da sodišče ni vezano na zatrjevano pravno podlago tožbenega zahtevka (tretji odstavek 180. člena ZPP), vendar pa je dolžno pri svojem odločanju preizkusiti le pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na podano dejansko podlago izhajala zatrjevana posledica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00066595
SPZ člen 226, 226/1, 240, 241. OZ člen 101, 101/2, 111, 125, 190, 190/3, 329, 329/1, 332, 333. ZIZ člen 238, 238/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5. ZPP člen 2, 350, 350/3, 357.
sočasnost izpolnitve pogodbe - odpoved pogodbe - prenehanje služnosti - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - načelo relativnosti obligacijskih razmerij - avtonomija pogodbenih strank - dolžnost vrnitve prejetega - meje postavljenega tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka - vknjižba pravice v zemljiški knjigi
Obseg in vsebino vknjižene neprave stvarne služnosti določa pravni posel, ki je (bil) podlaga za nastanek služnosti in ki učinkuje v razmerju do tretjih, kasnejših lastnikov obremenjene (služeče) nepremičnine. Pogodba o ustanovitvi neprave stvarne služnosti se tako razteza na vsakokratne lastnike služeče nepremičnine, vključno s tožnico. Zato posledic, ki izhajajo iz služnostne pogodbe, ni mogoče utemeljevati zgolj na podlagi načela relativnosti pogodbenih razmerij v smislu 125. člena OZ.
Materialnopravno pravilen je po oceni sodišča druge stopnje tudi zaključek sodišča prve stopnje, da določilo 14. člena Pogodbe, ki vsaki stranki pogodbe daje pravico, da z odpovednim rokom enega leta odpove pogodbo, ne nasprotuje določilu 241. člena SPZ. Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi pogodbe s strani služnostnega zavezanca kot načina prenehanja osebne stvarne služnosti, takšna odpoved ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da stranki druga drugi omogočita prenehanje pogodbe in s tem prenehanje pogodbeno ustanovljene neprave stvarne služnosti.
V materialnem pravu ni ovire, da sodišče tožbenemu zahtevku po nadomestitvi z.k. dovolila ne bi ugodilo, četudi je zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega izbrisnega dovolila ugodilo ob sočasni izpolnitvi obveznosti tožnice (drugi odstavek 101. člena OZ).
ZVEtL-1 člen 48, 48/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 394, 394-10.
zavrženje predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nov dokaz - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - pripadajoče zemljišče k stavbi - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - zavrženje prijave - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Za izpolnitev pogoja iz 10. točke 394. člena ZPP je pomembno, da se nov dokaz nanaša na dejstvo, ki je obstajalo pred izdajo prvostopenjske sodbe. Ker se pravnomočnost sodbe lahko razteza le na dejstva, na pa tudi na dokaze, je prestrogo stališče, da tudi za nove dokaze velja, da morajo v času glavne pravde že obstajati, le da stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.
Izvedenskega mnenja samega po sebi ni mogoče uporabiti kot dokaz v drugem sodnem postopku, prav tako ponovitev dokaza z istim ali novim izvedencem, za reševanje vprašanja, ki se je na enak način enkrat že reševalo, praviloma ne pomeni novega dokaza. Lahko pa bi se štelo, da gre za nov dokaz, če bo spremenjena dokazna tema ali če bo samo dokazno (znanstveno) sredstvo bistveno drugačno oz. novo.
vstop novega upnika v izvršbo - prehod terjatve - kvalificirane listine - formalno dokazno pravilo
V obravnavani zadevi ni razvidna povezava med terjatvijo, ki se izterjuje v tej izvršilni zadevi, s terjatvijo, katere prehod je predlagatelj izkazoval v predlogu za vstop v postopek kot novi upnik, in ne drži, da je upnik prehod terjatve izkazal s kvalificirano listino.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00066672
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131. ZBPP člen 46, 46/3.
odškodnina za nepremožensko škodo - zavrnitev tožbenega zahtevka - nezakonita odpoved delovnega razmerja - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - neobstoj vzročne zveze - pritožbena obravnava - izvedenec psihiatrične stroke - izvedba dokaza z izvedencem - neizvedba predlaganega dokaza - kršitev pravice do izjave - pravno pomembno dejstvo
Ker je tožnica podala dokazni predlog za ugotovitev pomembnega dejstva, je bila z zavrnitvijo njegove izvedbe storjena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Izvedensko mnenje ne potrjuje tožničine navedbe, da je poslabšanje psihičnega zdravja posledica (nezakonite) odpovedi delovnega razmerja.
Tožnica ni dokazala vzročne zveze med zatrjevanim (in ugotovljenim) poslabšanjem zdravja in toženčevim nedopustnim ravnanjem.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8,25.. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 19.. ZPP-UPB3 člen 17, 17/2.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - dogovor o pristojnosti - odškodninska odgovornost
Za zahtevek nerelevantne navedbe v tožbi po prepričanju pritožbenega sodišča ne morejo vplivati na odločitev o prisojnosti. V nasprotnem primeru bi nastal položaj, ko bi se stranka z že na prvi pogled nesklepčnimi navedbami izognila dogovoru o pristojnosti, ki jo zavezuje. Takemu ravnanju pa ni mogoče nuditi sodnega varstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066425
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 45, 45/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev dolžnostnega ravnanja - trčenja motornega vozila in kolesa - voznik avtobusa - poklicni voznik - hitrost vožnje - kolesar - prehod za pešce - blanketna norma - dopolnilna norma - pretrganje vzročne zveze - načelo defenzivne vožnje - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče
Drugi odstavek 45. člena ZPrCP, ki v obravnavani zadevi predstavlja blanketno normo, med drugim določa, da mora voznik, ki se približuje prehodu za pešce, prehodu za kolesarje ali drugi prometni površini, voziti posebno previdno, voziti pa sme s takšno hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje. Ravno to pa je predmet očitka obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, medtem ko je protipredpisno ravnanje oškodovanke stvar dejanske presoje, in sicer morebitnega pretrganja vzročne zveze.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravdna sposobnost - dvom o pravdni sposobnosti stranke
Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da zoper predlagatelja pri pristojnem sodišču teče postopek postavitve pod skrbništvo, ta postopek prekinilo do odločitve v skrbniškem postopku.