ZD člen 9, 130, 219. SPZ člen 39, 41. Uredba o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja (2019) člen 7, 7/2, 7/2-1.
zapuščina brez dediča - prehod zapuščine na republiko slovenijo - derivativni način pridobitve - odgovornost države za zapustnikove dolgove - deklaratorna narava sklepa - varstvo lastninske pravice
Tako kot pri prehodu dediščine na dediče tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti, v celoti z aktivo in pasivo ter neposredno od zapustnika (9. člen ZD). Ne gre torej za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom SPZ, saj država ne pridobi le zapustnikovega premoženja, pač pa odgovarja tudi za zapustnikove dolgove.
Zaradi takšnega položaja države pri prevzemu premoženja brez dedičev, tudi sklep sodišča, s katerim se zapuščina izroči državi, ni konstitutivne, temveč tako kot sklep o dedovanju, deklaratorne narave. To pomeni, da se v njem samo ugotavlja to, kar se je že zgodilo v času zapustnikove smrti, to je univerzalno nasledstvo celotnega premoženja na državo.
Motorno kolo je tako postalo last države že z zapustničino smrtjo, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje to dejstvo zgolj ugotovilo. Navedeno pa pomeni, da mora država sama poskrbeti za varstvo svoje lastninske pravice, ki jo je pridobila zunajknjižno.
ZPP člen 115, 115/1, 115/2, 282, 282/2, 282/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 80a, 80a/1. URS člen 22.
oprava naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti stranke in pooblaščenca - pravica do sodnega varstva - glavna obravnava v odsotnosti stranke - odsotnost pooblaščenca na obravnavi - odsotnost z glavne obravnave zaradi bolezni - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - razlogi za prestavitev naroka za glavno obravnavo - zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka - obrazec zdravniškega potrdila - pravica do izjave o dokazu - dokaz iz drugega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pooblaščenka tožnika je dovolj kmalu prejela vabilo za glavno obravnavo, zato bi svoj dopust lahko prilagodila razpisani glavni obravnavi.
Potrdilo, ki ga je predložil sodišču tožnik, ni takšno, kot ga predpisuje 80.a člen ZZVZZ, zato ga sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.
Če je sodišče kot dokaz uporabilo določeno listino, bi moralo stranki seznaniti, da bo listina uporabljena kot dokaz, in jima dati možnost, da se o listini predhodno izjavita.
kaznivo dejanje umora - poskus kaznivega dejanja umora - silobran - umor na zahrbten način - koristoljubnost
Obtoženec je bil v predmetnem kazenskem postopku obtožen in z izpodbijano sodbo spoznan za krivega poskusa kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1, storjenega 28. 1. 2022, ob 19.45 uri, zoper oškodovanca A. A. Poskus tega kaznivega dejanja naj bi storil na zahrbten način in iz koristoljubnosti. Način, na katerega je bil oškodovanec zaboden, ne izhaja le iz njegovega pričevanja, pač pa tudi iz njegove zdravstvene dokumentacije in na le-tej izdelanega izvedenskega mnenja izvedenke sodnomedicinske stroke, ki ga pritožnik po strokovni plati ne osporava.
prekršek - kršitev cestnoprometnih predpisov - uporaba mobilnega telefona med vožnjo
Telefoniranje med vožnjo zmanjšuje voznikovo zaznavanje in tudi zmožnost obvladovanja vozila. Zato je načeloma prepovedano, izjemo pa določa tretji odstavek 35. člena ZPrCP.
Pritožnica sicer meni, da je uporaba funkcije vklopa zvočnika in mikrofona enaka uporabi naprave za prostoročno telefoniranje, kar pa ne drži. Najprej zato, ker je treba izjeme razlagati ozko, nato pa zato, ker vklop zvočnika in mikrofona zahteva, da voznik najde telefon, se javi na klic in nato na telefonu še vklopi ustrezno funkcijo. V času, ko izvaja ta opravila, pa je njegova osredotočenost na promet nedvomno zmanjšana. Zato uporaba funkcije zvočnika in mikrofona ne pomeni uporabe naprave za prostoročno telefoniranje v smislu tretjega odstavka 35. člena ZPrCP.
O napakah izpolnitve je prejemnik izpolnitve dolžan obvestiti izpolnitelja. Tega tožena stranka ni storila; še več, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je zakonita zastopnica tožene stranke še v mesecu juliju 2021 po SMS sporočilu zaposleni pri tožeči stranki zagotavljala, da bo do plačila spornega zneska nedvomno prišlo. Šele v 6. točki pripravljalne vloge z dne 16. 8. 2022 (kronološko tretji vlogi v postopku) pa je tožena stranka začela zatrjevati, da naj tožeča stranka sploh ne bi v celoti izpolnila svojih pogodbenih obveznosti in da zato uveljavlja (jamčevalni) zahtevek iz naslova znižanja plačila.
Pritožnica ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je bila s plačilom avansa za drugo fazo, pripravo PGD, v zamudi. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 101. člena OZ pravilno zaključilo, da se toženka na zamudo tožnice pri pripravi PGD v tem postopku ne more več sklicevati - pri tem je namreč nesporno, da je tožnica svoj del obveznosti glede priprave PGD v celoti izpolnila.
Naročnik lahko tudi po izteku enoletnega roka iz prvega odstavka 635. člena OZ z ugovorom zoper podjemnikov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode, vendar le, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066206
DZ člen 197, 197/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341.
zvišanje preživnine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - zmotna uporaba materialnega prava - spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok
Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca zvišalo za skupno 174,48 EUR mesečno (t.j. 87,24 EUR za vsakega otroka), kar predstavlja znesek, ki je nižji od zneska mesečne najemnine v višini 180,00 EUR za najemniško stanovanje v Šoštanju, ki ga uporablja zgolj vsakih 14 dni, da si "spočije živce" in ga ima za primer, če ga partnerka A. A. prežene. Dejstvo, da je zmožen plačevati najemnino v višini 180,00 EUR in približno toliko obratovalnih stroškov za najemniško stanovanje, ki ga uporablja le dvakrat mesečno, kaže na to, da bo zmožen plačevati tudi zvišano preživnino. Ker so starši dolžni potrebe otrok postaviti pred svoje potrebe, je tudi pritrditi sodišču prve stopnje, da bo nasprotni udeleženec v primeru svojih finančnih težav moral razmisliti o smiselnosti najema stanovanja v Šoštanju, če živi pri partnerki v Celju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065590
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/2, 299/3, 300, 300/1, 300/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 279.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - pravna opredelitev - nevezanost na pravno opredelitev dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretni opis - zakonski znaki - dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja - grožnja - sila - nevarno sredstvo
KZ-1 v prvem odstavku 299. člena grožnjo in silo določa kot dve samostojni izvršitveni obliki tega kaznivega dejanja, zatorej zadostuje, da storilec kaznivo dejanja stori bodisi z grožnjo, bodisi s silo. Ker iz konkretnega opisa izhaja uporaba sile, t. j. razpršitev čistila v obraz (oči) in telo obeh policistov, manjko opisa grožnje, ki sicer izhaja iz abstraktnega dela obtožbe, na ustrezen opis znakov predmetnega kaznivega dejanja ne vpliva, saj opis uporabe sile zadostuje. Sila ne pomeni zgolj fizične sile. Sila je, med drugim, ravnanje, s katerim je posamezniku onemogočen ali vsaj otežen voljni nadzor. Teorija grožnjo in silo povezuje na način, da grožnja prerase v kompulzivno silo, če je podkrepljena z uporabo nevarnega sredstva ali s telesnim gibom, ki lahko pomeni začetek uporabe sile. Pršenje čistila v oči in telo, ki ga tožilec v konkretnem delu opiše kot nevarno sredstvo, je ustrezen in potreben opis zakonskega znaka sile. Ali je konkretno čistilo res nevarno sredstvo, glede na njegove kemične sestavine in učinkovanje, je stvar presoje zbranih dokazov, ki je v fazi ugovornega postopka ni moč dati, saj je pridržana razpravnemu senatu, če in ko bo prišlo do glavne obravnave.
Pritrditi je tudi pritožnici, da je prvostopenjsko sodišče zmotno ocenilo, da iz opisa dejanja ne izhajajo znaki nobenega kaznivega dejanja, saj je v opisu prepoznati tudi vse znake kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 300. člena KZ-1, če bi se izkazalo, da policista obdolžencu še nista uspela povedati, zakaj sta prišla in z uradnim dejanjem, torej zbiranjem obvestil, še nista začela. In nazadnje je moč pršenje nevarnega sredstva v oči prepoznati tudi v drugih kaznivih dejanjih, saj se z očitanim ravnanjem posega v telesno integriteto, življenje in telo posameznika.
neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - razmerja med etažnimi lastniki - zastopanje etažnih lastnikov - način odločanja etažnih lastnikov - poslovodstvo brez naročila - nujna gestija
Dejstvo, da ima en etažni lastnik zadostno večino lastniških deležev za sklepanje določenih poslov (rednega ali izrednega upravljanja), ki bi zavezovali tudi preostale etažne lastnike (peti odstavek 30. člena SZ-1), ki bi sklenitvi takšnih poslov sicer nasprotovali, še ne pomeni, da lahko tak etažni lastnik ravna mimo drugih pravil iz SZ-1, na katera je opozorilo sodišče prve stopnje. To pa je v prvi vrsti pravilo, da mora biti jasno vzpostavljena podlaga, na kateri en etažni lastnik pogodbo sklepa v imenu in za račun drugih etažnih lastnikov, kakor tudi pravilo, da mora biti odločitev etažnih lastnikov sprejeta po ustreznem postopku (zbor etažnih lastnikov, sprejetje sklepa o izvedbi posla itd.).
Sodna praksa je glede nujne gestije že zavzela stališče, da je dopustna le, kadar obstajajo dejanske okoliščine, zaradi katerih je ukrep tako nujen, da ga ni mogoče odložiti, saj sicer preti neposredna in konkretna škoda oziroma ta že nastaja. Gre za izjemo od splošne prepovedi vmešavanja v tuje posle, zato je treba nujnost presojati restriktivno. Potencialni nastanek škode v obliki znižanja vrednosti nepremičnin zaradi njihovega potencialnega propadanja v daljšem časovnem obdobju (tožeča stranka je sama navedla več 10 let trajajoč postopek) restriktivnemu pojmovanju nujnosti ne ustreza.
zemljiškoknjižni postopek - udeleženci postopka - pravni interes za udeležbo v postopku - zavrnitev predloga - zavrženje ugovora
Pritožnik je predlagal, da mu sodišče dopusti udeležbo v tem zemljiškoknjižnem postopku skladno s 4. točko prvega odstavka 132. člena ZZK-1. Da bi s takšnim predlogom uspel, bi moral konkretno navesti in izkazati, da utegne biti z obravnavanim vpisom prizadet njegov pravni interes. Trditveno in dokazno breme glede tega je na njem. Tega bremena pritožnik ni zmogel.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067021
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/1, 138, 138/1, 138/2, 179. OZ člen 131, 179. ZPP člen 155.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba kraja opravljanja dela - odškodnina za nepremoženjsko škodo - predpravdni stroški - delovna uspešnost - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - sprememba prvostopne sodbe - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Kadar je kraj opravljanja dela v pogodbi širše določen, mora delodajalec pri ugotavljanju, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, upoštevati takšno širšo opredelitev.
Pritožba utemeljeno navaja, da je tožnik odškodninski zahtevek utemeljeval tudi na drugi pravni podlagi, in sicer na odškodninski odgovornosti zaradi kršitve osebnostnih pravic, in sicer pravice do osebne integritete in dostojanstva, po splošnih pravilih civilnega prava. Za obstoj protipravnosti ravnanja pa v takem primeru ni potrebno dalj časa trajajoče ravnanje (kot to velja za trpinčenje), temveč lahko zadošča tudi že enkratni dogodek.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da za znižanje plače ni dovolj zgolj ugotovitev delodajalca, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, pač pa mora biti delavec ocenjevan na ustrezni podlagi, ki jo je mogoče preveriti v sodnem postopku.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 14, 14/2. ZSVarPre člen 11. ZUPJS člen 9.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - prihranki prosilca - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Zakon o brezplačni pravni pomoči v drugem odstavku 14. člena določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Način ugotavljanja materialnega položaja je predpisan v ZUPJS.
stroški v postopku za zavarovanje dokazov - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - izvedenina - kritje stroškov za izvedenca - plačnik stroškov postopka
Iz določila 167. člena ZPP izhaja, da stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki je predlagala zavarovanje. Ta mora povrniti stroške tudi nasprotni stranki, predlagateljevi stroški in stroški nasprotne stranke pa so del pravdnih stroškov, ki jih predlagatelj lahko uveljavlja v pravdi, kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi.
V takšnem položaju, ko sta torej predlagatelja očitno štela, da je predlagano zavarovanje dokazov izvršeno, nasprotna udeleženca pa sta nasprotno zahtevala dopolnitev dokaznega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje pozvati nasprotna udeleženca na založitev predujma za izvedbo dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja (prvi odstavek 153. člena ZPP). Če ga ne bi založila, bi prvostopenjsko sodišče opustilo izvedbo tega dokaza (tretji odstavek 153. člena ZPP). Če pa je sodišče s sklepom odredilo izvedencu dopolnitev izvedenskega mnenja, je šlo za dejanje sodišča v postopku zavarovanja dokazov, za katerega v skladu z navedenim prvim odstavkom 167. člena ZPP krijeta stroške predlagatelja.
Sodišče prve stopnje bi torej moralo v nastalem položaju znesek izvedenčeve nagrade in stroškov naložiti v plačilo predlagateljema. Znesek dolžnega plačila bo predstavljal razliko med vsoto vseh izvedencu odmerjenih nagrad in stroškov in zneskom založenega predujma predlagateljev.
očitno izmikanje glavni obravnavi - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Ob tem, ko za odreditev osebnega omejevalnega ukrepa lahko zadostuje že enkratna neupravičena neudeležba na razpisanem naroku, iz katere je moč sklepati na očitno izmikanje glavni obravnavi, kot je to primer v tej zadevi, v drugačno drugostopenjsko odločitev ne vodijo pritožbeni pomisleki o okoliščinah, s čimer želi pritožnica smiselno pod vprašaj postaviti seznanitev obtoženega z datumi obravnave.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe
Pritožnik je namreč pritožbo z dne 7. 12. 2022 vložil v zadostnem številu, vendar je sodišče prve stopnje izvode pritožb in priloge označil kot ena priloga, ne da bi se o vsebini priloge prepričalo (sestavljena je namreč iz dodatnih treh izvodov pritožbe in 16 listin - prilog).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prekluziven rok - vročitev odločbe - vložitev zahteve po poteku roka
Vrnitev v prejšnje stanje je institut procesnega prava, ki omogoča uveljavitev ustavnega načela pravice do izjavljanja po 22. členu Ustave tudi v tistih primerih, ko stranka v postopku iz opravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku, v posledici česar so zanjo nastale neugodne pravne posledice. Hkrati pa je zaradi uveljavitve načela pravne varnosti možnost uveljavljanja tega procesnopravnega instituta časovno opredeljena z določitvijo subjektivnega petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP in šestmesečnega objektivnega roka iz tretjega odstavka 117. člena ZPP. Oba navedena roka sta prekluzivne narave. To pomeni, da po izteku teh rokov ni mogoče dopustiti uveljavljanja navedenega pravnega instituta. V skladu s 118. členom ZPP z institutom vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče odpraviti zamude roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Tudi v tem primeru gre torej za neizpolnjene procesne predpostavke za samo vsebinsko obravnavo predloga.
Kljub temu, da je bila pravilna vročitev odločbe pooblaščenki opravljena po izteku šestmesečnega roka, to zamude tega prekluzivnega roka ne more sanirati. Argument, da bi moralo sodišče odločbo z dne 31. 8. 2021 pooblaščenki tožencev vročiti prej in bi toženca za zamudo pravočasno izvedela, ne more biti uspešen.
odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - nedokazan obstoj vzročne zveze - sprožilni dejavnik - tuja nega in pomoč - zastaranje premoženjske škode - zaključek zdravljenja - začetek teka zastaralnega roka - pritožbena obravnava - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah
Oba izvedenca sta poudarila, da tožničina poškodba ni sprožilni dejavnik za razvoj sindroma fibromialgije. Opozorila sta, da je med poškodbo in nastankom fibromialgije preteklo preveč časa.Tožnici torej ni uspelo z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da je sindrom fibromialgije v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Čeprav je (tudi) poškodba lahko dejavnik tveganja, pa glede na vse prej izpostavljene okoliščine njen vpliv ni presegel mejnega praga nadpolovične verjetnosti, da bi jo bilo moč šteti kot vzrok za razvoj sindroma fibromialgije.
Škoda, ki jo tožnica uveljavlja v zvezi s tujo nego in pomočjo, je nastala zaradi zdravljenja, zato je začetek teka zastaralnega roka treba vezati na datum, ko je bil tožnici obseg poškodbenih posledic v celoti znan. To pa je datum, ko je bilo njeno zdravljenje zaključeno.