stroški pravdnega postopka - ustavitev pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - umik tožbe - krivdno povzročeni stroški postopka - izpolnitev zahtevka - pravica do izjave - skrbnost dobrega strokovnjaka
Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da pri ugotavljanju predpostavk za povrnitev stroškov tožniku po prvem odstavku 158. člena ZPP ni relevanten le datum plačila, temveč predvsem, kdaj je bila tožnica seznanjena s tem, na kaj se plačilo nanaša. Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da tožnica opravlja gospodarsko dejavnost na trgu, zato zanjo velja skrbnost dobrega strokovnjaka (6. člen OZ). Tožnica bi pred sprožitvijo izvršilnega postopka morala kot dobra strokovnjakinja preveriti plačila in nakazane vsote s strani toženca. Če bi to storila, bi lahko kljub napačnemu sklicu ugotovila, da je toženec ob nakazilu 19. 11. 2021 navedel svoje ime in priimek in da je takrat tožnici nakazal 68,48 EUR, kar predstavlja točen znesek glavnice, ki naj bi ga toženec (po zmotnem prepričanju tožnice) dolgoval na dan vložitve predloga za izvršbo.
kaznivo dejanje umora - poskus kaznivega dejanja umora - silobran - umor na zahrbten način - koristoljubnost
Obtoženec je bil v predmetnem kazenskem postopku obtožen in z izpodbijano sodbo spoznan za krivega poskusa kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1, storjenega 28. 1. 2022, ob 19.45 uri, zoper oškodovanca A. A. Poskus tega kaznivega dejanja naj bi storil na zahrbten način in iz koristoljubnosti. Način, na katerega je bil oškodovanec zaboden, ne izhaja le iz njegovega pričevanja, pač pa tudi iz njegove zdravstvene dokumentacije in na le-tej izdelanega izvedenskega mnenja izvedenke sodnomedicinske stroke, ki ga pritožnik po strokovni plati ne osporava.
ZD člen 9, 130, 219. SPZ člen 39, 41. Uredba o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja (2019) člen 7, 7/2, 7/2-1.
zapuščina brez dediča - prehod zapuščine na republiko slovenijo - derivativni način pridobitve - odgovornost države za zapustnikove dolgove - deklaratorna narava sklepa - varstvo lastninske pravice
Tako kot pri prehodu dediščine na dediče tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti, v celoti z aktivo in pasivo ter neposredno od zapustnika (9. člen ZD). Ne gre torej za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom SPZ, saj država ne pridobi le zapustnikovega premoženja, pač pa odgovarja tudi za zapustnikove dolgove.
Zaradi takšnega položaja države pri prevzemu premoženja brez dedičev, tudi sklep sodišča, s katerim se zapuščina izroči državi, ni konstitutivne, temveč tako kot sklep o dedovanju, deklaratorne narave. To pomeni, da se v njem samo ugotavlja to, kar se je že zgodilo v času zapustnikove smrti, to je univerzalno nasledstvo celotnega premoženja na državo.
Motorno kolo je tako postalo last države že z zapustničino smrtjo, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje to dejstvo zgolj ugotovilo. Navedeno pa pomeni, da mora država sama poskrbeti za varstvo svoje lastninske pravice, ki jo je pridobila zunajknjižno.
Pogodbena razmerja tožnika s prvo, tretjo in četrto toženko so bila preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljena. Njegov dejanski delodajalec je bila druga toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to ne pomeni, kot že navedeno, da so pogodbe o zaposlitvi z aneksi, ki jih je tožnik sklenil v vtoževanem obdobju, nične, niti to ne vpliva na njegov položaj delavca prve, tretje ali četrte toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Druga toženka pa je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik delavec prve, tretje in četrte toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00066030
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12. ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429. ZPP člen 208, 208/1.
prehod terjatve - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - singularno pravno nasledstvo - ugovor dolžnika - obrazloženost ugovora
Prvotni upnik – družba z omejeno odgovornostjo je bil kot pravna oseba izbrisan iz sodnega registra na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku pa mora sprejeti družbenik, v konkretnem primeru je to A. A. V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku pride do singularnega pravnega nasledstva s strani družbenikov oziroma v konkretnem primeru edinega družbenika A. A., zato se z njim kot prevzemnikom terjatve iz predmetnega postopka nadaljuje postopek po prvem odstavku 208. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZIZ.
Dolžnica je bila opozorjena, da lahko izpodbija sklep o spremembi upnika z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ oziroma iz razloga, da terjatev ni prešla na upnika. Dolžnica je v ugovoru navajala le, da je terjatev neupravičena in nezakonita, kar pomeni, da ugovor ni vseboval trditev v zvezi s prehodom same terjatve.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 306, 306/1, 392, 392/1.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - izpodbijanje sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - veljavnost dednega dogovora - zmota pri sklepanju dednega dogovora
Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Pritožnik lahko dedni dogovor izpodbija s tožbo, v zapuščinskem postopku pa njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči.
URS člen 23. ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-9, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 71/2-4,74, 74/6,178. ZPP člen 7, 212.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - pogoji za odlog izvršbe - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ugovor dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pravnomočna odločitev o ugovoru - trditveno in dokazno breme - varstvo mladoletnih otrok - ugotovljena vrednost nepremičnine - pravica do sodnega varstva
V konkretnem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj očitne nesorazmernosti med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine oziroma dolžnikovega solastnega deleža do 1/2 na njej. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je terjatev, na dan izdaje izpodbijanega sklepa znašala skupaj 37.944,25 EUR, vrednost nepremičnine št. 1 pa po GURS znaša skupaj 186.099,00 EUR, pri čemer je predmet izvršbe le polovični delež dolžnika na njej. O tem, da bi bila navedena višina terjatve očitno nesorazmerna, glede na vrednost dolžnikovega solastnega deleža na nepremičnini, tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče govoriti. Obstoj očitnega nesorazmerja je po določbi 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ ena od v zakonu izrecno določenih predpostavk.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje samo presojalo in določalo vrednost nepremičnine ter razmerje med vrednostjo nepremičnine in višino dolga, čeprav sodišče za tako analizo in določitev vrednosti nepremičnine nima ustreznega znanja. Določilo 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ namreč od sodišča terja primerjanje višine izterjevane terjatve ter vrednosti nepremičnine, pri čemer v obravnavani zadevi vrednost nepremičnine s sklepom še ni bila ugotovljena (prim. 178. člen ZIZ), zato se je sodišče prve stopnje lahko oprlo le na podatke GURS, saj drugih podatkov o vrednosti dolžnik niti ni ponudil.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dolžnik ni izkazal niti kakšnih drugih posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Odlog izvršbe po tej določbi je predviden zlasti za primere, ko so na strani dolžnika podane kakšne posebej težke, izjemne okoliščine, zlasti zdravstvene in socialne narave, zaradi katerih bi takojšnja izvršba predstavljala prekomeren in s tem nedopusten poseg v dolžnikov položaj. Ker pa je odlog na navedeni podlagi možen najdlje za tri mesece, mora iti obenem za okoliščine kratkotrajne narave, ki so odpravljive v navedenem času. Kot pravilno izhaja že iz izpodbijanega sklepa, iz dolžnikovih navedb v predlogu za odlog izvršbe ne izhaja, da bi šlo v konkretnem primeru za tak položaj. Prodaja nepremičnine, ki je edini dom dolžnika in njegove družine, tudi dveh mladoletnih otrok, bi bil vsekakor zelo hud poseg v njihov položaj, o tem ni dvoma. Vendar pa, po drugi strani, po veljavni izvršilno pravni ureditvi, izvršba na nepremičnino, pa čeprav je dom, ni že vnaprej izključena. Zaradi varstva dolžnika sicer ZIZ v takem primeru predvideva dodatne možnosti odloga, tudi mimo pogojev po prvem odstavku 71. člena ZIZ, a od dolžnika terja, da izkaže obstoj posebno upravičenih razlogov po drugem odstavku istega člena.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je soseda neutemeljeno izročila denar toženki, saj je zapustnik hčerki denar podaril, ne gre za neupravičeno obogatitev tožene stranke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067021
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/1, 138, 138/1, 138/2, 179. OZ člen 131, 179. ZPP člen 155.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba kraja opravljanja dela - odškodnina za nepremoženjsko škodo - predpravdni stroški - delovna uspešnost - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - sprememba prvostopne sodbe - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Kadar je kraj opravljanja dela v pogodbi širše določen, mora delodajalec pri ugotavljanju, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, upoštevati takšno širšo opredelitev.
Pritožba utemeljeno navaja, da je tožnik odškodninski zahtevek utemeljeval tudi na drugi pravni podlagi, in sicer na odškodninski odgovornosti zaradi kršitve osebnostnih pravic, in sicer pravice do osebne integritete in dostojanstva, po splošnih pravilih civilnega prava. Za obstoj protipravnosti ravnanja pa v takem primeru ni potrebno dalj časa trajajoče ravnanje (kot to velja za trpinčenje), temveč lahko zadošča tudi že enkratni dogodek.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da za znižanje plače ni dovolj zgolj ugotovitev delodajalca, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, pač pa mora biti delavec ocenjevan na ustrezni podlagi, ki jo je mogoče preveriti v sodnem postopku.
O napakah izpolnitve je prejemnik izpolnitve dolžan obvestiti izpolnitelja. Tega tožena stranka ni storila; še več, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je zakonita zastopnica tožene stranke še v mesecu juliju 2021 po SMS sporočilu zaposleni pri tožeči stranki zagotavljala, da bo do plačila spornega zneska nedvomno prišlo. Šele v 6. točki pripravljalne vloge z dne 16. 8. 2022 (kronološko tretji vlogi v postopku) pa je tožena stranka začela zatrjevati, da naj tožeča stranka sploh ne bi v celoti izpolnila svojih pogodbenih obveznosti in da zato uveljavlja (jamčevalni) zahtevek iz naslova znižanja plačila.
ZPP člen 115, 115/1, 115/2, 282, 282/2, 282/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 80a, 80a/1. URS člen 22.
oprava naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti stranke in pooblaščenca - pravica do sodnega varstva - glavna obravnava v odsotnosti stranke - odsotnost pooblaščenca na obravnavi - odsotnost z glavne obravnave zaradi bolezni - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - razlogi za prestavitev naroka za glavno obravnavo - zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka - obrazec zdravniškega potrdila - pravica do izjave o dokazu - dokaz iz drugega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pooblaščenka tožnika je dovolj kmalu prejela vabilo za glavno obravnavo, zato bi svoj dopust lahko prilagodila razpisani glavni obravnavi.
Potrdilo, ki ga je predložil sodišču tožnik, ni takšno, kot ga predpisuje 80.a člen ZZVZZ, zato ga sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.
Če je sodišče kot dokaz uporabilo določeno listino, bi moralo stranki seznaniti, da bo listina uporabljena kot dokaz, in jima dati možnost, da se o listini predhodno izjavita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066059
OZ člen 347, 356, 356/2, 4278, 429, 1019. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. SPZ člen 141, 142, 153. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zastaranje - judikatne terjatve - občasne terjatve - neposredno izvršljiv notarski zapis - zastaralni rok - hipotekarni (realni) dolžnik - prevzem dolga - solidarno poroštvo - pogodba o prevzemu dolga - zastava - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila - obrazloženost ugovora - glavni dolžnik - solidarni porok in plačnik - zastavitelj - trditveno in dokazno breme dolžnika - pravica do izjave - dolžnost izvedbe dokaza - informativni dokaz - pogoj nekrivde
Za notarski zapis se analogno uporablja 356. člen OZ in tako terjatev, ki izvira iz notarskega zapisa, zastara v desetih letih. Medtem ko je za zamudne obresti treba uporabiti drugi odstavek 356. člena OZ, po katerem vse občasne terjatve, ki izvirajo iz odločb ali poravnav in zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev.
Pravno zmotno dolžnica v pritožbi napada ugotovitev sodišča prve stopnje, da z notarskim zapisom SV 02 z dne 16. 11. 2010, ni prišlo do prevzema dolga v višini 400.000,00 EUR s strani B. A. Pogodba o prevzemu dolga je namreč pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik in na podlagi katere prevzemnik stopi na mesto prvotnega dolžnika, s čimer je slednji prost obveznosti. Z notarskim zapisom SV 02, ki so ga sklenili takratni upnik, posojilodajalec E. E., posojiljomalec A. A. in B. A., pa so se pogodbene stranke dogovorile, da B. A. pristopi k posojilni pogodbi kot solidarni porok in plačnik, pri čemer odgovarja za polovico obveznosti po posojilni pogodbi, to je za znesek v višini 400.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati se je B. A. zavezal, da bo v zavarovanje celotne navedene svoje obveznosti ustanovil hipoteko na svojih nepremičninah. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da se z notarskim zapisom SV 02, obveznost glavnega dolžnika ni v ničemer zmanjšala. Šlo je le za dodatno zavarovanje oziroma utrditev dela obveznosti iz izvršilnega naslova.
F. A. res ni kot dolžnica označena v izvršilnem naslovu, kar pa še ne pomeni, da je izvršba zoper njo nedopustna. Položaja izvršilnega dolžnika namreč nima le obligacijski dolžnik, temveč tudi realni oziroma hipotekarni dolžnik, ki za upnikovo tejatev jamči z zastavljeno nepremičnino, pa čeprav ni hkrati tudi osebni dolžnik. Takšen hipotekarni dolžnik upniku ni dolžan izpolniti obveznosti, je pa dolžan dopustiti izvršbo na svojo nepremičnino, zaradi poplačila zavarovane terjatve, in sicer tako v primeru, če jo je, z neposredno izvršljivim notarskim zapisom za tuj dolg zastavil sam, kot tudi, če je postal lastnik zastavljene nepremičnine po zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiški knjigi.
V načelu, to je, če ni izpolnjen pogoj nekrivdne nezmožnosti ugotovitve pravno pomemebnih dejstev, je izvedba dokazov namenjena le dokazovanju že konkretno zatrjevanih dejstev in ne šele njihovemu odkrivanju (prepoved t. i. informativnega dokaza).
stroški v postopku za zavarovanje dokazov - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - izvedenina - kritje stroškov za izvedenca - plačnik stroškov postopka
Iz določila 167. člena ZPP izhaja, da stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki je predlagala zavarovanje. Ta mora povrniti stroške tudi nasprotni stranki, predlagateljevi stroški in stroški nasprotne stranke pa so del pravdnih stroškov, ki jih predlagatelj lahko uveljavlja v pravdi, kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi.
V takšnem položaju, ko sta torej predlagatelja očitno štela, da je predlagano zavarovanje dokazov izvršeno, nasprotna udeleženca pa sta nasprotno zahtevala dopolnitev dokaznega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje pozvati nasprotna udeleženca na založitev predujma za izvedbo dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja (prvi odstavek 153. člena ZPP). Če ga ne bi založila, bi prvostopenjsko sodišče opustilo izvedbo tega dokaza (tretji odstavek 153. člena ZPP). Če pa je sodišče s sklepom odredilo izvedencu dopolnitev izvedenskega mnenja, je šlo za dejanje sodišča v postopku zavarovanja dokazov, za katerega v skladu z navedenim prvim odstavkom 167. člena ZPP krijeta stroške predlagatelja.
Sodišče prve stopnje bi torej moralo v nastalem položaju znesek izvedenčeve nagrade in stroškov naložiti v plačilo predlagateljema. Znesek dolžnega plačila bo predstavljal razliko med vsoto vseh izvedencu odmerjenih nagrad in stroškov in zneskom založenega predujma predlagateljev.
očitno izmikanje glavni obravnavi - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Ob tem, ko za odreditev osebnega omejevalnega ukrepa lahko zadostuje že enkratna neupravičena neudeležba na razpisanem naroku, iz katere je moč sklepati na očitno izmikanje glavni obravnavi, kot je to primer v tej zadevi, v drugačno drugostopenjsko odločitev ne vodijo pritožbeni pomisleki o okoliščinah, s čimer želi pritožnica smiselno pod vprašaj postaviti seznanitev obtoženega z datumi obravnave.
odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - nedokazan obstoj vzročne zveze - sprožilni dejavnik - tuja nega in pomoč - zastaranje premoženjske škode - zaključek zdravljenja - začetek teka zastaralnega roka - pritožbena obravnava - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah
Oba izvedenca sta poudarila, da tožničina poškodba ni sprožilni dejavnik za razvoj sindroma fibromialgije. Opozorila sta, da je med poškodbo in nastankom fibromialgije preteklo preveč časa.Tožnici torej ni uspelo z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da je sindrom fibromialgije v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Čeprav je (tudi) poškodba lahko dejavnik tveganja, pa glede na vse prej izpostavljene okoliščine njen vpliv ni presegel mejnega praga nadpolovične verjetnosti, da bi jo bilo moč šteti kot vzrok za razvoj sindroma fibromialgije.
Škoda, ki jo tožnica uveljavlja v zvezi s tujo nego in pomočjo, je nastala zaradi zdravljenja, zato je začetek teka zastaralnega roka treba vezati na datum, ko je bil tožnici obseg poškodbenih posledic v celoti znan. To pa je datum, ko je bilo njeno zdravljenje zaključeno.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe
Pritožnik je namreč pritožbo z dne 7. 12. 2022 vložil v zadostnem številu, vendar je sodišče prve stopnje izvode pritožb in priloge označil kot ena priloga, ne da bi se o vsebini priloge prepričalo (sestavljena je namreč iz dodatnih treh izvodov pritožbe in 16 listin - prilog).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prekluziven rok - vročitev odločbe - vložitev zahteve po poteku roka
Vrnitev v prejšnje stanje je institut procesnega prava, ki omogoča uveljavitev ustavnega načela pravice do izjavljanja po 22. členu Ustave tudi v tistih primerih, ko stranka v postopku iz opravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku, v posledici česar so zanjo nastale neugodne pravne posledice. Hkrati pa je zaradi uveljavitve načela pravne varnosti možnost uveljavljanja tega procesnopravnega instituta časovno opredeljena z določitvijo subjektivnega petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP in šestmesečnega objektivnega roka iz tretjega odstavka 117. člena ZPP. Oba navedena roka sta prekluzivne narave. To pomeni, da po izteku teh rokov ni mogoče dopustiti uveljavljanja navedenega pravnega instituta. V skladu s 118. členom ZPP z institutom vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče odpraviti zamude roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Tudi v tem primeru gre torej za neizpolnjene procesne predpostavke za samo vsebinsko obravnavo predloga.
Kljub temu, da je bila pravilna vročitev odločbe pooblaščenki opravljena po izteku šestmesečnega roka, to zamude tega prekluzivnega roka ne more sanirati. Argument, da bi moralo sodišče odločbo z dne 31. 8. 2021 pooblaščenki tožencev vročiti prej in bi toženca za zamudo pravočasno izvedela, ne more biti uspešen.