pobot terjatev - smrt stranke med postopkom - procesno nasledstvo - dediščinska skupnost - ugovor aktivne legitimacije - izvršilni stroški - pritožba zoper odločitev o stroških - delni uspeh strank - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov
Če stranka, ki ima pooblaščenca, umre med postopkom, se ta ne prekine. V trenutku strankine smrti dedič postane tudi stranka v postopku. Gre za procesno nasledstvo umrle stranke. Pravdno sodišče po uradni dolžnosti preuči pravilnost nasledstva (pri tem ni vezano na navedbe strank). Zakonite dedinje pokojnega A. A. so se z njegovo smrtjo znašle v skupnosti dedinj. Med postopkom je bil izdan tudi sklep o dedovanju po pokojnem A. A. Celotno zapuščino je dedovala tožnica (prvotno druga tožnica), kateri sta sodedinji odstopili svoja dedna deleža. S tem je njihova dediščinska skupnost prenehala, kar pomeni, da vtoževana terjatev do tožencev v obsegu, ki je pripadal pokojnemu A. A., ni več del nerazdeljenega skupnega premoženja dedinj, ampak v celoti pripada tožnici kot dedinji celotne zapuščine.
izrek denarne kazni - sklep o začasni odredbi - začasna odredba o stikih - izterjava denarne kazni - izvršba po uradni dolžnosti - pogoji za izrek (nove) denarne kazni - kršitev kontradiktornosti postopka - preprečevanje stikov
Prvenstveni namen denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa je denarna kazen izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz začasne odredbe, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam. Ker gre za izvršilno sredstvo, izterjava denarne kazni nima nekega samostojnega „temelja“, temveč je ta nujno odvisna od obstoja obveznosti in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti.
Ali je prva nasprotna udeleženka obveznost izpolnila, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni in ne šele v fazi odločanja o ugovoru.
URS člen 29, 29-3. ZKP člen 248, 249, 249/1, 371, 371/2.
pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - sodni izvedenec - strokovni pomočnik - soočenje - izvedena priča - zaslišanje razbremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev pravice do obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Z zavrnitvijo predlaganega dokaza - soočenja izvedenca in strokovnjaka obrambe - je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe kot to določa 3. alineja 29. člena Ustave RS, obdolženemu ni bilo omogočeno strokovno izvajanje dokazov v njegovo korist in je s tem prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Postopek pred sodiščem je praviloma usten. Sodišče bi moralo, ker obramba nima strokovnega znanja, da bi lahko le na podlagi pisnih argumentov obeh strokovnjakov izpodbijala izvedensko mnenje izvedenca cestno prometne stroke, dati obrambi možnost, da tudi z neposrednim zaslišanjem obeh strokovnjakov in njunim soočenjem z odrejenim izvedencem preizkusi mnenje izvedenca. Mnenje je bilo za obdolženega obremenilno. Obramba ima pravico zasliševati avtorja izvedenskega dela, ki obdolženca obremenjuje. To pa lahko opravi s pomočjo strokovnjakov in tako, da tudi doseže zaslišanje za obdolženca razbremenilnih prič.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 306, 306/1, 392, 392/1.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - izpodbijanje sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - veljavnost dednega dogovora - zmota pri sklepanju dednega dogovora
Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Pritožnik lahko dedni dogovor izpodbija s tožbo, v zapuščinskem postopku pa njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči.
Začasna skrbnica zapuščine (v nadaljevanju odvetnica) je podala zahtevo za povrnitev nagrade ter stroškov, iz katere izhaja, kakšno delo in kdaj ga je opravila ter koliko stroškov je s posameznim opravilom nastalo. Sodišče prve stopnje ji je pravilno odmerilo nagrado in stroške po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT), po kateri se vrednoti delo začasnega skrbnika zapuščine, ki ga opravlja odvetnik.
O napakah izpolnitve je prejemnik izpolnitve dolžan obvestiti izpolnitelja. Tega tožena stranka ni storila; še več, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je zakonita zastopnica tožene stranke še v mesecu juliju 2021 po SMS sporočilu zaposleni pri tožeči stranki zagotavljala, da bo do plačila spornega zneska nedvomno prišlo. Šele v 6. točki pripravljalne vloge z dne 16. 8. 2022 (kronološko tretji vlogi v postopku) pa je tožena stranka začela zatrjevati, da naj tožeča stranka sploh ne bi v celoti izpolnila svojih pogodbenih obveznosti in da zato uveljavlja (jamčevalni) zahtevek iz naslova znižanja plačila.
ZPP člen 115, 115/1, 115/2, 282, 282/2, 282/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 80a, 80a/1. URS člen 22.
oprava naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti stranke in pooblaščenca - pravica do sodnega varstva - glavna obravnava v odsotnosti stranke - odsotnost pooblaščenca na obravnavi - odsotnost z glavne obravnave zaradi bolezni - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - razlogi za prestavitev naroka za glavno obravnavo - zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka - obrazec zdravniškega potrdila - pravica do izjave o dokazu - dokaz iz drugega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pooblaščenka tožnika je dovolj kmalu prejela vabilo za glavno obravnavo, zato bi svoj dopust lahko prilagodila razpisani glavni obravnavi.
Potrdilo, ki ga je predložil sodišču tožnik, ni takšno, kot ga predpisuje 80.a člen ZZVZZ, zato ga sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.
Če je sodišče kot dokaz uporabilo določeno listino, bi moralo stranki seznaniti, da bo listina uporabljena kot dokaz, in jima dati možnost, da se o listini predhodno izjavita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066206
DZ člen 197, 197/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341.
zvišanje preživnine - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - zmotna uporaba materialnega prava - spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok
Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca zvišalo za skupno 174,48 EUR mesečno (t.j. 87,24 EUR za vsakega otroka), kar predstavlja znesek, ki je nižji od zneska mesečne najemnine v višini 180,00 EUR za najemniško stanovanje v Šoštanju, ki ga uporablja zgolj vsakih 14 dni, da si "spočije živce" in ga ima za primer, če ga partnerka A. A. prežene. Dejstvo, da je zmožen plačevati najemnino v višini 180,00 EUR in približno toliko obratovalnih stroškov za najemniško stanovanje, ki ga uporablja le dvakrat mesečno, kaže na to, da bo zmožen plačevati tudi zvišano preživnino. Ker so starši dolžni potrebe otrok postaviti pred svoje potrebe, je tudi pritrditi sodišču prve stopnje, da bo nasprotni udeleženec v primeru svojih finančnih težav moral razmisliti o smiselnosti najema stanovanja v Šoštanju, če živi pri partnerki v Celju.
plačilo plače - odtegljaji od plače - pobot terjatev - pisno soglasje - odpoved pravicam iz delovnega razmerja - trditveno in dokazno breme - negativno dejstvo
Tožnik je zatrjeval, da toženka od njega ni pridobila pisnega soglasja za pobot plače z njeno terjatvijo. Tožnik je torej zanikal podajo pisnega soglasja za pobot, kar predstavlja negativno dejstvo. Dejstva, da ni podal pisnega soglasja za pobot, tožnik ne more dokazovati. Se pa je s takšno tožnikovo trditvijo trditveno in dokazno breme preneslo na toženko, ki je trdila nasprotno od tistega, kar je tožnik zanikal, in sicer je trdila, da je tožnik s pobotom soglašal. Obširne pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje zmotno preneslo breme dokazovanja obstoja pisnega soglasja za pobot na toženko, so tako neutemeljene.
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da pisno soglasje za pobot ne izhaja iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je v tej odpovedi navedel, da toženka z dnem odpovedi do njega nima več nobenih obveznosti iz kakršnegakoli naslova. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da ta izjava vsebinsko ne ustreza pisnemu soglasju pobota in da je bila dana že pred vtoževanima odtegljajema od plač, zato se tožnik s takšno izjavo tudi ni mogel (vnaprej) odpovedati plačilu odtegnjenih zneskov plač.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi
Dokazi so namenjeni dokazovanju resničnosti trditev strank in ne nadomeščanju manjkajočih trditev pravdnih strank. Zato sodišče ne sme izvajati dokazov (ali jih v skladu z določili ZPP in na predlog stranke pridobivati), če stranka predhodno ne poda ustreznih trditev.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je soseda neutemeljeno izročila denar toženki, saj je zapustnik hčerki denar podaril, ne gre za neupravičeno obogatitev tožene stranke.
URS člen 23. ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-9, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 71/2-4,74, 74/6,178. ZPP člen 7, 212.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - pogoji za odlog izvršbe - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ugovor dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pravnomočna odločitev o ugovoru - trditveno in dokazno breme - varstvo mladoletnih otrok - ugotovljena vrednost nepremičnine - pravica do sodnega varstva
V konkretnem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj očitne nesorazmernosti med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine oziroma dolžnikovega solastnega deleža do 1/2 na njej. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je terjatev, na dan izdaje izpodbijanega sklepa znašala skupaj 37.944,25 EUR, vrednost nepremičnine št. 1 pa po GURS znaša skupaj 186.099,00 EUR, pri čemer je predmet izvršbe le polovični delež dolžnika na njej. O tem, da bi bila navedena višina terjatve očitno nesorazmerna, glede na vrednost dolžnikovega solastnega deleža na nepremičnini, tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče govoriti. Obstoj očitnega nesorazmerja je po določbi 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ ena od v zakonu izrecno določenih predpostavk.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje samo presojalo in določalo vrednost nepremičnine ter razmerje med vrednostjo nepremičnine in višino dolga, čeprav sodišče za tako analizo in določitev vrednosti nepremičnine nima ustreznega znanja. Določilo 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ namreč od sodišča terja primerjanje višine izterjevane terjatve ter vrednosti nepremičnine, pri čemer v obravnavani zadevi vrednost nepremičnine s sklepom še ni bila ugotovljena (prim. 178. člen ZIZ), zato se je sodišče prve stopnje lahko oprlo le na podatke GURS, saj drugih podatkov o vrednosti dolžnik niti ni ponudil.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dolžnik ni izkazal niti kakšnih drugih posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Odlog izvršbe po tej določbi je predviden zlasti za primere, ko so na strani dolžnika podane kakšne posebej težke, izjemne okoliščine, zlasti zdravstvene in socialne narave, zaradi katerih bi takojšnja izvršba predstavljala prekomeren in s tem nedopusten poseg v dolžnikov položaj. Ker pa je odlog na navedeni podlagi možen najdlje za tri mesece, mora iti obenem za okoliščine kratkotrajne narave, ki so odpravljive v navedenem času. Kot pravilno izhaja že iz izpodbijanega sklepa, iz dolžnikovih navedb v predlogu za odlog izvršbe ne izhaja, da bi šlo v konkretnem primeru za tak položaj. Prodaja nepremičnine, ki je edini dom dolžnika in njegove družine, tudi dveh mladoletnih otrok, bi bil vsekakor zelo hud poseg v njihov položaj, o tem ni dvoma. Vendar pa, po drugi strani, po veljavni izvršilno pravni ureditvi, izvršba na nepremičnino, pa čeprav je dom, ni že vnaprej izključena. Zaradi varstva dolžnika sicer ZIZ v takem primeru predvideva dodatne možnosti odloga, tudi mimo pogojev po prvem odstavku 71. člena ZIZ, a od dolžnika terja, da izkaže obstoj posebno upravičenih razlogov po drugem odstavku istega člena.
Pritožnica ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je bila s plačilom avansa za drugo fazo, pripravo PGD, v zamudi. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 101. člena OZ pravilno zaključilo, da se toženka na zamudo tožnice pri pripravi PGD v tem postopku ne more več sklicevati - pri tem je namreč nesporno, da je tožnica svoj del obveznosti glede priprave PGD v celoti izpolnila.
Naročnik lahko tudi po izteku enoletnega roka iz prvega odstavka 635. člena OZ z ugovorom zoper podjemnikov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode, vendar le, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika.
kaznivo dejanje umora - poskus kaznivega dejanja umora - silobran - umor na zahrbten način - koristoljubnost
Obtoženec je bil v predmetnem kazenskem postopku obtožen in z izpodbijano sodbo spoznan za krivega poskusa kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1, storjenega 28. 1. 2022, ob 19.45 uri, zoper oškodovanca A. A. Poskus tega kaznivega dejanja naj bi storil na zahrbten način in iz koristoljubnosti. Način, na katerega je bil oškodovanec zaboden, ne izhaja le iz njegovega pričevanja, pač pa tudi iz njegove zdravstvene dokumentacije in na le-tej izdelanega izvedenskega mnenja izvedenke sodnomedicinske stroke, ki ga pritožnik po strokovni plati ne osporava.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067021
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/1, 138, 138/1, 138/2, 179. OZ člen 131, 179. ZPP člen 155.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba kraja opravljanja dela - odškodnina za nepremoženjsko škodo - predpravdni stroški - delovna uspešnost - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - sprememba prvostopne sodbe - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Kadar je kraj opravljanja dela v pogodbi širše določen, mora delodajalec pri ugotavljanju, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, upoštevati takšno širšo opredelitev.
Pritožba utemeljeno navaja, da je tožnik odškodninski zahtevek utemeljeval tudi na drugi pravni podlagi, in sicer na odškodninski odgovornosti zaradi kršitve osebnostnih pravic, in sicer pravice do osebne integritete in dostojanstva, po splošnih pravilih civilnega prava. Za obstoj protipravnosti ravnanja pa v takem primeru ni potrebno dalj časa trajajoče ravnanje (kot to velja za trpinčenje), temveč lahko zadošča tudi že enkratni dogodek.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da za znižanje plače ni dovolj zgolj ugotovitev delodajalca, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, pač pa mora biti delavec ocenjevan na ustrezni podlagi, ki jo je mogoče preveriti v sodnem postopku.
prekršek - kršitev cestnoprometnih predpisov - uporaba mobilnega telefona med vožnjo
Telefoniranje med vožnjo zmanjšuje voznikovo zaznavanje in tudi zmožnost obvladovanja vozila. Zato je načeloma prepovedano, izjemo pa določa tretji odstavek 35. člena ZPrCP.
Pritožnica sicer meni, da je uporaba funkcije vklopa zvočnika in mikrofona enaka uporabi naprave za prostoročno telefoniranje, kar pa ne drži. Najprej zato, ker je treba izjeme razlagati ozko, nato pa zato, ker vklop zvočnika in mikrofona zahteva, da voznik najde telefon, se javi na klic in nato na telefonu še vklopi ustrezno funkcijo. V času, ko izvaja ta opravila, pa je njegova osredotočenost na promet nedvomno zmanjšana. Zato uporaba funkcije zvočnika in mikrofona ne pomeni uporabe naprave za prostoročno telefoniranje v smislu tretjega odstavka 35. člena ZPrCP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00066030
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12. ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429. ZPP člen 208, 208/1.
prehod terjatve - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - singularno pravno nasledstvo - ugovor dolžnika - obrazloženost ugovora
Prvotni upnik – družba z omejeno odgovornostjo je bil kot pravna oseba izbrisan iz sodnega registra na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku pa mora sprejeti družbenik, v konkretnem primeru je to A. A. V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku pride do singularnega pravnega nasledstva s strani družbenikov oziroma v konkretnem primeru edinega družbenika A. A., zato se z njim kot prevzemnikom terjatve iz predmetnega postopka nadaljuje postopek po prvem odstavku 208. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZIZ.
Dolžnica je bila opozorjena, da lahko izpodbija sklep o spremembi upnika z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ oziroma iz razloga, da terjatev ni prešla na upnika. Dolžnica je v ugovoru navajala le, da je terjatev neupravičena in nezakonita, kar pomeni, da ugovor ni vseboval trditev v zvezi s prehodom same terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066059
OZ člen 347, 356, 356/2, 4278, 429, 1019. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. SPZ člen 141, 142, 153. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zastaranje - judikatne terjatve - občasne terjatve - neposredno izvršljiv notarski zapis - zastaralni rok - hipotekarni (realni) dolžnik - prevzem dolga - solidarno poroštvo - pogodba o prevzemu dolga - zastava - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila - obrazloženost ugovora - glavni dolžnik - solidarni porok in plačnik - zastavitelj - trditveno in dokazno breme dolžnika - pravica do izjave - dolžnost izvedbe dokaza - informativni dokaz - pogoj nekrivde
Za notarski zapis se analogno uporablja 356. člen OZ in tako terjatev, ki izvira iz notarskega zapisa, zastara v desetih letih. Medtem ko je za zamudne obresti treba uporabiti drugi odstavek 356. člena OZ, po katerem vse občasne terjatve, ki izvirajo iz odločb ali poravnav in zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev.
Pravno zmotno dolžnica v pritožbi napada ugotovitev sodišča prve stopnje, da z notarskim zapisom SV 02 z dne 16. 11. 2010, ni prišlo do prevzema dolga v višini 400.000,00 EUR s strani B. A. Pogodba o prevzemu dolga je namreč pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik in na podlagi katere prevzemnik stopi na mesto prvotnega dolžnika, s čimer je slednji prost obveznosti. Z notarskim zapisom SV 02, ki so ga sklenili takratni upnik, posojilodajalec E. E., posojiljomalec A. A. in B. A., pa so se pogodbene stranke dogovorile, da B. A. pristopi k posojilni pogodbi kot solidarni porok in plačnik, pri čemer odgovarja za polovico obveznosti po posojilni pogodbi, to je za znesek v višini 400.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati se je B. A. zavezal, da bo v zavarovanje celotne navedene svoje obveznosti ustanovil hipoteko na svojih nepremičninah. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da se z notarskim zapisom SV 02, obveznost glavnega dolžnika ni v ničemer zmanjšala. Šlo je le za dodatno zavarovanje oziroma utrditev dela obveznosti iz izvršilnega naslova.
F. A. res ni kot dolžnica označena v izvršilnem naslovu, kar pa še ne pomeni, da je izvršba zoper njo nedopustna. Položaja izvršilnega dolžnika namreč nima le obligacijski dolžnik, temveč tudi realni oziroma hipotekarni dolžnik, ki za upnikovo tejatev jamči z zastavljeno nepremičnino, pa čeprav ni hkrati tudi osebni dolžnik. Takšen hipotekarni dolžnik upniku ni dolžan izpolniti obveznosti, je pa dolžan dopustiti izvršbo na svojo nepremičnino, zaradi poplačila zavarovane terjatve, in sicer tako v primeru, če jo je, z neposredno izvršljivim notarskim zapisom za tuj dolg zastavil sam, kot tudi, če je postal lastnik zastavljene nepremičnine po zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiški knjigi.
V načelu, to je, če ni izpolnjen pogoj nekrivdne nezmožnosti ugotovitve pravno pomemebnih dejstev, je izvedba dokazov namenjena le dokazovanju že konkretno zatrjevanih dejstev in ne šele njihovemu odkrivanju (prepoved t. i. informativnega dokaza).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 14, 14/2. ZSVarPre člen 11. ZUPJS člen 9.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - prihranki prosilca - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Zakon o brezplačni pravni pomoči v drugem odstavku 14. člena določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Način ugotavljanja materialnega položaja je predpisan v ZUPJS.