Med strankama je bila pred razvezo Pogodbe dogovorjena najemnina (nadomestilo) za uporabo predmeta pogodbe, ki je bila ob odsotnosti ostalih primerjav, tisti kriterij, s katerim je sodišče lahko odločilo o višini tožbenega zahtevka tožeče stranke. Če ta ne bi bila določena kot tržna najemnina, tožena stranka gotovo ne bi pristala na višino najemnine, kot je bila določena v Pogodbi. Tožena stranka bi lahko z neposrednim dokazom, kar je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje (na primer z najemno pogodbo za obešanko ali plakatnik in podobno), dokazovala drugačno višino tržne najemnine, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato gre pri predlogu tožene stranke z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke in postavitev izvedenca za posredni dokaz, ki je neprimeren.
V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora plačati pravdne stroške (razen če gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo).
ZP-1 člen 17, 26, 26/6, 27. ZP-1 člen 17, 26, 26/6, 27.
posebne olajševalne okoliščine - omilitev sankcije - enotna sankcija
V predmetni zadevi gre nedvomno za stek prekrškov, zato je v primeru izreka omiljene sankcije potrebno upoštevati tudi določbo 27. člena ZP-1 v zvezi z določbo 17. člena ZP-1. Tako mora sodišče skladno z določbo prvega odstavka tega člena določiti sankcijo najprej za posamezen prekršek, nato pa izreči kot enotno sankcijo vse tako določene sankcije. Če so za prekrške, storjene v steku, določene sankcije iste vrste, se izreče enotna sankcija, ki je enaka njihovemu seštevku, vendar enotna sankcija ne sme presegati dvakratne največje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu. Če to opravičujejo okoliščine iz drugega, tretjega in petega odstavka prejšnjega člena, se za istovrstne prekrške v steku, za katere je izdana ena odločba o prekršku (56. člen ZP-1), lahko storilcu izreče enotna sankcija, ki ne dosega seštevka določenih sankcij ali ne presega največje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00066041
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZPP člen 7, 212. ZST-1 člen 6, 6/3, 34a, 34a/1.
plačilo sodne takse - dokazilo o plačilu sodne takse - trditveno in dokazno breme - ugovor se šteje za umaknjen
Sodišče prve stopnje že pred izdajo sklepa vedno preveri, ali je sodna taksa plačana na način in v roku iz plačilnega naloga, in če plačila na predpisan način ne ugotovi, je na strani stranke trditveno in dokazno breme za uveljavitev nasprotnega. Stranka ima zato v pritožbi zoper sklep možnost zatrjevanja in dokazovanja plačila sodne takse, vendarle le z dovolj konkretnimi trditvami in predlaganjem ustreznega dokaza. Dolžnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep sicer trdi, da je takso plačal pravočasno, vendar pa sodišču ni predložil dokaza o pravočasnem in pravilnem plačilu sodne takse. ZST-1 v večih določbah predpisuje, da se plačilo sodne takse dokazuje le z listinskimi dokazili, zato bi dolžnik plačilo sodne takse lahko dokazoval le z ustreznim potrdilom o plačilu, ki pa ga v pritožbi zoper izpodbijani sklep ni predložil.
izrek denarne kazni - sklep o začasni odredbi - začasna odredba o stikih - izterjava denarne kazni - izvršba po uradni dolžnosti - pogoji za izrek (nove) denarne kazni - kršitev kontradiktornosti postopka - preprečevanje stikov
Prvenstveni namen denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa je denarna kazen izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz začasne odredbe, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam. Ker gre za izvršilno sredstvo, izterjava denarne kazni nima nekega samostojnega „temelja“, temveč je ta nujno odvisna od obstoja obveznosti in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti.
Ali je prva nasprotna udeleženka obveznost izpolnila, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni in ne šele v fazi odločanja o ugovoru.
pobot terjatev - smrt stranke med postopkom - procesno nasledstvo - dediščinska skupnost - ugovor aktivne legitimacije - izvršilni stroški - pritožba zoper odločitev o stroških - delni uspeh strank - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov
Če stranka, ki ima pooblaščenca, umre med postopkom, se ta ne prekine. V trenutku strankine smrti dedič postane tudi stranka v postopku. Gre za procesno nasledstvo umrle stranke. Pravdno sodišče po uradni dolžnosti preuči pravilnost nasledstva (pri tem ni vezano na navedbe strank). Zakonite dedinje pokojnega A. A. so se z njegovo smrtjo znašle v skupnosti dedinj. Med postopkom je bil izdan tudi sklep o dedovanju po pokojnem A. A. Celotno zapuščino je dedovala tožnica (prvotno druga tožnica), kateri sta sodedinji odstopili svoja dedna deleža. S tem je njihova dediščinska skupnost prenehala, kar pomeni, da vtoževana terjatev do tožencev v obsegu, ki je pripadal pokojnemu A. A., ni več del nerazdeljenega skupnega premoženja dedinj, ampak v celoti pripada tožnici kot dedinji celotne zapuščine.
O stroških postopkih, ki so strankama nastali v prvotnem in ponovljenem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, razen glede stroškov prve in tretje pripravljalne vloge.
ZPIZ-2K člen 1, 2. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 29. URS člen 50, 155, 156.
starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa - sprememba zakona - presoja skladnosti z Ustavo RS
Pri ZPIZ-2K gre za ureditev, brez katere tožnica pogojev za starostno pokojnino niti 1. 11. 2021 še ne bi izpolnjevala. Zaradi pretvorbe pojma pokojninske dobe brez dokupa je tožena stranka v to obdobje pravilno upoštevala tudi čas, ko je bila tožnica prostovoljno zavarovana. Tožnica s stališčem, da bi bilo treba starostno pokojnino priznati že z 11. 11. 2015, ko naj bi dejansko izpolnila pogoje, ne more uspeti. Po določbi 2. člena ZPIZ-2K na novo odmerjena pokojnina pripada od začetka uporabe tega zakona, tj. z dnem 1. 11. 2021. To določbo sta tožena stranka, ki je na tej podlagi izdala izpodbijani odločbi, in sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevala.
Upoštevajoč tarifno številko 19 Odvetniške tarife se je vrednost spora gibala v intervalu med 10.000 in 20.000 odvetniških točk (6.000 do 12.000 EUR), kar predstavlja izhodiščno vrednost storitve v višini 400 točk. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz prenizke izhodiščne vrednosti (300 točk), kar je vplivalo na prenizko odmero odvetniških stroškov.
zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi - načelo proste presoje dokazov
Upoštevaje obstoječo procesno ureditev, ki omogoča presojo pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja na dveh stopnjah oziroma v nekaterih primerih celo na treh, so predmet postopka obnove lahko torej zgolj novi dokazi in nove okoliščine, ki jih sodišča niso poznala in še niso presojala, nikakor pa v okviru obnove ne gre za ponovno presojo že znanih dejstev, dokazov in okoliščin. Tudi zgolj drugačna interpretacija že ugotovljenih dejstev ter morebitni lastni zaključki, vpogledi, sklepi ali pravna naziranja o zadevi ne zadostujejo kriteriju novote, kot jo predvideva zakon. Glede na to, da je obnova postopka izrecno usmerjena zgolj v presojo dejanskega stanja, ne more biti predmet tega postopka uveljavljanje kršitev materialnega in procesnega prava. V zvezi s tem predvsem ne more biti predmet postopka obnove ponovna presoja odločitev sodišč o izsledkih dokazov, ki so bili izvedeni v okviru postopka dokazovanja na prvi stopnji sojenja, kar jasno že pojmovno ne predstavlja novote. Vsi, pred sodiščem prve stopnje izvedeni personalni in listinski dokazi, so namreč že bili ustrezno materialno ovrednoteni ter tudi predmet presoje pred pritožbenim sodiščem in kot res iudicata ne morejo biti (vnovič) predmet pritožbene obravnave.
Ker v skladu z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1 sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (med drugim tudi), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom člena 23 ZP-1 prekršek, za katerega se storilcu izreče stranska sankcija najmanj 3 (treh) kazenskih točk (KT) v cestnem prometu ali pa stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je prvo sodišče ob zgoraj navedenih ugotovitvah storilcu utemeljeno in povsem zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj za preklic zadošča že pravnomočno izrečena sankcija 3 KT v zvezi s prekrškom zoper varnost cestnega prometa.
ugotovitev prekrška - pravica do izjave - osebna zaznava prekrška - uporaba mobilnega telefona med vožnjo
V primeru, ko se plačilni nalog izda na podlagi osebne zaznave uradne osebe prekrškovnega organa ugotovitve prekrška z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, ima storilec možnost pripomb pred podpisom plačilni nalog, sicer pa je njegova pravica do izjave zagotovljena v postopku z zahtevo za sodno varstvo (ZSV).
ZP-1 člen 144, 144/1, 172, 185, 187, 187/1. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
postopek o prekršku - prekršek zoper javni red in mir - smotrnost uvedbe postopka - stroški zagovornika
Glede na to, da je sodišče prvo ugotovilo, da je mladoletnik, ki je sicer uspešen športnik – teakwondoist in se kot tak zaveda, da je fizično obračunavanje z drugimi nesprejemljivo in nevarno ter ki je že bil obravnavan zaradi drugih postopkov (postopek o prekršku in kazenski postopek), mladoletnega oškodovanca udaril v obraz, zaključek, da predmetni postopek ne bi bil smotrn oziroma da mladoletniku ne bi bilo smotrno izreči sankcije, ni mogoč. Pritožbeno izpostavljeno mnenje pristojnega Centra za socialno delo (CSD) ne izključuje sankcioniranje storilca v predmetnem postopku, saj ne glede na to, da iz poročila CSD izhaja, da mladoletnik prejema in sprejema pomoč, iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhajata takšna narava in okoliščine storitve prekrška, da so pritožbene trditve o nesmotrnosti predmetnega postopka neutemeljene.
Ker je dikcija prvega odstavka 144. člena v nasprotju s specialno določbo prvega odstavka 187. člena ZP-1, na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje o (drugih) stroških predmetnega postopka, pritožba utemeljeno opozarja na nezakonitost odločitve v zvezi s stroški mladoletnikove zagovornice.
Tožnik v pritožbi v glavnem ponavlja navedbe, dane tekom postopka, do katerih se je prvo sodišče v sodbi že ustrezno opredelilo. Bistvene ugotovitve prvega sodišča so, da tožnik ni dokazal, da trifazni priključek ni deloval in da je pri njegovi izvedbi prišlo do napake. Dokaznega bremena za morebitno odškodninsko odgovornost toženke oziroma njeno neupravičeno obogatitev ni zmogel. Dokazna ocena prvega sodišča je zlasti glede presoje zastaranja zahtevkov in aktivne legitimacije tožnika skrbna in pravilna. Pritožbeno sodišče jo v celoti sprejema, pavšalne pritožbene navedbe pa je ne omajejo. Tudi pritožbena navedba, da naj bi sodišče ugotovilo, da je tožnik postavitvi izvedenca nasprotoval, je neizkazana, saj prvo sodišče v obrazložitvi sodbe takšnega zaključka ni podalo.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - invalidska pokojnina
Pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne upravne odločbe ni bilo zdravstvenih sprememb, ki bi ga onesposabljale za vsakršno organizirano pridobitno delo, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
priznanje tuje sodne odločbe - dokazilo o plačilu - poizvedbe
Če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici, mora glede na 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 domače sodišče organu države izdaje, ki je izdal odločbo, določiti primeren rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo izvrševanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo.
nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da ZKP ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje. Določbe 398. člena ZKP o pritožbi na vrhovno sodišče veljajo samo za sodbo sodišča druge stopnje,
ZPIZ-2 člen 85, 85/1, 85/1-4, 124, 124/3, 181, 181/6. ZPIZ-1 člen 101, 101/4. ZVZD-1 člen 1, 1/1, 17, 17/4.
nadomestilo za invalidnost - drugo ustrezno delo - začetek dela - sprememba izpodbijane sodbe
Delodajalec tožnika vse do izdaje odločbe z dne 24. 5. 2021 ni premestil na drugo delo. Iz navedene odločbe povsem jasno izhaja, da se delovno mesto, na katerega je razporejen, prilagodi šele s 1. 6. 2021. V tem primeru izpovedbe tožnikovih sodelavcev ne morejo nadomestiti izdane odločbe delodajalca. Če je bila ta odločba nepravilna oziroma nezakonita, bi moral tožnik zoper njo sprožiti ustrezne postopke.