zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - neveljavnost oporoke - napotitev dedičev na pravdo - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku
Sodišče prve stopnje je dediča na pot pravde za ugotovitev, da sta oporoki neveljavni, utemeljeno napotilo, saj ni dvoma, da je med dediči prišlo do spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine po obeh oporokah (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD).
Prva točka tarifne številke 42 Odvetniške tarife ureja odmero nagrade za zahtevke in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah. Vendar ta določba ne predstavlja pravne podlage za obveznost ene stranke povrniti stroške izvensodnega zahtevka nasprotni stranki, ampak določa samo način odmere stroškov izvensodnega zahtevka, če je stranka na podlagi pravil ZPP, vključno s kriterijem potrebnosti iz 155. člena ZPP, upravičena do njihovega povračila.
V obravnavani zadevi stroškov izvensodnega zahtevka ni mogoče šteti za stroške, ki so bili potrebni za pravdo in bi jih zato morala kriti nasprotna stranka. Izvensodni zahtevek namreč ni predstavljal formalnega predpogoja (procesne predpostavke) za začetek postopka.
Navedba tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da so pritožbene navedbe tožene stranke podane v nasprotju s 337. členom ZPP in je pritožnica z njimi prekludirana, ker je bil strošek izvensodnega zahtevka priglašen ob vložitvi tožbe, tožena stranka pa do izdaje prvostopne sodbe ni imela nikakršnih ugovorov zoper upravičenost stroškov za izvensodni zahtevek, ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi ne navaja novih dejstev, ampak izpodbija materialno pravno presojo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka skladno z določili ZPP in Odvetniške tarife upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka. Prekluzija se nanaša zgolj na navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa tudi na pravna naziranja strank.
V konkretnem primeru bi bila delna fizična delitev solastnega premoženja izvedljiva, vendar pod pogojem, da je takšna volja tistih, ki ostanejo v tovrstni solastninski skupnosti. Ker pa je predlagateljica takšni delitvi izrecno nasprotovala in ker je bilo ugotovljeno, da so med udeležencema povsem porušeni odnosi in da je dogovarjanje med njima nemogoče, s takšnim načinom delitve ne bi bil dosežen namen delitvenega postopka.
Fizična delitev stanovanjske hiše z vzpostavitvijo zaključenih funkcionalnih enot ni mogoča brez soglasja solastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00065684
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 48, 48/4.
določitev funkcionalnega zemljišča - opredelitev funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - dostop do objekta - dvorišče - dokazovanje pridobitve lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Pojma funkcionalno zemljišče ni mogoče razlagati široko, temveč ga je treba razlagati restriktivno. Iz tega izhaja, da ni mogoče vsakršne rabe zemljišča razumeti kot rabo, ki uživanje stavbe sploh omogoča. Zgolj dostop čez notranje dvorišče do manjše poslovne stavbe na njem ne spada med takšne rabe. Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da poslovna stavba na parc. št. 2479 in 2476/2, glede na svojo velikost (40 m2), uporabo, nastanek in pozicioniranost samostojnega funkcionalnega zemljišča in posledično tudi pripadajočega zemljišča, ne potrebuje (podobno kot npr. zidane individualne garaže).
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - sklep o stroških postopka - breme stroškov postopka
V sodni praksi je prevladujoče stališče, da v primeru, ko predlagatelji v postopku po ZPND v končni fazi ne uspejo – kar implicitno pomeni, da je bil predlog vložen neutemeljeno – tudi nosijo stroške postopka. V pritožbeno citirani zadevi VSL IV Cp 486/2020 je šlo za bistveno drugačno situacijo, saj je bilo tam ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec nasilje izvajal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00068584
SZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-7, 109, 109/1, 115, 115/1, 115/3, 117. OZ člen 334, 618. ZPP člen 285, 335, 350, 350/1.
tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom po smrti najemnika - obvezne sestavine najemne pogodbe - višina najemnine - sprememba neprofitne najemnine - znižanje neprofitne najemnine - uskladitev višine najemnine - metoda izračuna - izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo - krivdni odpovedni razlog - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - nedovoljene pritožbene novote - obvezne sestavine pritožbe
Prvi odstavek 109. člena SZ-1 za primer smrti najemnika določa, da mora lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji z enim od ožjih družinskih članov, če je v času najemnikove smrti dejansko prebival v stanovanju, imel v tem stanovanju prijavljeno stalno bivališče ter bil naveden v najemni pogodbi, zahteva pa mora biti podana lastniku v pisni obliki v 90 dneh po smrti najemnika.
Višina najemnine ter način in rok plačevanja najemnine je ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe (7. alineja prvega odstavka 91. člena SZ-1). Najemnina mora biti določena v najemni pogodbi, ni pa nujno, da je pri neprofitni najemnini znesek enak prejšnjemu. Način določanja višine najemnine predpisuje 115. člen SZ-1. Določa, da za uporabo najemnega stanovanja plačuje najemnik lastniku stanovanja najemnino, ki se določi z najemno pogodbo, vendar ne v nasprotju z določbami SZ-1. Najemnina za neprofitna stanovanja se oblikuje v skladu z metodologijo iz 117. člena SZ-1 (neprofitna najemnina).
Podrobnejši način in postopek za izračun neprofitnih najemnin, postopnost pri njihovi uveljavitvi ter merila in postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine določi Vlada Republike Slovenije. Metodologija za določitev neprofitne najemnine je točno določena in kongentna. O višini neprofitne najemnine se stranki ne moreta prosto sporazumeti, ampak je le ta določena z zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Neprofitna najemnina je odvisna od vrednosti stanovanja in vrednosti točke ter vrste drugih stroškov (amortizacije, financiranja, upravljanja) in lokacije stanovanja. Neprofitna najemnina za isto stanovanje ni statična, ampak se z leti spreminja. Bodisi zaradi starosti stanovanja, bodisi spremembe pravnih predpisov na tem področju. Če je pokojni najemnik z lastnikom stanovanja imel sklenjeno najemno pogodbo za neprofitno najemnino, je zato potrebno prvi odstavek 109. člena SZ-1 razlagati tako, da je nova najemna pogodba sklenjena pod istimi pogoji, če je dogovorjena neprofitna najemnina in ni nujno, da je višina najemnine enaka prejšnji. Če je v vmesnem času prišlo do spremembe postavke, ki vpliva na izračun neprofitne najemnine, ima najemnik upravičen interes zahtevati spremembo neprofitne najemnine.
Zahteva za sklenitev pogodbe pod istimi pogoji ne pomeni, da morata biti besedili obeh pogodb povsem identični, ampak je bistvena pogodbena vsebina, določene pravice in obveznosti.
OZ člen 131, 131/1, 171, 179. ZPP člen 154, 154/2.
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost varnostnikov - pretep - udarec s pestjo v obraz - protipravno ravnanje varnostnika - poškodba s strani varnostnika v lokalu - delo varnostnikov - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zlom - huda telesna poškodba - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - primarni in sekundarni strah - odločitev o stroških postopka - kriterij uspeha strank - vrednotenje uspeha po temelju in višini - (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini
Tožnik je izzval toženčevo ravnanje z izrazito agresivnim obnašanjem med opravljanjem nalog varnostnika. Upoštevaje visoko stopnjo neskrbnosti njegov prispevek znaša 40 %.
Sodišče prve stopnje je tožniku iz naslova nepremoženjske škode (pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in strah) pravilno prisodilo odškodnino v višini 8.500,00 EUR oziroma 6,5 neto plač v času sojenja. Upoštevaje višji tožnikov prispevek je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino v višini 5.100,00 EUR.
Ni podlage za ločeno upoštevanje temelja in višine pri izračunu tožnikovega pravdnega uspeha. Obravnavanje temelja zahtevka (zaslišanje vseh prič na enem naroku, na katerem je bil zaslišan tudi tožnik) ni zavleklo postopka.
rok za plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - predlog za podaljšanje roka - zavrnitev predloga - zakonski prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Roka za predlaganje oprostitve plačila sodnih taks ni mogoče podaljševati, če ga stranka ne vloži v prekluzivnem roku iz 34. člena ZST-1.
SPZ člen 99, 213, 219. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
negatorna (opustitvena) tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - nujna pot - služnostna pravica hoje - služnostna pravica hoje in vožnje - uporaba dovozne poti - stanje poti - izvrševanje služnosti - vzdrževanje služnostne poti - posegi za vzpostavitev nujne poti - gradbena storitev - dopustnost posega - način izdelave nujne poti - ustanovitev nujne poti - pravnomočen sklep - vsebina sklepa - nedovoljen poseg v lastninsko pravico - dovoljen poseg v lastninsko pravico - delna razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Služnostni upravičenec zgolj na podlagi dejstva, da obstoji služnost ali nujna pot, še nima pravice izvajati del za izgradnjo oziroma realizacijo služnostne poti, in mora v zvezi s tem biti tudi služnostnemu zavezancu dana možnost izjave. Če je služnostna pot določena, vendar zaradi stanja v naravi ni primerna za uporabo in jo je torej šele treba usposobiti (zgraditi), ima služnostni upravičenec na voljo dve pravni možnosti: Lahko že v sklepu o ustanovitvi nujne poti izposluje odločitev o lastnikovi obveznosti dopustiti vzpostavitev poti: taka odločitev mora vsebovati konkretno opredeljeno stanje v naravi in konkretno opredeljene posege za vzpostavitev poti. Druga možnost je tožba zoper lastnika zemljišča z zahtevkom za dopustitev (konkretiziranih) dejanj vzpostavitve poti.
Sklep o ustanovitvi nujne poti daje tožencu pravni naslov le za uporabo nujne poti, ne pa za kakršnakoli dela, ki bi bistveno spreminjala obstoječe stanje v naravi (na primer utrjevanje, tlakovanje, asfaltiranje, izgradnja škarp ipd.). Tudi temeljno pravno načelo izključnosti lastninske pravice veleva, da je za poseg v tujo lastnino potreben pravni naslov. Toženec takega naslova zaenkrat še nima. Zato je zmoten pravni zaključek sodišča prve stopnje, da ima toženec v sklepu o ustanovitvi nujne poti pravno podlago za pripravljalna dela za izgradnjo nujne poti (vrtanje zaradi geosondaž, kar je bilo potrebno za pripravo gradbenih elaboratov in druge dokumentacije). Kot že rečeno, navedeni sklep take pravice tožencu ne daje.
Lastnik na svojih nepremičninah praviloma ni dolžan trpeti nobenih posegov brez ustreznega pravnega naslova, vendar pa to ne pomeni, da ima lastnik pravico do sodnega varstva pred abstraktno, zgolj hipotetično grozečimi posegi; pravno varstvo z negatorno tožbo ima le glede takšnih (in bistveno podobnih) posegov, kot jih je motilec dejansko storil. Ker ni jasno, ali je sploh šlo za kakšna gradbena dela (razen dveh geodetskih sondažnih vrtin in s tem povezanega manjšega odkopavanja ruše, česar ni mogoče opredeliti kot »gradbena dela«) in ker ni jasno, kakšne »druge stvari« (razen »orodja,« kar je po oceni pritožbenega sodišča zadosti določno in določljivo) naj bi toženec oziroma njegovi ljudje odlagali, bi bilo – tudi ob upoštevanju že izpostavljenega dejstva, da gre za visoko konfliktno razmerje – treba tudi te nejasnosti odpraviti z materialnim procesnim vodstvom (ki je vsebovano že v teh razlogih sodišča druge stopnje).
Služnostni upravičenec ima pravico opravljati vzdrževalna dela, ki v ničemer ne spreminjajo substance služnostne poti, kar vključuje tudi košnjo trave. Zato bi moralo sodišče prve stopnje glede na to, da je bilo med strankama sporno, ali so se košnje izvajale zgolj na trasi služnostne poti ali še kje drugje, dejansko stanje ustrezno raziskati; toženec je v zvezi s tem predlagal zaslišanje strank in priče – svojega najemnika, ki naj bi sporno travo kosil. Sodišče prve stopnje je navedbe toženca, kaj se je pogovarjal s tožnikoma in o potrebnem kompromisu, obravnavalo preveč izolirano, pri tem pa je premajhno težo poklonilo jasnemu ugovoru, da je toženec kosil zgolj po trasi služnostne poti; ker je to dejstvo sporno, kot je bilo že pojasnjeno, ga bo treba ugotoviti po ustrezno izvedenem dokaznem postopku.
predodelitev otroka - nova odločba - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - bistveno spremenjene okoliščine - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - odtujitev otroka od roditelja - izdaja začasne odredbe - začasna odredba o stikih
Sodišče odloča glede na stanje na dan zaključka sojenja, torej konca glavne obravnave. Do tedaj je dolžno upoštevati vse morebitne spremembe, ki se zgodijo med postopkom. Za zavarovanje stanja oz. regulacijo morebitne vmesne ogroženosti otrok so tudi med postopkom, ki je zaradi narave dokazov včasih žal (pre)dolgotrajen, na voljo ustrezna pravna sredstva, ki jih je sodišče v konkretnem primeru tudi uporabilo; izdalo je začasno odredbo o stikih med materjo in otrokoma.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - poseg v osebnostno pravico - izjemen primer - izpolnitev zakonskih pogojev - ukrep prisilnega zdravljenja - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS). Dovoljeno je le v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
Sodišče prve stopnje je celovito obrazložilo razloge za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom in odsotnost vsakršnih možnosti, da bi se zdravila v drugih oblikah. Duševna bolezen se ji je hudo poslabšala. Pri njej je že prisotna kronificirana psihoza, zato je za zadosten učinek antipsihotikov in za zadovoljivo remisijo psihoze – kot opozarja izvedenka – potreben daljši čas. Pri osebi obstaja realna nevarnost hudega ogrožanja zdravja in življenja sebe in drugih (predvsem domačih) zaradi možnih ponovnih, vse hujših heteroagresivnih prebojev ob že prisotni kronifikaciji bolezenskih sprememb v možganih, ker oseba ne jemlje zdravil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065635
ZPP člen 7, 7/1, 108, 108/1, 180, 180/1, 285.
trditvena podlaga tožbe - vsebina in obseg trditvene podlage - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage z listinami - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - obrazložitev posameznih postavk nagrade - razpravno in preiskovalno načelo - materialno procesno vodstvo in njegove meje - nerazumljiva ali nepopolna vloga - pravilo o vračanju nepopolne vloge - nepopolna in nerazumljiva tožba - slabo pravdanje - nagrada za odvetniške storitve - spor v zvezi z odvetniško storitvijo
Navedbe, na katere tožnik opira svoj zahtevek, morajo biti razvidne že iz tožbe (oziroma v obravnavanem primeru iz dopolnitve tožbe). S tem (in z nadaljnjimi pravočasno navedenimi dejstvi) je začrtana dejanska podlaga spora. Zato ni sprejemljivo, da se tožnik sklicuje na priloge tožbe, listinsko dokumentacijo ali v drugih zadevah in postopkih dane navedbe.
Ni naloga sodišča, da ob slabi oziroma pomanjkljivi trditveni podlagi preučuje obsežno dokumentacijo in ugotavlja, kaj je tožnik z določeno (zgolj številčno označeno) postavko morda imel v mislih. Smisel priloženih dokazov je dokazovanje tožbenih trditev, ne pa njihovo nadomeščanje.
Predmetna tožba (njena dopolnitev) ni tako pomanjkljiva ali nerazumljiva, da bi jo moralo sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP vrniti tožniku v popravo. Vsebuje vse zahtevane formalne sestavine tožbe iz 180. člena ZPP. Prav tako ni nejasna - le vsebinsko je pomanjkljiva. Takšne tožbe pa se ne vrača v popravo, saj bi bilo s takšnim ravnanjem pravzaprav kršeno razpravno načelo iz 7. člena ZPP. Prav tako sodišče ni bilo dolžno opraviti materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj je na pomanjkljivosti tožbe opozorila že toženka v odgovoru na dopolnitev tožbe,
Sodišče prve stopnje je v točki 11. obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da je nevarnost ogrožanja potencialnih oškodovancev tako resna in konkretna, da jo je moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom ter da varovanje ljudi, njihovega zdravja in življenja opravičuje poseg v obtoženčevo pravico do osebne svobode.
ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 201, 201/1, 413, 413/1. ZDR-1 člen 142. ZEPDSV člen 18. ZPP člen 154, 155, 155/1. ZST-1 člen 3, 3/2, 5, 5/1, 5/1-4. URS člen 14, 22, 23.
poklicno zavarovanje - voznik avtobusa - odločitev o pravdnih stroških
V Sklepu o določitvi delovnih mest predpisanega pogoja, da voznik avtobusa v mestnem prometu (torej tudi tožnik) prebije na takšnih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu, ni mogoče tolmačiti tako, da bi dejanske vožnje (premikanje vozila) morale obsegati 80 % celotnega letnega fonda delovnega časa. Prav tako ni dopustno preverjanje v sodnem postopku, ali posamezni voznik avtobusa izpolnjuje pogoj 80 % dejanskega delovnega časa. Ta pogoj se namreč nanaša na delovno mesto, ne na posameznega delavca, zaposlenega na delovnem mestu. To pomeni, da bi bilo nepotrebno ugotavljanje, ali je tožnik v vsakem posameznem letu izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa iz navedenega Sklepa, za kar se zavzema pritožba. Zahtevek tožnika je utemeljen že iz razloga, ker je bil že pred 1. 8. 2011 (pri delodajalcu prenosniku) vključen v zavarovanje in so bili zanj plačevani prispevki, toženec pa je z izvrševanjem te obveznosti nezakonito prenehal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065976
ZIZ člen 24, 24/3, 198, 198/3, 202, 202/1. ZPP člen 8, 224, 224/3, 339, 339/2-8.
ugotovitev neobstoja terjatve - kreditna pogodba - zavarovanje denarne terjatve - črpanje kredita - pravica do izjave - rok za izjavo - kršitev pravice do izjave - dokazna ocena - dokazna pravila - listinski dokaz - odstop od kreditne pogodbe - vročitev izjave o odstopu - vstop novega upnika v izvršilni postopek - prodaja stvari - izbrisna pobotnica - izbris hipotekarnega bremena - poplačilo terjatve
Namigovanja tožeče stranke, da "elektronski" izpisek iz transakcijskega računa ni ustrezen dokaz, ker bi to lahko bil le izpisek iz transakcijskega računa v fizični obliki, v dobi informatizacije, ne vzdrži resne presoje. Že zato ne, ker izpisek prometa na transakcijskega računa komitenta banke v fizični (papirni) predstavlja le prenos podatkov iz informatizirane baze podatkov, ki se nahaja na elektronskem mediju na fizični medij (papir). To je tudi skladno z določilom tretjega odstavka 224. člena ZPP, po katerem je dokazovanje z elektronsko kopijo listine oziroma z reprodukcijo te kopije izenačeno z listino v fizični obliki.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je tožena stranka v izvršilni postopek vstopila v zaključni fazi, ko je treba le še razdeliti kupnino. Ker so bile hipoteke iz zemljiške knjige na podlagi sklepa izvršilnega sodišča v predhodni fazi tega izvršilnega postopka že izbrisane in nov upnik vstopi v postopek v tisti fazi, v kateri je postopek ob njegovem vstopu, je logično, da se nov upnik ni vpisal v zemljiško knjigo namesto prenosnika kot imetnik hipoteke (obremenitve so bile namreč že izbrisane). Ne glede na že izbrisane obremenitve, pa je upravičen do poplačila svoje terjatve v vrstnem redu, ki ga je imel prenosnik. Pri razdelitvi kupnine za prodano nepremičnino v izvršbi se namreč upoštevajo tudi zaradi prodaje v izvršbi izbrisane hipoteke.
začasna odredba o stikih - postopek za varstvo koristi otroka - pravno sredstvo - ugovor - pritožba - izjava stranke - ogroženost otroka - stiki otroka s staršem - načelo otrokove koristi - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom
Po 273.b členu ZIZ, ki je pričel veljati 27. 3. 2021, zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
Pritožnica pravilno opozarja na materialnopravna izhodišča glede restriktivnega pristopa k izdajanju začasnih odredb, vendar pri tem spregleda, da lahko odtujitev otroka od enega ali obeh staršev hudo ogrozi otrokov razvoj, kar je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine konkretnega primera nudijo zadostno oporo za zaključek, da bi bil A. A. razvoj zaradi (realne) nevarnosti odtujitve od očeta lahko hudo ogrožen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - neustrezna zaposlitev - varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je toženka podala tožnici, ni zakonita, in sicer ker je šlo za zlorabo tega instituta (navidezen razlog za odpoved), ker toženka v odpovedi zatrjevanega razloga ni dokazala in pa tudi, kar dodatno potrjuje zlorabo, ker zaposlitev na delovnem mestu Inventurni popisovalec - arhivar, za katero ji je ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, kljub formalno predpisani enaki izobrazbi, kot se je zahtevala za delovno mesto Vodja oddelka - kadri, ni ustrezna.
kaznivo dejanje grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - dokazna ocena verodostojnosti prič
Namen ustrahovanja in vznemirjanja je namreč podan, ko storilec želi pri oškodovancu doseči občutek duševnega nelagodja zaradi predočene nevarnosti za življenje ali telo, kar je v obravnavani zadevi obdolženec glede na opisana ravnanja in povzete okoliščine nedvomno zasledoval in po prepričljivi izpovedbi oškodovanke tudi dosegel, saj je slednja prepričljivo pojasnila, da ni bila pretresena samo neposredno po dogodku, kot sta to potrdila priči B. B. in C. C., ampak se ga je bala dlje časa po obravnavanem dogodku, kot to izhaja tudi iz izpovedbe priče B. B.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066832
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154, 154/5. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - dežurstvo in straža
Intenzivnost tožnikovega dela je bila v nočni izmeni, čez vikende in dela proste dneve občutno nižja kot v času dnevne izmene med delovnikom, ko jim je bila za čas odmora zagotovljena zamenjava. V tem času je bilo manj telefonskih klicev, tožniku in ostalim ni bilo treba ves čas spremljati monitorjev, na voljo je bila kuhinja, prostor za počitek, lahko so opravili osebni klic ali pogledali kaj na internetu, saj narava in intenzivnost dela v nočni izmeni oziroma na praznik ali dela prosti dan ni bila takšna, da bi tožniku in ostalim, ki so objekt varovali, preprečila koriščenja odmora. Tožnikov delovni proces tako ni potekal nepretrgano in ni zahteval stalnega vsiljenega ritma dela. Zato mu, četudi je med odmorom ostal na delovnem mestu, odmora ni bilo treba posebej zagotavljati, saj si ga je lahko sam določil in ga tudi koristil.