CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00065684
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 48, 48/4.
določitev funkcionalnega zemljišča - opredelitev funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - dostop do objekta - dvorišče - dokazovanje pridobitve lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Pojma funkcionalno zemljišče ni mogoče razlagati široko, temveč ga je treba razlagati restriktivno. Iz tega izhaja, da ni mogoče vsakršne rabe zemljišča razumeti kot rabo, ki uživanje stavbe sploh omogoča. Zgolj dostop čez notranje dvorišče do manjše poslovne stavbe na njem ne spada med takšne rabe. Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da poslovna stavba na parc. št. 2479 in 2476/2, glede na svojo velikost (40 m2), uporabo, nastanek in pozicioniranost samostojnega funkcionalnega zemljišča in posledično tudi pripadajočega zemljišča, ne potrebuje (podobno kot npr. zidane individualne garaže).
V konkretnem primeru bi bila delna fizična delitev solastnega premoženja izvedljiva, vendar pod pogojem, da je takšna volja tistih, ki ostanejo v tovrstni solastninski skupnosti. Ker pa je predlagateljica takšni delitvi izrecno nasprotovala in ker je bilo ugotovljeno, da so med udeležencema povsem porušeni odnosi in da je dogovarjanje med njima nemogoče, s takšnim načinom delitve ne bi bil dosežen namen delitvenega postopka.
Fizična delitev stanovanjske hiše z vzpostavitvijo zaključenih funkcionalnih enot ni mogoča brez soglasja solastnikov.
pisna oporoka pred pričami - neveljavna razpolaganja v oporoki - vsebina oporoke - neveljavna oporoka - neveljavna razpolaganja v pisni oporoki pred pričami - oblika oporoke - formalni pogoji
V prvem odstavku 64. člena ZD določa, da oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka.
V primeru oporoke pred pričami se upošteva določba 68. člena ZD, skladno s katero je oporoka neveljavna v delu, s katerim se kaj zapusti pričam pri oporoki. Zato sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da določila navedene oporoke niso veljavna, saj naj bi z njo zapustnica vse svoje premoženje zapustila ravno obema oporočnima pričama.
Pri testiranju ima oblika poseben pomen, zato strogih obličnostnih zahtev ni mogoče zaobiti (forma ad valorem). Zato tudi ni bilo treba, kot meni pritožba, da bi sodišče prve stopnje zaslišalo pritožnika o okoliščinah, saj njegovo zaslišanje ne bi moglo vlivati na drugačno presojo listine, ki je jasna, nedvoumna in ji tudi pritožnik dejansko ne nasprotuje.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - sklep o stroških postopka - breme stroškov postopka
V sodni praksi je prevladujoče stališče, da v primeru, ko predlagatelji v postopku po ZPND v končni fazi ne uspejo – kar implicitno pomeni, da je bil predlog vložen neutemeljeno – tudi nosijo stroške postopka. V pritožbeno citirani zadevi VSL IV Cp 486/2020 je šlo za bistveno drugačno situacijo, saj je bilo tam ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec nasilje izvajal.
rok za plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - predlog za podaljšanje roka - zavrnitev predloga - zakonski prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Roka za predlaganje oprostitve plačila sodnih taks ni mogoče podaljševati, če ga stranka ne vloži v prekluzivnem roku iz 34. člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00066153
OZ člen 191, 197, 275. SZ-1 člen 23, 23/2, 23/3, 23/7, 30.
upravnik stavbe - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija upravnika - stanovanjska soseska - upravljanje soseske - stroški upravljanja soseske - stroški obratovanja in vzdrževanja - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - upravljanje s skupnim delom več večstanovanjskih stavb - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe - plačilo stroškov upravljanja - pravna podlaga - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - subrogacija - utemeljenost zahtevka - tuj dolg - delitev stroškov upravljanja - spor majhne vrednosti
Bistvena je nadalje dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo tožnici s strani tožencev (etažnih lastnikov) izrecno prepovedano opravljanje poslov upravljanja.
Ker tožnica ni izkazala, da bi bila osebno ali stvarno odgovorna za tuj dolg, prav tako ni utemeljen tožbeni zahtevek na podlagi pravil o zakonski subrogaciji (275. člen OZ). Zgolj interes nemotenega delovanja soseske za zakonsko subrogacijo ni dovolj. Nelogične pa so navedbe tožnice, da stroška upravljanja za izvajanje storitev na skupnih delih ni mogoče deliti. Stroški upravljanja skupnega dela več večstanovanjskih stavb se razdelijo glede na solastniške deleže. Delež stroškov, ki odpade na posamezno večstanovanjsko stavbo v etažni lastnini, pa se med njene etažne lastnike razdeli kot strošek njenega upravljanja (sedmi odstavek 23. člena SZ-1).
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - smotrnost prekinitve postopka
Ker veljavnosti izvršilnega naslova v postopku po tožbi za nedopustnost izvršbe ni dopustno presojati, vprašanje veljavnosti pogodb, ki so jih sklepali pravni predniki pravdnih strank in so bile podlaga za vknjižbo hipoteke, v tej pravdi ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in je odločitev o prekinitvi postopka zaradi reševanje predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP) zmotna.
OZ člen 131, 131/1, 171, 179. ZPP člen 154, 154/2.
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost varnostnikov - pretep - udarec s pestjo v obraz - protipravno ravnanje varnostnika - poškodba s strani varnostnika v lokalu - delo varnostnikov - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zlom - huda telesna poškodba - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - primarni in sekundarni strah - odločitev o stroških postopka - kriterij uspeha strank - vrednotenje uspeha po temelju in višini - (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini
Tožnik je izzval toženčevo ravnanje z izrazito agresivnim obnašanjem med opravljanjem nalog varnostnika. Upoštevaje visoko stopnjo neskrbnosti njegov prispevek znaša 40 %.
Sodišče prve stopnje je tožniku iz naslova nepremoženjske škode (pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in strah) pravilno prisodilo odškodnino v višini 8.500,00 EUR oziroma 6,5 neto plač v času sojenja. Upoštevaje višji tožnikov prispevek je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino v višini 5.100,00 EUR.
Ni podlage za ločeno upoštevanje temelja in višine pri izračunu tožnikovega pravdnega uspeha. Obravnavanje temelja zahtevka (zaslišanje vseh prič na enem naroku, na katerem je bil zaslišan tudi tožnik) ni zavleklo postopka.
Prva točka tarifne številke 42 Odvetniške tarife ureja odmero nagrade za zahtevke in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah. Vendar ta določba ne predstavlja pravne podlage za obveznost ene stranke povrniti stroške izvensodnega zahtevka nasprotni stranki, ampak določa samo način odmere stroškov izvensodnega zahtevka, če je stranka na podlagi pravil ZPP, vključno s kriterijem potrebnosti iz 155. člena ZPP, upravičena do njihovega povračila.
V obravnavani zadevi stroškov izvensodnega zahtevka ni mogoče šteti za stroške, ki so bili potrebni za pravdo in bi jih zato morala kriti nasprotna stranka. Izvensodni zahtevek namreč ni predstavljal formalnega predpogoja (procesne predpostavke) za začetek postopka.
Navedba tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da so pritožbene navedbe tožene stranke podane v nasprotju s 337. členom ZPP in je pritožnica z njimi prekludirana, ker je bil strošek izvensodnega zahtevka priglašen ob vložitvi tožbe, tožena stranka pa do izdaje prvostopne sodbe ni imela nikakršnih ugovorov zoper upravičenost stroškov za izvensodni zahtevek, ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi ne navaja novih dejstev, ampak izpodbija materialno pravno presojo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka skladno z določili ZPP in Odvetniške tarife upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka. Prekluzija se nanaša zgolj na navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa tudi na pravna naziranja strank.
SPZ člen 99, 213, 219. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
negatorna (opustitvena) tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - nujna pot - služnostna pravica hoje - služnostna pravica hoje in vožnje - uporaba dovozne poti - stanje poti - izvrševanje služnosti - vzdrževanje služnostne poti - posegi za vzpostavitev nujne poti - gradbena storitev - dopustnost posega - način izdelave nujne poti - ustanovitev nujne poti - pravnomočen sklep - vsebina sklepa - nedovoljen poseg v lastninsko pravico - dovoljen poseg v lastninsko pravico - delna razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Služnostni upravičenec zgolj na podlagi dejstva, da obstoji služnost ali nujna pot, še nima pravice izvajati del za izgradnjo oziroma realizacijo služnostne poti, in mora v zvezi s tem biti tudi služnostnemu zavezancu dana možnost izjave. Če je služnostna pot določena, vendar zaradi stanja v naravi ni primerna za uporabo in jo je torej šele treba usposobiti (zgraditi), ima služnostni upravičenec na voljo dve pravni možnosti: Lahko že v sklepu o ustanovitvi nujne poti izposluje odločitev o lastnikovi obveznosti dopustiti vzpostavitev poti: taka odločitev mora vsebovati konkretno opredeljeno stanje v naravi in konkretno opredeljene posege za vzpostavitev poti. Druga možnost je tožba zoper lastnika zemljišča z zahtevkom za dopustitev (konkretiziranih) dejanj vzpostavitve poti.
Sklep o ustanovitvi nujne poti daje tožencu pravni naslov le za uporabo nujne poti, ne pa za kakršnakoli dela, ki bi bistveno spreminjala obstoječe stanje v naravi (na primer utrjevanje, tlakovanje, asfaltiranje, izgradnja škarp ipd.). Tudi temeljno pravno načelo izključnosti lastninske pravice veleva, da je za poseg v tujo lastnino potreben pravni naslov. Toženec takega naslova zaenkrat še nima. Zato je zmoten pravni zaključek sodišča prve stopnje, da ima toženec v sklepu o ustanovitvi nujne poti pravno podlago za pripravljalna dela za izgradnjo nujne poti (vrtanje zaradi geosondaž, kar je bilo potrebno za pripravo gradbenih elaboratov in druge dokumentacije). Kot že rečeno, navedeni sklep take pravice tožencu ne daje.
Lastnik na svojih nepremičninah praviloma ni dolžan trpeti nobenih posegov brez ustreznega pravnega naslova, vendar pa to ne pomeni, da ima lastnik pravico do sodnega varstva pred abstraktno, zgolj hipotetično grozečimi posegi; pravno varstvo z negatorno tožbo ima le glede takšnih (in bistveno podobnih) posegov, kot jih je motilec dejansko storil. Ker ni jasno, ali je sploh šlo za kakšna gradbena dela (razen dveh geodetskih sondažnih vrtin in s tem povezanega manjšega odkopavanja ruše, česar ni mogoče opredeliti kot »gradbena dela«) in ker ni jasno, kakšne »druge stvari« (razen »orodja,« kar je po oceni pritožbenega sodišča zadosti določno in določljivo) naj bi toženec oziroma njegovi ljudje odlagali, bi bilo – tudi ob upoštevanju že izpostavljenega dejstva, da gre za visoko konfliktno razmerje – treba tudi te nejasnosti odpraviti z materialnim procesnim vodstvom (ki je vsebovano že v teh razlogih sodišča druge stopnje).
Služnostni upravičenec ima pravico opravljati vzdrževalna dela, ki v ničemer ne spreminjajo substance služnostne poti, kar vključuje tudi košnjo trave. Zato bi moralo sodišče prve stopnje glede na to, da je bilo med strankama sporno, ali so se košnje izvajale zgolj na trasi služnostne poti ali še kje drugje, dejansko stanje ustrezno raziskati; toženec je v zvezi s tem predlagal zaslišanje strank in priče – svojega najemnika, ki naj bi sporno travo kosil. Sodišče prve stopnje je navedbe toženca, kaj se je pogovarjal s tožnikoma in o potrebnem kompromisu, obravnavalo preveč izolirano, pri tem pa je premajhno težo poklonilo jasnemu ugovoru, da je toženec kosil zgolj po trasi služnostne poti; ker je to dejstvo sporno, kot je bilo že pojasnjeno, ga bo treba ugotoviti po ustrezno izvedenem dokaznem postopku.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - neveljavnost oporoke - napotitev dedičev na pravdo - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku
Sodišče prve stopnje je dediča na pot pravde za ugotovitev, da sta oporoki neveljavni, utemeljeno napotilo, saj ni dvoma, da je med dediči prišlo do spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine po obeh oporokah (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD).
ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 33, 34, 35, 37, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. URS člen 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - zbiranje osebnih podatkov - diskriminacija
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da tožena stranka za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahtevala, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imela podlage v zakonu, in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). S sprejetimi ukrepi zato tožniku ni samovoljno nalagala nobenih dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu pa je tudi zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1), h kateri se je tožnik izrecno zavezal tudi v pogodbi o zaposlitvi.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - zaslišanje obsojenca
V postopku za preklic pogojne obsodbe sodišče zasliši obsojenca le, če je dosegljiv (drugi odstavek 506. člena ZKP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v obravnavani zadevi podane objektivne okoliščine, ki omogočajo zaključek, da je obsojenec nedosegljiv. Po podatkih spisa obsojenec namreč dejansko prebiva v delu Ukrajine, kjer je vojna in znano je, da mednarodna pravna pomoč z vojnimi območji ne deluje. Poleg tega ni mogoče spregledati dejstva, da je obsojenec pooblastilo za zastopanje svojim zagovornikom podpisal v Sloveniji istega dne, kot je bil glede na predloženo zdravniško potrdilo na zdravljenju v bolnišnici v Ukrajini.
Zagovorniki v pritožbi izpostavljajo le vprašanje obsojenčevega sodelovanja v postopku, ne povejo pa konkretizirano, kar je bistveno, zakaj obsojenec ni plačal dolga oškodovancu. Zato je preklic pogojne obsodbe pravilen in zakonit.
Sodišče prve stopnje je v točki 11. obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da je nevarnost ogrožanja potencialnih oškodovancev tako resna in konkretna, da jo je moč preprečiti zgolj z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom ter da varovanje ljudi, njihovega zdravja in življenja opravičuje poseg v obtoženčevo pravico do osebne svobode.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - okoliščine, ki utemeljujejo sklep o obstoju utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja - pregled osebnega vozila - zakonito pridobljen dokaz
Po podatkih spisa policisti glede na usmeritve iz dopisa SKP PU Ljubljana vozilo niso pregledali zgolj z namenom preveriti tehnično primernost vozila za cestni promet, kot to zmotno meni zagovornik, ampak so po pravilnih argumentih sodišča prve stopnje avtomobil pregledali z namenom ugotoviti, ali so označbe na vozilu originalne, oziroma so preverili, ali je bilo morebiti navedeno vozilo uporabljeno za legalizacijo ukradenega vozila oziroma ali so bili za popravilo vozila uporabljeni ukradeni deli drugih avtomobilov.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola
Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov (izpovedi prič, podatki o prometu vozil) pravilno ugotovilo, da je intenzivnost tožnikovega dela, med katerim večkrat in dalj časa ni opravljal mejne kontrole, objektivno omogočala izrabo odmora. Pri tem je upoštevalo, da je šlo za manjše mejne prehode, ki so jih večinoma uporabljali domačini za pot na delo in kjer je bilo manj prometa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065635
ZPP člen 7, 7/1, 108, 108/1, 180, 180/1, 285.
trditvena podlaga tožbe - vsebina in obseg trditvene podlage - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage z listinami - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - obrazložitev posameznih postavk nagrade - razpravno in preiskovalno načelo - materialno procesno vodstvo in njegove meje - nerazumljiva ali nepopolna vloga - pravilo o vračanju nepopolne vloge - nepopolna in nerazumljiva tožba - slabo pravdanje - nagrada za odvetniške storitve - spor v zvezi z odvetniško storitvijo
Navedbe, na katere tožnik opira svoj zahtevek, morajo biti razvidne že iz tožbe (oziroma v obravnavanem primeru iz dopolnitve tožbe). S tem (in z nadaljnjimi pravočasno navedenimi dejstvi) je začrtana dejanska podlaga spora. Zato ni sprejemljivo, da se tožnik sklicuje na priloge tožbe, listinsko dokumentacijo ali v drugih zadevah in postopkih dane navedbe.
Ni naloga sodišča, da ob slabi oziroma pomanjkljivi trditveni podlagi preučuje obsežno dokumentacijo in ugotavlja, kaj je tožnik z določeno (zgolj številčno označeno) postavko morda imel v mislih. Smisel priloženih dokazov je dokazovanje tožbenih trditev, ne pa njihovo nadomeščanje.
Predmetna tožba (njena dopolnitev) ni tako pomanjkljiva ali nerazumljiva, da bi jo moralo sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP vrniti tožniku v popravo. Vsebuje vse zahtevane formalne sestavine tožbe iz 180. člena ZPP. Prav tako ni nejasna - le vsebinsko je pomanjkljiva. Takšne tožbe pa se ne vrača v popravo, saj bi bilo s takšnim ravnanjem pravzaprav kršeno razpravno načelo iz 7. člena ZPP. Prav tako sodišče ni bilo dolžno opraviti materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj je na pomanjkljivosti tožbe opozorila že toženka v odgovoru na dopolnitev tožbe,
Vprašanji, o katerih odloča Delovno in socialno sodišče v Celju v sporih Pd 148/2021 in Pd 149/2021 ter Okrožno sodišče v Celju glede pogodbe o prenosu dejavnosti, za odločitev v sporu drugega tožnika zoper toženki nista predhodni. Sodišče prve stopnje je postopek iz razloga, določenega v 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, neutemeljeno prekinilo.