OZ člen 131, 131/1, 171, 179. ZPP člen 154, 154/2.
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost varnostnikov - pretep - udarec s pestjo v obraz - protipravno ravnanje varnostnika - poškodba s strani varnostnika v lokalu - delo varnostnikov - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zlom - huda telesna poškodba - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - primarni in sekundarni strah - odločitev o stroških postopka - kriterij uspeha strank - vrednotenje uspeha po temelju in višini - (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini
Tožnik je izzval toženčevo ravnanje z izrazito agresivnim obnašanjem med opravljanjem nalog varnostnika. Upoštevaje visoko stopnjo neskrbnosti njegov prispevek znaša 40 %.
Sodišče prve stopnje je tožniku iz naslova nepremoženjske škode (pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in strah) pravilno prisodilo odškodnino v višini 8.500,00 EUR oziroma 6,5 neto plač v času sojenja. Upoštevaje višji tožnikov prispevek je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino v višini 5.100,00 EUR.
Ni podlage za ločeno upoštevanje temelja in višine pri izračunu tožnikovega pravdnega uspeha. Obravnavanje temelja zahtevka (zaslišanje vseh prič na enem naroku, na katerem je bil zaslišan tudi tožnik) ni zavleklo postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00065684
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 48, 48/4.
določitev funkcionalnega zemljišča - opredelitev funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - dostop do objekta - dvorišče - dokazovanje pridobitve lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Pojma funkcionalno zemljišče ni mogoče razlagati široko, temveč ga je treba razlagati restriktivno. Iz tega izhaja, da ni mogoče vsakršne rabe zemljišča razumeti kot rabo, ki uživanje stavbe sploh omogoča. Zgolj dostop čez notranje dvorišče do manjše poslovne stavbe na njem ne spada med takšne rabe. Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da poslovna stavba na parc. št. 2479 in 2476/2, glede na svojo velikost (40 m2), uporabo, nastanek in pozicioniranost samostojnega funkcionalnega zemljišča in posledično tudi pripadajočega zemljišča, ne potrebuje (podobno kot npr. zidane individualne garaže).
Prva točka tarifne številke 42 Odvetniške tarife ureja odmero nagrade za zahtevke in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah. Vendar ta določba ne predstavlja pravne podlage za obveznost ene stranke povrniti stroške izvensodnega zahtevka nasprotni stranki, ampak določa samo način odmere stroškov izvensodnega zahtevka, če je stranka na podlagi pravil ZPP, vključno s kriterijem potrebnosti iz 155. člena ZPP, upravičena do njihovega povračila.
V obravnavani zadevi stroškov izvensodnega zahtevka ni mogoče šteti za stroške, ki so bili potrebni za pravdo in bi jih zato morala kriti nasprotna stranka. Izvensodni zahtevek namreč ni predstavljal formalnega predpogoja (procesne predpostavke) za začetek postopka.
Navedba tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da so pritožbene navedbe tožene stranke podane v nasprotju s 337. členom ZPP in je pritožnica z njimi prekludirana, ker je bil strošek izvensodnega zahtevka priglašen ob vložitvi tožbe, tožena stranka pa do izdaje prvostopne sodbe ni imela nikakršnih ugovorov zoper upravičenost stroškov za izvensodni zahtevek, ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi ne navaja novih dejstev, ampak izpodbija materialno pravno presojo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka skladno z določili ZPP in Odvetniške tarife upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka. Prekluzija se nanaša zgolj na navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa tudi na pravna naziranja strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00066153
OZ člen 191, 197, 275. SZ-1 člen 23, 23/2, 23/3, 23/7, 30.
upravnik stavbe - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija upravnika - stanovanjska soseska - upravljanje soseske - stroški upravljanja soseske - stroški obratovanja in vzdrževanja - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - upravljanje s skupnim delom več večstanovanjskih stavb - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe - plačilo stroškov upravljanja - pravna podlaga - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - subrogacija - utemeljenost zahtevka - tuj dolg - delitev stroškov upravljanja - spor majhne vrednosti
Bistvena je nadalje dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo tožnici s strani tožencev (etažnih lastnikov) izrecno prepovedano opravljanje poslov upravljanja.
Ker tožnica ni izkazala, da bi bila osebno ali stvarno odgovorna za tuj dolg, prav tako ni utemeljen tožbeni zahtevek na podlagi pravil o zakonski subrogaciji (275. člen OZ). Zgolj interes nemotenega delovanja soseske za zakonsko subrogacijo ni dovolj. Nelogične pa so navedbe tožnice, da stroška upravljanja za izvajanje storitev na skupnih delih ni mogoče deliti. Stroški upravljanja skupnega dela več večstanovanjskih stavb se razdelijo glede na solastniške deleže. Delež stroškov, ki odpade na posamezno večstanovanjsko stavbo v etažni lastnini, pa se med njene etažne lastnike razdeli kot strošek njenega upravljanja (sedmi odstavek 23. člena SZ-1).
spori iz družinskega razmerja - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev - stroški življenjskih potreb otroka - ocena stroškov - okoliščine konkretnega primera - uspešen telesni in duševni razvoj - časovna opredelitev stikov - vpliv stikov na preživninsko breme - porazdelitev preživninskega bremena - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba sodišču nalaga, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Otrokove potrebe so takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, če zmožnosti staršev to dopuščajo, pa tudi druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju.
Nasprotni udeleženec je tisti, ki v pretežni meri skrbi za mld. C. C. Gre za prizadevanje, ki nima denarnega ekvivalenta, vendar pa po sodni praksi vpliva na določitev preživnine.
predodelitev otroka - nova odločba - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - bistveno spremenjene okoliščine - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - odtujitev otroka od roditelja - izdaja začasne odredbe - začasna odredba o stikih
Sodišče odloča glede na stanje na dan zaključka sojenja, torej konca glavne obravnave. Do tedaj je dolžno upoštevati vse morebitne spremembe, ki se zgodijo med postopkom. Za zavarovanje stanja oz. regulacijo morebitne vmesne ogroženosti otrok so tudi med postopkom, ki je zaradi narave dokazov včasih žal (pre)dolgotrajen, na voljo ustrezna pravna sredstva, ki jih je sodišče v konkretnem primeru tudi uporabilo; izdalo je začasno odredbo o stikih med materjo in otrokoma.
V konkretnem primeru bi bila delna fizična delitev solastnega premoženja izvedljiva, vendar pod pogojem, da je takšna volja tistih, ki ostanejo v tovrstni solastninski skupnosti. Ker pa je predlagateljica takšni delitvi izrecno nasprotovala in ker je bilo ugotovljeno, da so med udeležencema povsem porušeni odnosi in da je dogovarjanje med njima nemogoče, s takšnim načinom delitve ne bi bil dosežen namen delitvenega postopka.
Fizična delitev stanovanjske hiše z vzpostavitvijo zaključenih funkcionalnih enot ni mogoča brez soglasja solastnikov.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - smotrnost prekinitve postopka
Ker veljavnosti izvršilnega naslova v postopku po tožbi za nedopustnost izvršbe ni dopustno presojati, vprašanje veljavnosti pogodb, ki so jih sklepali pravni predniki pravdnih strank in so bile podlaga za vknjižbo hipoteke, v tej pravdi ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in je odločitev o prekinitvi postopka zaradi reševanje predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP) zmotna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00068584
SZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-7, 109, 109/1, 115, 115/1, 115/3, 117. OZ člen 334, 618. ZPP člen 285, 335, 350, 350/1.
tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom po smrti najemnika - obvezne sestavine najemne pogodbe - višina najemnine - sprememba neprofitne najemnine - znižanje neprofitne najemnine - uskladitev višine najemnine - metoda izračuna - izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo - krivdni odpovedni razlog - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - nedovoljene pritožbene novote - obvezne sestavine pritožbe
Prvi odstavek 109. člena SZ-1 za primer smrti najemnika določa, da mora lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji z enim od ožjih družinskih članov, če je v času najemnikove smrti dejansko prebival v stanovanju, imel v tem stanovanju prijavljeno stalno bivališče ter bil naveden v najemni pogodbi, zahteva pa mora biti podana lastniku v pisni obliki v 90 dneh po smrti najemnika.
Višina najemnine ter način in rok plačevanja najemnine je ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe (7. alineja prvega odstavka 91. člena SZ-1). Najemnina mora biti določena v najemni pogodbi, ni pa nujno, da je pri neprofitni najemnini znesek enak prejšnjemu. Način določanja višine najemnine predpisuje 115. člen SZ-1. Določa, da za uporabo najemnega stanovanja plačuje najemnik lastniku stanovanja najemnino, ki se določi z najemno pogodbo, vendar ne v nasprotju z določbami SZ-1. Najemnina za neprofitna stanovanja se oblikuje v skladu z metodologijo iz 117. člena SZ-1 (neprofitna najemnina).
Podrobnejši način in postopek za izračun neprofitnih najemnin, postopnost pri njihovi uveljavitvi ter merila in postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine določi Vlada Republike Slovenije. Metodologija za določitev neprofitne najemnine je točno določena in kongentna. O višini neprofitne najemnine se stranki ne moreta prosto sporazumeti, ampak je le ta določena z zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Neprofitna najemnina je odvisna od vrednosti stanovanja in vrednosti točke ter vrste drugih stroškov (amortizacije, financiranja, upravljanja) in lokacije stanovanja. Neprofitna najemnina za isto stanovanje ni statična, ampak se z leti spreminja. Bodisi zaradi starosti stanovanja, bodisi spremembe pravnih predpisov na tem področju. Če je pokojni najemnik z lastnikom stanovanja imel sklenjeno najemno pogodbo za neprofitno najemnino, je zato potrebno prvi odstavek 109. člena SZ-1 razlagati tako, da je nova najemna pogodba sklenjena pod istimi pogoji, če je dogovorjena neprofitna najemnina in ni nujno, da je višina najemnine enaka prejšnji. Če je v vmesnem času prišlo do spremembe postavke, ki vpliva na izračun neprofitne najemnine, ima najemnik upravičen interes zahtevati spremembo neprofitne najemnine.
Zahteva za sklenitev pogodbe pod istimi pogoji ne pomeni, da morata biti besedili obeh pogodb povsem identični, ampak je bistvena pogodbena vsebina, določene pravice in obveznosti.
SPZ člen 99, 213, 219. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
negatorna (opustitvena) tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - nujna pot - služnostna pravica hoje - služnostna pravica hoje in vožnje - uporaba dovozne poti - stanje poti - izvrševanje služnosti - vzdrževanje služnostne poti - posegi za vzpostavitev nujne poti - gradbena storitev - dopustnost posega - način izdelave nujne poti - ustanovitev nujne poti - pravnomočen sklep - vsebina sklepa - nedovoljen poseg v lastninsko pravico - dovoljen poseg v lastninsko pravico - delna razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Služnostni upravičenec zgolj na podlagi dejstva, da obstoji služnost ali nujna pot, še nima pravice izvajati del za izgradnjo oziroma realizacijo služnostne poti, in mora v zvezi s tem biti tudi služnostnemu zavezancu dana možnost izjave. Če je služnostna pot določena, vendar zaradi stanja v naravi ni primerna za uporabo in jo je torej šele treba usposobiti (zgraditi), ima služnostni upravičenec na voljo dve pravni možnosti: Lahko že v sklepu o ustanovitvi nujne poti izposluje odločitev o lastnikovi obveznosti dopustiti vzpostavitev poti: taka odločitev mora vsebovati konkretno opredeljeno stanje v naravi in konkretno opredeljene posege za vzpostavitev poti. Druga možnost je tožba zoper lastnika zemljišča z zahtevkom za dopustitev (konkretiziranih) dejanj vzpostavitve poti.
Sklep o ustanovitvi nujne poti daje tožencu pravni naslov le za uporabo nujne poti, ne pa za kakršnakoli dela, ki bi bistveno spreminjala obstoječe stanje v naravi (na primer utrjevanje, tlakovanje, asfaltiranje, izgradnja škarp ipd.). Tudi temeljno pravno načelo izključnosti lastninske pravice veleva, da je za poseg v tujo lastnino potreben pravni naslov. Toženec takega naslova zaenkrat še nima. Zato je zmoten pravni zaključek sodišča prve stopnje, da ima toženec v sklepu o ustanovitvi nujne poti pravno podlago za pripravljalna dela za izgradnjo nujne poti (vrtanje zaradi geosondaž, kar je bilo potrebno za pripravo gradbenih elaboratov in druge dokumentacije). Kot že rečeno, navedeni sklep take pravice tožencu ne daje.
Lastnik na svojih nepremičninah praviloma ni dolžan trpeti nobenih posegov brez ustreznega pravnega naslova, vendar pa to ne pomeni, da ima lastnik pravico do sodnega varstva pred abstraktno, zgolj hipotetično grozečimi posegi; pravno varstvo z negatorno tožbo ima le glede takšnih (in bistveno podobnih) posegov, kot jih je motilec dejansko storil. Ker ni jasno, ali je sploh šlo za kakšna gradbena dela (razen dveh geodetskih sondažnih vrtin in s tem povezanega manjšega odkopavanja ruše, česar ni mogoče opredeliti kot »gradbena dela«) in ker ni jasno, kakšne »druge stvari« (razen »orodja,« kar je po oceni pritožbenega sodišča zadosti določno in določljivo) naj bi toženec oziroma njegovi ljudje odlagali, bi bilo – tudi ob upoštevanju že izpostavljenega dejstva, da gre za visoko konfliktno razmerje – treba tudi te nejasnosti odpraviti z materialnim procesnim vodstvom (ki je vsebovano že v teh razlogih sodišča druge stopnje).
Služnostni upravičenec ima pravico opravljati vzdrževalna dela, ki v ničemer ne spreminjajo substance služnostne poti, kar vključuje tudi košnjo trave. Zato bi moralo sodišče prve stopnje glede na to, da je bilo med strankama sporno, ali so se košnje izvajale zgolj na trasi služnostne poti ali še kje drugje, dejansko stanje ustrezno raziskati; toženec je v zvezi s tem predlagal zaslišanje strank in priče – svojega najemnika, ki naj bi sporno travo kosil. Sodišče prve stopnje je navedbe toženca, kaj se je pogovarjal s tožnikoma in o potrebnem kompromisu, obravnavalo preveč izolirano, pri tem pa je premajhno težo poklonilo jasnemu ugovoru, da je toženec kosil zgolj po trasi služnostne poti; ker je to dejstvo sporno, kot je bilo že pojasnjeno, ga bo treba ugotoviti po ustrezno izvedenem dokaznem postopku.
rok za plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - predlog za podaljšanje roka - zavrnitev predloga - zakonski prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Roka za predlaganje oprostitve plačila sodnih taks ni mogoče podaljševati, če ga stranka ne vloži v prekluzivnem roku iz 34. člena ZST-1.
ZPP člen 108, 108/5. Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (2020) člen 18.
nepopolna vloga - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - vročanje pisanj v drugo državo članico EU
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil predlagatelj pravilno obveščen o tem, kakšna pravna posledica bo nastala za njegove pravice, če sodnega pisanja ne bo dvignil.
Registrsko sodišče ne more subjekta vpisa izbrisati iz sodnega registra brez predhodno izpeljanega postopka njegovega prenehanja po ZFPPIPP. Registrski postopek izbrisa subjekta vpisa šele sledi postopku prenehanja. Ta je mogoč na več pravnih podlagah.
kaznivo dejanje grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - dokazna ocena verodostojnosti prič
Namen ustrahovanja in vznemirjanja je namreč podan, ko storilec želi pri oškodovancu doseči občutek duševnega nelagodja zaradi predočene nevarnosti za življenje ali telo, kar je v obravnavani zadevi obdolženec glede na opisana ravnanja in povzete okoliščine nedvomno zasledoval in po prepričljivi izpovedbi oškodovanke tudi dosegel, saj je slednja prepričljivo pojasnila, da ni bila pretresena samo neposredno po dogodku, kot sta to potrdila priči B. B. in C. C., ampak se ga je bala dlje časa po obravnavanem dogodku, kot to izhaja tudi iz izpovedbe priče B. B.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067489
ZPP člen 287.
plačilo dodatnih del - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokazov
Tožeča stranka ne more uspeti s trditvami, da tožena stranka ni nikoli zanikala udeležbe in pogovora na sestanku dne 22. 1. 2020, katerega so se v zvezi z neplačevanjem računov udeležili predstavniki obeh pravdnih strank in na katerem naj bi predstavniki tožene stranke obljubili, da bodo dolgovani znesek poravnali, kar naj bi pričalo o tem, da sta se stranki resno pogovarjali o poravnavi zapadlih obveznosti. To naj bi predstavljalo pomembno dejstvo, ki bi ga bilo mogoče bolj razjasniti ravno z zaslišanjem predlaganih prič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi s predlaganimi pričami tožeča stranka sicer lahko dokazala, da sta se pravdni stranki pogovarjali o poravnavi zapadlih obveznosti, ne pa bi s tem, ob ugovorih tožene stranke in pomanjkljivi trditveni podlagi glede dodatnih del mogla dokazati, da so bila dela, katerih plačilo vtožuje v tej pravdni, tudi opravljena. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno dokaz z zaslišanjem prič utemeljeno zavrnilo, saj ta glede na zgoraj navedeno ni primeren za dokazovanje količine in vrste opravljenih dodatnih del.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 127, 245. URS člen 25.
stečajni postopek nad pravno osebo - pravica do pritožbe - prepozna pritožba - rok za pritožbo
Pritožniku je bilo ob jasnih zakonskih določbah o pravici do pritožbe in jasnem pravnem pouku omogočeno, da pravico do pritožbe učinkovito uveljavlja v zakonskem roku.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - okoliščine, ki utemeljujejo sklep o obstoju utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja - pregled osebnega vozila - zakonito pridobljen dokaz
Po podatkih spisa policisti glede na usmeritve iz dopisa SKP PU Ljubljana vozilo niso pregledali zgolj z namenom preveriti tehnično primernost vozila za cestni promet, kot to zmotno meni zagovornik, ampak so po pravilnih argumentih sodišča prve stopnje avtomobil pregledali z namenom ugotoviti, ali so označbe na vozilu originalne, oziroma so preverili, ali je bilo morebiti navedeno vozilo uporabljeno za legalizacijo ukradenega vozila oziroma ali so bili za popravilo vozila uporabljeni ukradeni deli drugih avtomobilov.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 33, 34, 35, 37, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. URS člen 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - zbiranje osebnih podatkov - diskriminacija
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da tožena stranka za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahtevala, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imela podlage v zakonu, in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). S sprejetimi ukrepi zato tožniku ni samovoljno nalagala nobenih dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu pa je tudi zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1), h kateri se je tožnik izrecno zavezal tudi v pogodbi o zaposlitvi.
V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora plačati pravdne stroške (razen če gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo).
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola
Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov (izpovedi prič, podatki o prometu vozil) pravilno ugotovilo, da je intenzivnost tožnikovega dela, med katerim večkrat in dalj časa ni opravljal mejne kontrole, objektivno omogočala izrabo odmora. Pri tem je upoštevalo, da je šlo za manjše mejne prehode, ki so jih večinoma uporabljali domačini za pot na delo in kjer je bilo manj prometa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065799
ZKP člen 344, 344/3, 451, 451/1, 456, 456/3, 474, 492, 492/6. KZ člen 70, 70/2, 89, 89/1, 93, 93/2.
kaznivo dejanje mladoletnika - postopek proti mladoletnikom - enoten postopek - izrek vzgojnega ukrepa - predlog za kaznovanje - sprememba obtožnega akta - vložitev obtožnice - kazenske sankcije za mladoletnike - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik
ZKP ne pozna nadomeščanja obtožnih aktov. Procesni zakon ureja vložitev novega obtožnega akta, kot je to primarno pri spremembi obtožbe (tretji odstavek 344. člena ZKP) ali pri vložitvi obtožnega akta po zavrženju predloga za izrek varnostnega ukrepa (šesti odstavek 492. člena ZKP). Kazenski zakonik (KZ) v drugem odstavku 70. člena določa, da se posebne določbe, ki veljajo za mladoletne storilce kaznivih dejanj, pod pogoji, določenimi v KZ, uporabljajo tudi za polnoletne, kadar se jim sodi za kazniva dejanja, ki so jih storili kot mladoletniki (drugi odstavek 70. člena KZ). To pomeni, da je starost storilca, ob storitvi kaznivega dejanja, nespremenljivo in odločilno dejstvo, od katerega je odvisen izrek vzgojnega ukrepa ali kazni. S potekom časa se storilcu, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja mladoleten, ne more izreči strožja sankcija, kot je bila predpisana ob storitvi kaznivega dejanja. Po drugem odstavku 93. člena KZ pa se sme polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik in ki je med sojenjem dopolnil enaindvajset let, izreči namesto mladoletniškega zapora zapor ali pogojna obsodba. Zakon v takem primeru dopušča izrek zapora oziroma pogojne obsodbe namesto mladoletniškega zapora (89. člen KZ), ki je predviden za kazniva dejanja, za katera je z zakonom predpisana kazen zapora petih ali več let, če zaradi narave in teže dejanja in zaradi visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izreči vzgojnega ukrepa (prvi odstavek 89. člena KZ), vendar se tudi v takem primeru storilcu lahko odmeri kazen le do tiste mere, kot znaša največja dovoljena mera kazni mladoletniškega zapora. Sodišče ima tudi v tem primeru oportunitetno pooblastilo, da ne izrabi te možnosti in ne izreče nobene kazenske sankcije, čeprav so izpolnjeni zakonski pogoji zanjo.