tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - smotrnost prekinitve postopka
Ker veljavnosti izvršilnega naslova v postopku po tožbi za nedopustnost izvršbe ni dopustno presojati, vprašanje veljavnosti pogodb, ki so jih sklepali pravni predniki pravdnih strank in so bile podlaga za vknjižbo hipoteke, v tej pravdi ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in je odločitev o prekinitvi postopka zaradi reševanje predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP) zmotna.
predodelitev otroka - nova odločba - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - bistveno spremenjene okoliščine - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - odtujitev otroka od roditelja - izdaja začasne odredbe - začasna odredba o stikih
Sodišče odloča glede na stanje na dan zaključka sojenja, torej konca glavne obravnave. Do tedaj je dolžno upoštevati vse morebitne spremembe, ki se zgodijo med postopkom. Za zavarovanje stanja oz. regulacijo morebitne vmesne ogroženosti otrok so tudi med postopkom, ki je zaradi narave dokazov včasih žal (pre)dolgotrajen, na voljo ustrezna pravna sredstva, ki jih je sodišče v konkretnem primeru tudi uporabilo; izdalo je začasno odredbo o stikih med materjo in otrokoma.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - sklep o stroških postopka - breme stroškov postopka
V sodni praksi je prevladujoče stališče, da v primeru, ko predlagatelji v postopku po ZPND v končni fazi ne uspejo – kar implicitno pomeni, da je bil predlog vložen neutemeljeno – tudi nosijo stroške postopka. V pritožbeno citirani zadevi VSL IV Cp 486/2020 je šlo za bistveno drugačno situacijo, saj je bilo tam ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec nasilje izvajal.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - neveljavnost oporoke - napotitev dedičev na pravdo - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku
Sodišče prve stopnje je dediča na pot pravde za ugotovitev, da sta oporoki neveljavni, utemeljeno napotilo, saj ni dvoma, da je med dediči prišlo do spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine po obeh oporokah (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD).
Prva točka tarifne številke 42 Odvetniške tarife ureja odmero nagrade za zahtevke in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah. Vendar ta določba ne predstavlja pravne podlage za obveznost ene stranke povrniti stroške izvensodnega zahtevka nasprotni stranki, ampak določa samo način odmere stroškov izvensodnega zahtevka, če je stranka na podlagi pravil ZPP, vključno s kriterijem potrebnosti iz 155. člena ZPP, upravičena do njihovega povračila.
V obravnavani zadevi stroškov izvensodnega zahtevka ni mogoče šteti za stroške, ki so bili potrebni za pravdo in bi jih zato morala kriti nasprotna stranka. Izvensodni zahtevek namreč ni predstavljal formalnega predpogoja (procesne predpostavke) za začetek postopka.
Navedba tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da so pritožbene navedbe tožene stranke podane v nasprotju s 337. členom ZPP in je pritožnica z njimi prekludirana, ker je bil strošek izvensodnega zahtevka priglašen ob vložitvi tožbe, tožena stranka pa do izdaje prvostopne sodbe ni imela nikakršnih ugovorov zoper upravičenost stroškov za izvensodni zahtevek, ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi ne navaja novih dejstev, ampak izpodbija materialno pravno presojo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka skladno z določili ZPP in Odvetniške tarife upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka. Prekluzija se nanaša zgolj na navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa tudi na pravna naziranja strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00065684
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 48, 48/4.
določitev funkcionalnega zemljišča - opredelitev funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - dostop do objekta - dvorišče - dokazovanje pridobitve lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice
Pojma funkcionalno zemljišče ni mogoče razlagati široko, temveč ga je treba razlagati restriktivno. Iz tega izhaja, da ni mogoče vsakršne rabe zemljišča razumeti kot rabo, ki uživanje stavbe sploh omogoča. Zgolj dostop čez notranje dvorišče do manjše poslovne stavbe na njem ne spada med takšne rabe. Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da poslovna stavba na parc. št. 2479 in 2476/2, glede na svojo velikost (40 m2), uporabo, nastanek in pozicioniranost samostojnega funkcionalnega zemljišča in posledično tudi pripadajočega zemljišča, ne potrebuje (podobno kot npr. zidane individualne garaže).
OZ člen 131, 131/1, 171, 179. ZPP člen 154, 154/2.
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost varnostnikov - pretep - udarec s pestjo v obraz - protipravno ravnanje varnostnika - poškodba s strani varnostnika v lokalu - delo varnostnikov - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - zlom - huda telesna poškodba - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - primarni in sekundarni strah - odločitev o stroških postopka - kriterij uspeha strank - vrednotenje uspeha po temelju in višini - (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini
Tožnik je izzval toženčevo ravnanje z izrazito agresivnim obnašanjem med opravljanjem nalog varnostnika. Upoštevaje visoko stopnjo neskrbnosti njegov prispevek znaša 40 %.
Sodišče prve stopnje je tožniku iz naslova nepremoženjske škode (pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in strah) pravilno prisodilo odškodnino v višini 8.500,00 EUR oziroma 6,5 neto plač v času sojenja. Upoštevaje višji tožnikov prispevek je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino v višini 5.100,00 EUR.
Ni podlage za ločeno upoštevanje temelja in višine pri izračunu tožnikovega pravdnega uspeha. Obravnavanje temelja zahtevka (zaslišanje vseh prič na enem naroku, na katerem je bil zaslišan tudi tožnik) ni zavleklo postopka.
pisna oporoka pred pričami - neveljavna razpolaganja v oporoki - vsebina oporoke - neveljavna oporoka - neveljavna razpolaganja v pisni oporoki pred pričami - oblika oporoke - formalni pogoji
V prvem odstavku 64. člena ZD določa, da oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka.
V primeru oporoke pred pričami se upošteva določba 68. člena ZD, skladno s katero je oporoka neveljavna v delu, s katerim se kaj zapusti pričam pri oporoki. Zato sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da določila navedene oporoke niso veljavna, saj naj bi z njo zapustnica vse svoje premoženje zapustila ravno obema oporočnima pričama.
Pri testiranju ima oblika poseben pomen, zato strogih obličnostnih zahtev ni mogoče zaobiti (forma ad valorem). Zato tudi ni bilo treba, kot meni pritožba, da bi sodišče prve stopnje zaslišalo pritožnika o okoliščinah, saj njegovo zaslišanje ne bi moglo vlivati na drugačno presojo listine, ki je jasna, nedvoumna in ji tudi pritožnik dejansko ne nasprotuje.
rok za plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - predlog za podaljšanje roka - zavrnitev predloga - zakonski prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Roka za predlaganje oprostitve plačila sodnih taks ni mogoče podaljševati, če ga stranka ne vloži v prekluzivnem roku iz 34. člena ZST-1.
določitev skrbnika za poseben primer - demenca - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - center za socialno delo kot skrbnik - očitna pisna pomota sodišča - dedna izjava - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča
Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža. Z izjavo o odpovedi dediščini v korist sodediča se dedič ne odpove dediščini, pač pa podedovano premoženje odstopi drugemu dediču. Dedič, ki se v zapuščinskem postopku odpove svojemu deležu v korist drugega dediča, je še vedno stranka zapuščinskega postopka. Ker se pritožnik glede na izjavo, kakršno je podal, šteje za zapustnikovega dediča, v tem postopku zaradi kolizije interesov ne more zastopati sodedinje.
spori iz družinskega razmerja - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev - stroški življenjskih potreb otroka - ocena stroškov - okoliščine konkretnega primera - uspešen telesni in duševni razvoj - časovna opredelitev stikov - vpliv stikov na preživninsko breme - porazdelitev preživninskega bremena - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba sodišču nalaga, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Otrokove potrebe so takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, če zmožnosti staršev to dopuščajo, pa tudi druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju.
Nasprotni udeleženec je tisti, ki v pretežni meri skrbi za mld. C. C. Gre za prizadevanje, ki nima denarnega ekvivalenta, vendar pa po sodni praksi vpliva na določitev preživnine.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 33, 34, 35, 37, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. URS člen 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - ustavna odločba - sprememba pogodbe o zaposlitvi - zbiranje osebnih podatkov - diskriminacija
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da tožena stranka za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahtevala, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imela podlage v zakonu, in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). S sprejetimi ukrepi zato tožniku ni samovoljno nalagala nobenih dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja. Spoštovanje in izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu pa je tudi zakonska dolžnost delavca (35. člen ZDR-1), h kateri se je tožnik izrecno zavezal tudi v pogodbi o zaposlitvi.
URS člen 2. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 103/3, 103/4, 112, 112/3, 112a, 112a/1, 112a/2.
zahtevek na izpraznitev nepremičnine - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačilo najemnine in stroškov - sprememba stanovanjskega zakona - načelo pravne države - neprava retroakrivnost - dopustna retroaktivnost - pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava - tehtanje ustavnih pravic - poseg v lastninsko pravico - pravica do doma - pravica do primernega stanovanja
Za nepravo retroaktivnost gre, ko pravna norma učinkuje na konkretni dejanski stan, ki je sicer nastal že pred objavo zakona, ni pa še bil v celoti zaključen. Načeloma ni prepovedana, razen če bi nedopustno posegla v načelo varstva zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od ustavnih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo zoper morebitne omejitve in druge posege, to načelo nima absolutne veljave in je v večji meri kot posamezne ustavne pravice dostopno možnim omejitvam, torej temu, da je v primeru konflikta oziroma kolizije med tem in drugimi ustavnimi načeli oziroma dobrinami treba v t.i. tehtanju dobrin presoditi, kateri izmed ustavno zavarovanih dobrin je v posameznem spornem primeru treba dati prednost. To je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, ko je poudarilo, da načelo pravne varnosti narekuje tehtanje med zaupanjem posameznika v trajnost obstoječega položaja na eni strani in ustavno varovano dobrino, ki jo varuje spremenjena ureditev.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da se s spremenjenim načinom uveljavljanja odpovedi najemne pogodbe v primeru obstoja krivdnega razloga iz 4. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1 položaj najemnika ni bistveno poslabšal. Tudi sámo namreč meni, da je bistveno, da mora tudi po novi ureditvi lastnik pred izvensodno odpovedjo najemne pogodbe izvesti opominjevalni postopek, ki najemniku v primernem roku omogoča odpravo kršitve. Za izpraznitev stanovanja je še vedno predvidena tožba oziroma predlog za izdajo naloga za izpraznitev, torej postopek, v katerem ima najemnik možnost uveljavljati vse ugovore, tudi v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi opominjevalnega postopka. Za varstvo najemnikovega položaja je torej še vedno predviden sodni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065635
ZPP člen 7, 7/1, 108, 108/1, 180, 180/1, 285.
trditvena podlaga tožbe - vsebina in obseg trditvene podlage - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage z listinami - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - obrazložitev posameznih postavk nagrade - razpravno in preiskovalno načelo - materialno procesno vodstvo in njegove meje - nerazumljiva ali nepopolna vloga - pravilo o vračanju nepopolne vloge - nepopolna in nerazumljiva tožba - slabo pravdanje - nagrada za odvetniške storitve - spor v zvezi z odvetniško storitvijo
Navedbe, na katere tožnik opira svoj zahtevek, morajo biti razvidne že iz tožbe (oziroma v obravnavanem primeru iz dopolnitve tožbe). S tem (in z nadaljnjimi pravočasno navedenimi dejstvi) je začrtana dejanska podlaga spora. Zato ni sprejemljivo, da se tožnik sklicuje na priloge tožbe, listinsko dokumentacijo ali v drugih zadevah in postopkih dane navedbe.
Ni naloga sodišča, da ob slabi oziroma pomanjkljivi trditveni podlagi preučuje obsežno dokumentacijo in ugotavlja, kaj je tožnik z določeno (zgolj številčno označeno) postavko morda imel v mislih. Smisel priloženih dokazov je dokazovanje tožbenih trditev, ne pa njihovo nadomeščanje.
Predmetna tožba (njena dopolnitev) ni tako pomanjkljiva ali nerazumljiva, da bi jo moralo sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP vrniti tožniku v popravo. Vsebuje vse zahtevane formalne sestavine tožbe iz 180. člena ZPP. Prav tako ni nejasna - le vsebinsko je pomanjkljiva. Takšne tožbe pa se ne vrača v popravo, saj bi bilo s takšnim ravnanjem pravzaprav kršeno razpravno načelo iz 7. člena ZPP. Prav tako sodišče ni bilo dolžno opraviti materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj je na pomanjkljivosti tožbe opozorila že toženka v odgovoru na dopolnitev tožbe,
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - okoliščine, ki utemeljujejo sklep o obstoju utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja - pregled osebnega vozila - zakonito pridobljen dokaz
Po podatkih spisa policisti glede na usmeritve iz dopisa SKP PU Ljubljana vozilo niso pregledali zgolj z namenom preveriti tehnično primernost vozila za cestni promet, kot to zmotno meni zagovornik, ampak so po pravilnih argumentih sodišča prve stopnje avtomobil pregledali z namenom ugotoviti, ali so označbe na vozilu originalne, oziroma so preverili, ali je bilo morebiti navedeno vozilo uporabljeno za legalizacijo ukradenega vozila oziroma ali so bili za popravilo vozila uporabljeni ukradeni deli drugih avtomobilov.
ZPP člen 108, 108/5. Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (2020) člen 18.
nepopolna vloga - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - vročanje pisanj v drugo državo članico EU
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil predlagatelj pravilno obveščen o tem, kakšna pravna posledica bo nastala za njegove pravice, če sodnega pisanja ne bo dvignil.
Registrsko sodišče ne more subjekta vpisa izbrisati iz sodnega registra brez predhodno izpeljanega postopka njegovega prenehanja po ZFPPIPP. Registrski postopek izbrisa subjekta vpisa šele sledi postopku prenehanja. Ta je mogoč na več pravnih podlagah.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - pavšalne navedbe - stroški poslovanja - čas odločanja sodišča - sredstva za plačilo sodnih taks
Višje sodišče ne sledi pritožniku, da sodišče ne bi smelo upoštevati stanja na računu v juliju 2022 ampak v času, ko je izdalo plačilni nalog (13. 4. 2022). Sodišče namreč odloča glede na dejstva in stanje ob koncu glavne obravnave oz. v konkretnem primeru, glede na čas odločanja o predlogu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072208
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 83, 236, 236/3, 265.
kaznivo dejanje spolnega napada na mladoletno osebo - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvedenstvo psihiatrične stroke - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - izločitev dokazov
Kvalificirana oblika kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, kaznuje posebno zlorabo zaupanja in zaupnosti kot konkretizacijo zlorabe položaja. Storilec je lahko (biološki) starš ali učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki ji je zaupana vzgoja otroka, njegovo varstvo, učenje ali oskrba (npr. drugi otrokovi sorodniki, zunajzakonski partner, očim, mačeha, medicinsko osebje, poklicna varuška). Skladno s prakso Vrhovnega sodišča za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja osebe, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, zadošča opis odnosa med starejšim in mlajšim članom (razširjenje) družine, npr. med dedkom in vnukinjo1. V izreku izpodbijane sodbe je z navedbo, da je obtoženec dejanja izvrševal kot dedek v odnosu do svoje vnukinje, zakonski znak zlorabe položaja zadostno konkretiziran.
Določbe tretjega odstavka 236. člena ZKP (po kateri je zaslišanje mladoletne osebe, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, dovoljeno le na zahtevo obdolženca) ni mogoče razlagati tako, da bi sodišče vedno, ko to zahteva obdolženec, moralo zaslišati mladoletno pričo. Upoštevaje mnenje izvedenke dr.D. D., da bi bilo pričanje za oškodovanko preveliko breme in s tega vidika nikakor ne v njeno korist, ter pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da glede na izvedene dokaze zaslišanje oškodovanke ni potrebno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko oškodovanke ni zaslišalo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00066080
ZDR-1 člen 7, 7/4. ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 131, 131/1, 179.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - sindikalni zaupnik - izvedenec psihiater - duševne bolečine - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nesreča pri delu - pravno priznana škoda - neznatna škoda - sprememba prvostopenjske odločbe
Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi s posameznimi ravnanji toženke zoper tožnika (očitana dejanja v zvezi s predelanimi ključi in predlagana odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi dogodka z dne 9. 12. 2016 zgolj tožniku; način obravnavanja tožnikove nesreče pri delu; obravnavanje kršitev zaposlenih v zvezi s parkiranjem na način, da je pisno opozorilo izdano le tožniku; nedokazan očitek tožniku, da je on izvor lažne informacije o sodelavcu in sankcioniranje zgolj tožnika zaradi širjenja te informacije; predlagana premestitev kot poskus odstranitve tožnika iz delovnega okolja; razkritje tožnika kot avtorja e-sporočila s ciljem, da se ga pred sodelavci očrni in izolira; neenaka obravnava v zvezi s sankcioniranjem tožnika zaradi pošiljanja e-pošte med delovnim časom in zaradi nepravilne priglasitve potnih stroškov za službeno potovanje idr.), utemeljujejo zaključek o trpinčenju.
Upoštevajoč tudi ugotovitev o nekaj dneh lažjih bolečinah so bile celotne posledice škodnega dogodka tako blage in kratkotrajne, da predstavljajo le neznatno škodo, ki ni pravno priznana in ne predstavlja pravne podlage za prisojo pravične denarne odškodnine, saj oškodovanca ne upravičuje do zadoščenja.