ZST-1 člen 12a, 12a/1, 12a/2. ZUPJS člen 10. ZPP člen 108, 108/4.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - družinski člani - krog družinskih članov - starši - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nedopolnjenega predloga
Tudi če je tožnik zmotno menil, da bi moral predložiti podatke staršev, in jih ni, ker jih ni želel finančno obremenjevati, pa ni navedel tudi nobenih drugih podatkov, na katere je bil pozvan. Med drugim tudi ni podal podatkov o svojih dohodkih in premoženju, niti svojega soglasja, da sodišče podatke, ki so davčna tajnost, pridobi po uradni dolžnosti, saj predloga ni dopolnil.
Ker drugi odstavek 202. e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek kar je bilo izkazano tudi v konkretnem primeru, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, saj se določba drugega odstavka 202.e člena ZP-1 smiselno uporablja tudi v postopku odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
Številni v izpodbijanem sklepu navedeni in pritožbeno neproblematizirani razlogi utemeljujejo obstoj tega pripornega razloga, ki ga je sodišče prve stopenj argumentirano oprlo na močne navezne okoliščine na tujo državo, manjko naveznih okoliščin na Republiko Slovenijo ter na predhodne obsodbe v Nemčiji in Romuniji, ki kažejo na njegovo mobilnost.
Krivdno načelo se lahko uporabi le za povrnitev posameznih stroškov znotraj pravde (na primer, če je narok preložen po krivdi ali zaradi naključja na strani ene stranke), ne pa za postopek kot celoto.
ZPND člen 5, 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1. ZNP-1 člen 34.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - prepustitev uporabe stanovanja v skupni uporabi - utemeljenost predloga po zpnd - pravočasnost predloga - pogoji za izrek ukrepa - pomanjkljive navedbe - odločanje po pravilih nepravdnega postopka - materialno procesno vodstvo v nepravdnem postopku - procesna aktivnost sodišča - pritožbene novote v nepravdnem postopku
Predlagateljica je v predlogu za zadnjih šest mesecev resda podala skope trditve o doživetem nasilju, vendar bi moralo po oceni višjega sodišča sodišče prve stopnje zadnje dogodke, ki jih zatrjuje predlagateljica (gibanje nasprotnega udeleženca po mestu in zadrževanje po lokalih na način, da lahko spremlja gibanje predlagateljice, grožnja ob menjavi imena in priimka na nabiralniku), ocenjevati tudi v povezavi s preteklimi dogodki, ki jih prav tako zatrjuje (da je bila med drugim večkrat žrtev fizičnega in psihičnega nasilja s strani nasprotnega udeleženca ter deležna posrednih ali neposrednih groženj s smrtjo, saj nasprotni udeleženec poseduje pištolo). Odločitev o zavrnitvi predlaganih ukrepov je zato preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje, zlasti glede na naravo postopka po ZPND, ki je v celoti usmerjen v zaščito žrtev, poskrbeti, da bi predlagateljica predlog dopolnila z vsemi odločilnimi dejstvi tudi glede zadnjih dogodkov, ki jih je opisala le splošno.
Časovna oddaljenost datuma, odkar predlagateljica ne biva več v stanovanju, ne omogoča izreka ukrepa po 21. členu ZPND, ki ureja prepustitev stanovanja v skupni rabi; torej stanovanja, v katerem žrtev še živi ali je živela pred kratkim. Namen varstva po 21. členu ZPND je v tem, da se je v primeru iz stanovanja v skupni rabi (ne glede na lastniška ali druga razmerja) dolžan umakniti nasilnež in ne žrtev; gre za reševanje akutne situacije. V obravnavani zadevi pa predlagateljica in nasprotni udeleženec ne živita več skupaj že od septembra 2011, uporabo stanovanja po tem času pa sta dogovorila.
Zato dejstvo, da obdolženka v Republiki Sloveniji ni prijavila stalnega ali začasnega prebivališča, za ugotovitev o krivdno povzročenih stroških v zvezi z vročanjem sodnih pisanj, ni relevantno.
ZP-1 člen 52, 52/2, 55, 55/2, 113.a/1. ZPrCP člen 27, 107, 107/8, 107/12. ZUP člen 78, 78/1.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - utemeljen sum
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo z dne 20. 1. 2023 (priloga A1 spisa), iz katerega izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat, da obdolženi zapisnika ni podpisal, da mu je bil odrejen strokovni pregled ter da je obdolženi odrejen strokovni pregled odklonil, čeprav je bil opozorjen na posledice odklonitve.
Potrditi je namreč zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru izpostavljeni zapisnik z dne 20. 1. 2023 ni očitno nezakonit.
Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega postopka v zvezi s preverjanjem psihofizičnega stanja udeležneca cestnega prometa in izpolnjenega zapisnika v zvezi z ugotovitvami tega posotpka zaključi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu prepovedane psihoaktivne snovi in če udeleženec tak zapisnik tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066731
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - konkretizacija - privolitev - mladoletna oseba
Ugotavljanje zavesti obdolženke v času izvršitve očitanega kaznivega dejanja in s tem povezana presoja vprašanja, ali je resnično ravnala zlonamerno ali morebiti v želji po varovanju največjih koristi otroka, predstavlja predmet dokazne ocene in s tem predmet obrazložitve sodne odločbe. Privolitev mladoletne osebe praviloma ne izključuje protipravnosti storilčevega ravnanja. Pomen in teža volje mladoletne osebe je upoštevana že pri sprejemu sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka ter stikih, zato sodišče v kazenskem postopku ne more volje mladoletne osebe upoštevati drugače oziroma v drugačni meri. Zlonamerno onemogočanje stikov je ravnanje, ki ima za cilj, da se izvršljiva odločba o stikih ne uresniči, pri čemer ni nobenih opravičljivih razlogov za onemogočanje stikov.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 12/1, 17, 17/1, 17/1-6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - finančno stanje prosilca - dohodek, ki se upošteva - denarna sredstva na bančnem računu - prihranki prosilca - posojilo - pravni pouk o pritožbi - napačen pravni pouk - dovoljenost pritožbe zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, znesek 6.155,11 EUR predstavlja sredstva na računu drugega tožnika. Pri tem pa ZUPJS niti ZSVarPre ne določata nobene izjeme, da se tak znesek (tudi če ga je nakazala na račun mati taksnega zavezanca) ne bi upošteval kot premoženje taksnega zavezanca.
ZS člen 5, 5/1. ZKP člen 7, 7/1, 7/3. ZP-1 člen 59, 59/3, 62, 62-2, 65, 65/9, 67, 67/1, 67/1-1, 155, 155/2.
zahteva za sodno varstvo - kršitev pravice do uporabe svojega jezika - uporaba jezika v postopku - uporaba slovenskega jezika v vlogah - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Ker je tujec praviloma dolžan pravno sredstvo vložiti v slovenskem jeziku, storilec pa je v obravnavanem primeru tako ravnal, ni mogoče le na podlagi tega dejstva sklepati, da tudi razume in govori slovenski jezik ter na tej podlagi zavrniti zatrjevano kršitev pravice do uporabe jezika. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi devetega odstavka 65. člena ZP-1 najprej ugotoviti, ali je bila storilcu kršena pravica do uporabe jezika v postopku in če bi kršitev ugotovilo, bi to kršitev moralo odpraviti tako, da bi storilcu omogočilo uporabo jezika v postopku, kar pa praviloma lahko stori le na način, da storilcu omogoči pravico do zagovora.
Povzete pritožbene navedbe, vključno z ostalimi navedbami v pritožbi pravilnih razlogov izpodbijanega sklepa nikakor ne morejo omajati. Kot je prvostopno sodišče jasno navedlo v izpodbijanem sklepu, v obravnavani zadevi niso bile izpolnjene formalne procesne predpostavke za obravnavanje vloge A. A. kot obtožnega predloga. Kljub pozivom vlagateljica v danem roku svojega predloga ni dopolnila oziroma popravila tako, da bi ga lahko sodišče obravnavalo, zaradi česar je vlogo A. A. tudi utemeljeno zavrglo.
prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - povrnitev škode - padec - večstanovanjska stavba - protipravna opustitev - pravila stroke - pohodna površina - pravni standard dolžne skrbnosti
Padci v notranjih prostorih, zaradi narave stvari (logičen argument razlikovanja, s katerim se poudarja, da so razlike med urejenostjo zunanjih in notranjih površin pogojene z njihovimi različnimi lastnostmi in vplivi nanje) terjajo upoštevanje različnih okoliščin (dejstev) in temu prilagojeno razlago materialnega prava, a osnovna izhodišča te razlage so bistveno podobna - odškodninska obveznost za morebitno opustitev se lahko vzpostavi le, če je bila nevarnost ob ustrezni skrbnosti odgovorne osebe prepoznavna; upoštevati je potrebno, kateri ukrepi za zmanjševanje takšne nevarnosti so bili možni in predvidljivi, pri čemer ta dolžnost ne sme biti pretirana; ravnanje oškodovancev pa se primerja z običajnim (normalnim) pešcem, ki mora biti pozoren (skrben) pri hoji ("gledati predse"). V okoliščinah konkretnega primera in sicer, da je širina vhoda 3,10 m; da je bilo potrebno premostiti višinsko razliko 1 cm zelo ozkega (po širini) kovinskega roba, torej je bil potreben povsem normalen, običajen korak tudi v dolžino; tožnica živi v tem bloku že več let, takšno stanje je trajalo dve leti, ob padcu ni bilo nobenih drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na njeno zaznavanje in hojo, je zato pravilna zavrnitev tožbenega zahtevka.
IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00066255
ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - izpodbijanje sklepa skupščine - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Pogoji oziroma predpostavke za izdajo tovrstne začasne odredbe (in ki morajo biti podani kumulativno) so verjeten izkaz obstoja nedenarne terjatve, eden izmed pogojev iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in pogoj reverzibilnosti, ni pa je mogoče izdati v primeru iz prve alineje drugega odstavka 272. člena (nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena).
Glede na pravkar povedano je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da v postopku ni bilo izkazano, da bi katerikoli stranki v zvezi z (ne)izdajo začasne odredbe nastale hujše neugodne posledice kot nasprotni stranki in da sta v tem smislu v enakem položaju. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem pritožbe, da za tožnika kot družbenika toženke ni povsem vseeno (to ga moti oz. temu nasprotuje), ali bo skrben pregled poslovanja družbe s strani konkurenta opravljen ali ne, ampak to samo zase ne predstavlja oz. dokazuje (s stopnjo verjetnosti) obstoja "hujših neugodnih posledic" (vsaka neugodnost v tej zvezi seveda ni pravno relevantna). Le-te namreč morajo biti ustrezno konkretizirane in njihov obstoj izkazan na realni in ne zgolj na splošni in hipotetični ravni, česar pa tožnik ni v postopku ni uspel izkazati.
Zakon o sodnih taksah (1990) tarifna številka 4021, 4022.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za ugovor - višina sodne takse
Tar. št. 4021 ZST-1 zajema vse oziroma oba ugovora zoper sklep o izvršbi, torej tako na podlagi izvršilnega naslova kot na podlagi verodostojne listine.
nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - delodajalec - ugovor dolžnikovega delodajalca - minimalna plača
Glede na relevantno trditev o prejemanju minimalne plače bi moral dolžnik ponuditi dokaze za celotno obdobje od prejema sklepa o izvršbi v izvrševanje 23. 6. 2020 dalje, kar ni storil.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1, 114, 114/1, 114/1-3, 122, 122/5, 224, 224/1, 224/2, 224/2-2, 226, 233, 233/1, 233/7, 233/8, 402, 402/2. OZ člen 261, 261/1, 753.
postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - stečajna masa - vrednost unovčene stečajne mase - stroški skladiščenja - bančni stroški - nadomestilo upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora
Vrednost unovčene mase je mogoče doseči na različne načine, kar je povezano s stroški v zvezi z unovčenjem. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da upravitelj opreme, ki je bila skladiščena na treh različnih mestih ni mogel prodati, ne da bi jo prevzel. Skladiščnik pa je upravičen do plačila za hrambo in ima pridržno pravico na premoženju, ki ga hrani, dokler ne prejme plačila. Unovčena stečajna masa predstavlja razliko med kupnino, doseženo s prodajo opreme in stroški skladiščenja.
Upraviteljevo nadomestilo za opravljanje nadzora nad dolžnikom v postopku odpusta obveznosti v minimalnem znesku bi moralo biti upoštevano v smislu osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, kot znesek skupaj z zneskom za najnižje nadomestilo upravitelja in stroškov po sedmem odstavku 233. člena ZFPPIPP. Le, če bi vrednost unovčene stečajne mase v postopku osebnega stečaja presegala vsoto obeh minimalnih nadomestil, bi nastala pravna podlaga za vrnitev presežka sredstev unovčene stečajne mase v proračun. Gre namreč za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s smiselno uporabo določbe osmega odstavka 233. člena zakona, upoštevajoč posebnosti postopka osebnega stečaja, predvsem stroškov nastalih v zvezi z odpustom obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00066268
OZ člen 190, 629, 631. ZPP člen 163, 163/3.
odstop terjatve (cesija) - pobot z odstopljeno terjatvijo - končni obračun - pravna narava končnega obračuna del - pravna narava izvensodne poravnave - enostranski akt - pasivnost stranke - prerekanje trditev - actio directa podizvajalca - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - izpolnjevanje kumulativnih pogojev - priznanje obstoja podizvajalčeve teratve - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neupravičena obogatitev - stroški postopka - rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov - podaljšanje roka
Sodna praksa priznava dokončnemu računu naravo izvensodne poravnave ravno zato, ker pri njegovi sestavi sodelujeta obe stranki in tako ugotovita katera opravljena dela so nesporna. Dokončni obračun ni enostranski pravni akt, pač pa predstavlja dogovor med strankama. Zato v primeru, ko dokončni obračun izda enostransko ena stranka zaradi pasivnosti druge stranke, končni obračun nima narave izvensodne poravnave.
Takrat, kadar podizvajalec zaupa izvršitev posla drugemu, se ne prenaša tudi pravica zadnjega podizvajalca v tej verigi do uveljavljanja neposrednega zahtevka po 631. členu OZ. Določilo 631. člena OZ namreč predstavlja izjemo od načela, da je na podlagi pogodbe zavezan za plačilo le sopogodbenik in ne tudi tretje osebe, saj vzpostavlja direktno razmerje med podizvajalcem in naročnikom del, ki med seboj sicer nista v pogodbenem odnosu. Izjeme pa je treba obravnavati utesnjujoče. Te izjeme zato ni mogoče razlagati tako, da bi tudi podizvajalec podizvajalca imel do glavnega izvajalca neposreden zahtevek po 631. členu OZ.
CESTE IN CESTNI PROMET - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065719
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-4. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - urbanistično mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - kategorizacija zemljišča kot javne ceste - kategorizirana javna cesta - prostorski akti - kategorizacija nepremičnine za javno dobro
Drži, da je parcela 685/9 danes javna cesta, saj jo je pritožnica z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v letu 2005 kategorizirala kot občinsko cesto. Drži tudi, da je ugovor javnega dobra relevanten za obseg pripadajočega zemljišča. Vendar pa pritožnica spregleda, da bi bil tak ugovor lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z dokazi, da je imela sporna parcela namembnost zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, že v času pred lastninjenem. Ni namreč pomembno, ali je bilo neko zemljišče razglašeno za javno dobro po sedaj veljavnih predpisih, bistveno je, ali je bilo zemljišče v času pred nastopom lastninjena namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar ali redni rabi stavbe.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnica v spornem obdobju, aprilu in maju 2020 ni opravljala dela v rizičnih razmerah oziroma v nevarnih pogojih, da bi bila upravičena do vtoževanega dodatka. Pravilno je ugotovilo, da je toženka delo organizirala na način, da je bila možnost okužbe čim bolj omejena, in sicer po eni strani z navodili (delo od doma, uporaba mask in rokavic), po drugi strani pa z omejevanjem dostopa strank v prostore toženke (in tudi sprejemom strank na hodnikih).
ZPP člen 343a. OZ člen 131, 131/1, 165, 168, 168/3, 179, 299, 299/1,299/2, 352, 352/3. ZGD-1 člen 268, 268/2.
nepravilna vročitev sodnega pisanja - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje pravilnosti izpolnjene vročilnice - nadomestni sklep - odpoklic predsednika uprave - nezakonita razrešitev - nezakonitost razrešitve in odškodnina - nepremoženjska škoda - kršitev dobrega imena in časti - protipravnost - trditveno in dokazno breme - prenehanje pogodbe o zaposlitvi poslovodne osebe - kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - preteklo poslovanje - izkaz verjetnosti - normalen tek stvari - zakonske zamudne obresti od premoženjske škode - opomin upnika - nastanek zamude - zastaranje poslovne odškodninske terjatve
V sodni praksi je sprejeto stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih povečanem (oz. zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanja) tega poslovanja v preteklih obdobjih. Dopustno je sicer dokazovati, da bi lahko zaradi določenih posebnih okoliščin prišlo do bistvene spremembe pri obsegu oškodovančevega poslovanja v obdobju, za katerega se ugotavlja izgubljeni dobiček.
Ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bila tožnica z mesta predsednice uprave toženke odpoklicana iz neutemeljenih razlogov, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da s tem, ko tožnici ni omogočila opravljanja funkcije predsednice uprave do izteka mandata, je toženka kršila svoje obveznosti do tožnice po pogodbi o zaposlitvi. Toženka ne more uspeti s poudarjanjem, da je Pogodba o zaposlitvi tožnici zakonito prenehala. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v obravnavanem primeru predstavlja le izvršitev nezakonite izvršitve. Dejstvo, da nezakonitost sklepa o odpoklicu v obravnavani zadevi ni povzročila nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, za toženkino presojo odškodninske odgovornosti ni relevantno.