Številni v izpodbijanem sklepu navedeni in pritožbeno neproblematizirani razlogi utemeljujejo obstoj tega pripornega razloga, ki ga je sodišče prve stopenj argumentirano oprlo na močne navezne okoliščine na tujo državo, manjko naveznih okoliščin na Republiko Slovenijo ter na predhodne obsodbe v Nemčiji in Romuniji, ki kažejo na njegovo mobilnost.
ZP-1 člen 52, 52/2, 55, 55/2, 113.a/1. ZPrCP člen 27, 107, 107/8, 107/12. ZUP člen 78, 78/1.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - utemeljen sum
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo z dne 20. 1. 2023 (priloga A1 spisa), iz katerega izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat, da obdolženi zapisnika ni podpisal, da mu je bil odrejen strokovni pregled ter da je obdolženi odrejen strokovni pregled odklonil, čeprav je bil opozorjen na posledice odklonitve.
Potrditi je namreč zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru izpostavljeni zapisnik z dne 20. 1. 2023 ni očitno nezakonit.
Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega postopka v zvezi s preverjanjem psihofizičnega stanja udeležneca cestnega prometa in izpolnjenega zapisnika v zvezi z ugotovitvami tega posotpka zaključi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu prepovedane psihoaktivne snovi in če udeleženec tak zapisnik tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku.
ZPP člen 154, 154/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. OZ člen 642.
zavrnitev tožbenega zahtevka - predlog za postavitev novega izvedenca - drugo izvedensko mnenje - vprašanja izvedencu - dokazna ocena verodostojnosti prič - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - dogovorjena cena - ustni dogovor - naknadni dogovori - dodatna dela - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stranka nima samodejne pravice do drugega (novega) izvedenskega mnenja. Potreba po angažiranju novega izvedenca iste ali podobne stroke mora biti utemeljena z razumnimi razlogi in ne le s strankinim nestrinjanjem. V vsakem primeru pa mora biti v dokaznem postopku vzpostavljen razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter dokazov, ki jih je k obdolžilnem predlogu predložil predlagatelj (zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo z dne 15. 1. 2023 ter fotografija pozitivnega testa DrugWipe 6S), iz katerih izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat na kokain in benzodiazepin ter da je bil obdolženemu odrejen strokovni pregled.
Ti dokazi zadoščajo za zaključek, da je verjetnost, da je obdolženec vozil motorno kolo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih substanc večja od verjetnosti, da tega ni storil. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno vztraja na stališču, da je za začasen odvzem vozniškega dovoljenja po 113.b členu ZP-1 potrebno poročilo Inštituta za sodno medicino o toksikološki preiskavi.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 365-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - prepoved razpolaganja z nepremičninami - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da bi morala upnika zatrjevati in dokazati aktivno dolžnikovo ravnanje v smeri odtujevanja zatrjevanega skupnega premoženja z namenom onemogočanja izterjave njune terjatve. Po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ je pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve objektivna in ne subjektivna nevarnost, upnika pa v obravnavani zadevi začasno odredbo predlagata za zavarovanje nedenarne terjatve (in ne denarne).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-4, 40, 40/1, 40/1-3, 42.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - spor iz razmerij med starši in otroki
Ob primerjavi drugih primerov izvedenskih mnenj sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za zelo zahtevno, ne pa izjemno zahtevno izvedensko mnenje, kot je (zmotno) zaključilo sodišče prve stopnje. Običajna klinično psihološka izvedenska mnenja o običajnem dejanskem vprašanju v sporih iz razmerij med starši in otroki sodna praksa ocenjuje kot zahtevna, v primeru bolj kompleksne problematike, kot je podana v konkretnem primeru (dodatna vprašanja glede morebitne stiske mld. A. A., znakov nasilnih dejanj, travmatiziranosti, znakov spolne zlorabe, o morebitnih odklonih pri starših) pa gre za zelo zahtevno mnenje.
Krivdno načelo se lahko uporabi le za povrnitev posameznih stroškov znotraj pravde (na primer, če je narok preložen po krivdi ali zaradi naključja na strani ene stranke), ne pa za postopek kot celoto.
ZGD-1 člen 41, 42, 505, 510, 510/1, 516, 516/1, 516/3. ZSReg člen 34.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sprememba družbene pogodbe - obveznosti družbenika - izključitev družbenika iz družbe - konkurenčna prepoved - kršitev prepovedi konkurence - sprememba družbene pogodbe v d.o.o. - prevzem dodatnih obveznosti - sklep družbenikov - potrebna večina za sprejem sklepa - soglasje
Kot poostritev prepovedi konkurence je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati tudi sankcije za kršitev prepovedi, ki presegajo okvir v 42. členu ZGD-1 zakonsko določenih sankcij oziroma upravičenj, ki jih navedena norma daje - zahteva za odškodnino, za prepustitev poslov, sklenjenih za svoj račun kot posle, sklenjene za račun družbe, prenos koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun ali odstop pravice do odškodnine. Možnost izključitve družbenika v 18. členu družbene pogodbe, če krši pravila ZGD-1 o konkurenci pa je strožja sankcija od tistih, ki jih določa ZGD-1 v 42. členu. Pritožbeno sodišče zato soglaša s pritožnikom, da gre za tako spremembo družbene pogodbe, ki pomeni dodatno grožnjo oziroma bremenitev družbenika za ohranitev njegovega poslovnega deleža oziroma njegovega statusa v družbi. Šlo je torej za spremembo družbene pogodbe, ki za njeno veljavnost narekuje soglasno sprejetje sklepa vseh družbenikov o spremembi družbene pogodbe skladno s tretjim odstavkom 516. člena ZGD-1.
pravno priznana nepremoženjska škoda - smrt starša - starost oškodovanca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - smrt mame - avstrijska sodna odločba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so v tej zadevi podane materialnopravne predpostavke, ki ustrezajo tisti vrsti pravno priznane nepremoženjske škode, ki se umešča v pojem "škoda zaradi žalovanja" oziroma v nemškem jeziku "Trauerschmerzensgeld". Primer, ki ga tožnik navaja v pritožbi, pa je umeščen v drugo pravno priznano vrsto nepremoženjske škode in sicer "škoda zaradi šoka" oziroma "Schockschadenschmerzensgeld".
V skladu z razlago v avstrijski sodni praksi, se pri odločanju o višini denarne odškodnine škode zaradi žalovanja, primarno upošteva intenziteta medsebojnih odnosov; kot dokazno pomembna dejstva (indici) pa še starost oškodovanca in pokojnega ter obstoj življenjske skupnosti. Poudarja se tudi, da je odmera denarne odškodnine odvisna od okoliščin konkretnega primera in se zato "izmika posplošenemu vrednotenju"
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnica v spornem obdobju, aprilu in maju 2020 ni opravljala dela v rizičnih razmerah oziroma v nevarnih pogojih, da bi bila upravičena do vtoževanega dodatka. Pravilno je ugotovilo, da je toženka delo organizirala na način, da je bila možnost okužbe čim bolj omejena, in sicer po eni strani z navodili (delo od doma, uporaba mask in rokavic), po drugi strani pa z omejevanjem dostopa strank v prostore toženke (in tudi sprejemom strank na hodnikih).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz z izvedencem - specifikacija materialnih stroškov
Dokaz z izvedencem je namenjen dokazovanju obstoja (ali neobstoja) določenega zatrjevanega dejstva in na načelni ravni tudi za ta dokaz velja, da ga ni dopustno izvajati v informativne namene - torej z namenom, da se ugotovi neko dejstvo, ki ga stranke niso zatrjevale. Le izjemoma sodna praksa dopušča, da stranka šele na podlagi ugotovitev in mnenja izvedenca oblikuje (povzame) trditve o pravnorelevantnih dejstvih, vendar to zgolj v primeru zahtevnih strokovnih vprašanj, glede katerih strankam ni mogoče očitati, da bi jih ob uporabi ustrezne skrbnosti morale poznati in jih določno zatrjevati že pred izvajanjem dokaza z izvedencem.
ZZ ne določa zahtevka, ki ga mora postaviti tožnik v tožbi, ki jo vloži na podlagi prvega odstavka 39. člena tega zakona. Sodna praksa dopušča tako oblikovalne kot ugotovitvene tožbene zahtevke. V primeru, da bi sodišče v tem sporu tožničinemu oblikovalnemu zahtevku ugodilo, to ne pomeni, da bi bila korporacijskopravno reintegrirana nazaj na funkcijo direktorice toženca. Če je oseba nezakonito razrešena s funkcije direktorja zavoda, nima "reintegracijskega" zahtevka nazaj na to funkcijo, saj tega ne predvideva niti ZZ niti kakšen drug predpis. Posledice takšne nezakonite razrešitve spadajo v sfero statusnega prava in jih, kot pravilno ugotavlja tudi izpodbijana sodba, razen z odškodnino ni mogoče odpraviti.
Glede na obrazloženo bi sodišče prve stopnje v okviru presoje (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka za razveljavitev sklepa o razrešitvi / odpoklicu moralo raziskati in se opredeliti do tožničinih navedb, s katerimi je ta sklep izpodbijala.
prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - povrnitev škode - padec - večstanovanjska stavba - protipravna opustitev - pravila stroke - pohodna površina - pravni standard dolžne skrbnosti
Padci v notranjih prostorih, zaradi narave stvari (logičen argument razlikovanja, s katerim se poudarja, da so razlike med urejenostjo zunanjih in notranjih površin pogojene z njihovimi različnimi lastnostmi in vplivi nanje) terjajo upoštevanje različnih okoliščin (dejstev) in temu prilagojeno razlago materialnega prava, a osnovna izhodišča te razlage so bistveno podobna - odškodninska obveznost za morebitno opustitev se lahko vzpostavi le, če je bila nevarnost ob ustrezni skrbnosti odgovorne osebe prepoznavna; upoštevati je potrebno, kateri ukrepi za zmanjševanje takšne nevarnosti so bili možni in predvidljivi, pri čemer ta dolžnost ne sme biti pretirana; ravnanje oškodovancev pa se primerja z običajnim (normalnim) pešcem, ki mora biti pozoren (skrben) pri hoji ("gledati predse"). V okoliščinah konkretnega primera in sicer, da je širina vhoda 3,10 m; da je bilo potrebno premostiti višinsko razliko 1 cm zelo ozkega (po širini) kovinskega roba, torej je bil potreben povsem normalen, običajen korak tudi v dolžino; tožnica živi v tem bloku že več let, takšno stanje je trajalo dve leti, ob padcu ni bilo nobenih drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na njeno zaznavanje in hojo, je zato pravilna zavrnitev tožbenega zahtevka.
Kot je v točki 12 obrazložitve navedlo že sodišče prve stopnje, bi morala tožeča stranka, če bi želela, da je tožba popolna in vsebinsko sposobna za obravnavo, najprej navesti in določno opredeliti poškodovane/uničene stvari, v zvezi s katerimi postavlja tožbeni zahtevek (navesti ID znake zemljiških parcel kmetijskih zemljišč, navesti naslove stavb, navesti odseke lokalnih cest). V nadaljevanju bi morala navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva za škodo na posameznem določno opredeljenem kmetijskem zemljišču oziroma na posamezni zaokroženi celoti kmetijskih zemljišč, nato pa navesti kolikšen znesek odškodnine zahteva za škodo na posamezni določno opredeljeni stavbi in kolikšen znesek odškodnine zahteva za škodo na posameznem odseku ceste. Soglašati je treba s stališčem sodišča prve stopnje, da je takšna zahteva odraz načela dispozitivnosti iz 2. člena ZPP, v skladu s katerim sodišče ne sme razporejati odškodnine po posameznih zahtevkih oziroma po posameznih postavkah premoženjskih škod, ampak je to (temeljna) pravica in obveznost tožeče stranke, ki mora v trditveni podlagi navesti, koliko odškodnine zahteva za vsako poškodovano stvar. Tožeča stranka bi morala po pravilnem stališču izpodbijane sodbe navesti tudi izvedena/potrebna sanacijska dela in stroške za odpravo škode poškodovanih/uničenih stvari, in sicer posebej za vsako posamezno določno opredeljeno kmetijsko zemljišče oziroma za posamezno zaokroženo celoto kmetijskih zemljišč, za vsako posamezno določno opredeljeno stavbo in za vsako posamezno določeno opredeljeno cesto. Sodišče prve stopnje je v točkah 28 in 29 ugotovilo, da tožeča stranka kljub pozivom z dne 16. 8. 2018 in z dne 11. 3. 2022 ni zatrjevala in v posledici tega tudi ne dokazala dejstev, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo aktivno stvarno legitimacijo tožeče stranke za povračilo te škode. Tožeča stranka ni navedla, da je oziroma je bila v času škodnega dogodka lastnica poškodovanih objektov (Gasilskega doma v N. in Športnega parka S.) ali pa da ima oziroma je imela na teh stvareh katero drugo stvarno ali obligacijsko pravico ali interes, zaradi česar je poškodovanje teh nepremičnin predstavljalo poseg v njene pravice oziroma v njeno pravno sfero. Tožeča stranka je celo v prvem odstavku točke VIII tožbenih navedb navedla, da je zaradi posledic poplavnega dogodka prišlo na nepremičninah, "last oškodovancev", do zmanjšanja tržne vrednosti nepremičnin in v posledici tega iz enakih razlogov do zmanjšanja kvalitete bivanja. Že iz njenih navedb torej izhaja, da so poškodovani objekti v lasti tretjih oseb, zato je tožba neodpravljivo nesklepčna. Sicer pa tožeča stranka po pravilnih ugotovitvah izpodbijane sodbe ni nasprotovala trditvam tožene stranke, da je lastnik Športnega parka v S. Športno društvo S., lastnik Gasilskega doma v N. pa Prostovoljno gasilsko društvo N., pri čemer imata omenjeni društvi samostojno pravno subjektiviteto, ki je ločena od tožeče stranke, zaradi česar slednja nima aktivne stvarne legitimacije za zahtevek na povračilo škode zaradi poškodb športnega parka oziroma gasilskega doma. Enako velja za zahtevek z naslova "zmanjšanje kvalitete bivanja", pri čemer je tožeča stranka pravna oseba, za katero takšen zahtevek ne more predstavljati pravno priznane škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00066268
OZ člen 190, 629, 631. ZPP člen 163, 163/3.
odstop terjatve (cesija) - pobot z odstopljeno terjatvijo - končni obračun - pravna narava končnega obračuna del - pravna narava izvensodne poravnave - enostranski akt - pasivnost stranke - prerekanje trditev - actio directa podizvajalca - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - izpolnjevanje kumulativnih pogojev - priznanje obstoja podizvajalčeve teratve - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neupravičena obogatitev - stroški postopka - rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov - podaljšanje roka
Sodna praksa priznava dokončnemu računu naravo izvensodne poravnave ravno zato, ker pri njegovi sestavi sodelujeta obe stranki in tako ugotovita katera opravljena dela so nesporna. Dokončni obračun ni enostranski pravni akt, pač pa predstavlja dogovor med strankama. Zato v primeru, ko dokončni obračun izda enostransko ena stranka zaradi pasivnosti druge stranke, končni obračun nima narave izvensodne poravnave.
Takrat, kadar podizvajalec zaupa izvršitev posla drugemu, se ne prenaša tudi pravica zadnjega podizvajalca v tej verigi do uveljavljanja neposrednega zahtevka po 631. členu OZ. Določilo 631. člena OZ namreč predstavlja izjemo od načela, da je na podlagi pogodbe zavezan za plačilo le sopogodbenik in ne tudi tretje osebe, saj vzpostavlja direktno razmerje med podizvajalcem in naročnikom del, ki med seboj sicer nista v pogodbenem odnosu. Izjeme pa je treba obravnavati utesnjujoče. Te izjeme zato ni mogoče razlagati tako, da bi tudi podizvajalec podizvajalca imel do glavnega izvajalca neposreden zahtevek po 631. členu OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066203
KZ-1 člen 86.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - osebne okoliščine na strani storilca
Sodišče, kot je že navedeno namreč izrečeno zaporno kazen nadomesti z zaporom ob koncu tedna le, če meni, da bo tak ukrep glede na težo, okoliščine in vzroke za dejanje ter glede na nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. V obravnavani zadevi pa je prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da okoliščine na strani obsojenca niso takšne, da bi opravičevale nadomestitev izrečene zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna. Zato je prvostopno sodišče predlog obsojenca tudi utemeljeno zavrnilo.
CESTE IN CESTNI PROMET - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065719
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-4. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - urbanistično mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - kategorizacija zemljišča kot javne ceste - kategorizirana javna cesta - prostorski akti - kategorizacija nepremičnine za javno dobro
Drži, da je parcela 685/9 danes javna cesta, saj jo je pritožnica z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v letu 2005 kategorizirala kot občinsko cesto. Drži tudi, da je ugovor javnega dobra relevanten za obseg pripadajočega zemljišča. Vendar pa pritožnica spregleda, da bi bil tak ugovor lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z dokazi, da je imela sporna parcela namembnost zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, že v času pred lastninjenem. Ni namreč pomembno, ali je bilo neko zemljišče razglašeno za javno dobro po sedaj veljavnih predpisih, bistveno je, ali je bilo zemljišče v času pred nastopom lastninjena namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar ali redni rabi stavbe.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 12/1, 17, 17/1, 17/1-6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - finančno stanje prosilca - dohodek, ki se upošteva - denarna sredstva na bančnem računu - prihranki prosilca - posojilo - pravni pouk o pritožbi - napačen pravni pouk - dovoljenost pritožbe zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, znesek 6.155,11 EUR predstavlja sredstva na računu drugega tožnika. Pri tem pa ZUPJS niti ZSVarPre ne določata nobene izjeme, da se tak znesek (tudi če ga je nakazala na račun mati taksnega zavezanca) ne bi upošteval kot premoženje taksnega zavezanca.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse - vpogled v podatke iz uradne evidence - zavrženje nedopolnjenega predloga - posledice nedopolnitve vloge
Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks ni vseboval lastnoročnega podpisa stranke in njenih družinskih članov, pa tudi ne drugih obveznih sestavin, ki jih opredeljuje drugi odstavek 12. člena ZST-1. Zato sodišče ni smelo samo pridobivati podatkov iz javnih evidenc, saj za to ni imelo ustrezno podpisane privolitve. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča, da predloga za taksno oprostitev ni dopolnil s podatki, kot mu je bilo naloženo v pozivnem sklepu, zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.