tožba zaradi motenja posesti - varstvo posesti - javno dobro - sprememba tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni tok
Na javnem dobru ni mogoče pridobiti posesti in zaradi tega ni mogoče zahtevati posestnega varstva.
Ker je mogoče posestno varstvo zahtevati v subjektivnem roku 30 dni in objektivnem roku 1 leta, mora sodišče v primeru spremembe tožbe ugotoviti ali je vložena v okviru tega roka, ne pa presojati ali gre za spremembo tožbe v smislu čl. 191 ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0000294
KZ SRS člen 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4. ZTVCP člen 45.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - hitrost vožnje - razmere v prometu
Močan hrup, ki ga je zaradi naglega pospeševanja hitrosti med prehitevanjem obtoženčevega vozila na preglednem delu vozišča povzročilo motorno kolo, ni tak pojav, ki ga obtoženec ob dolžni pozornosti ne bi mogel pričakovati. Zato se na to dejstvo, kot razlog, zaradi katerega je izgubil kontrolo nad vozilom, ne more uspešno sklicevati.
prenehanje zakonske zveze - razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Po določbi 13. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je zakonska zveza inštitut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost nujna posledica, četudi jo kot tako subjektivno doživlja le eden od obeh partnerjev.
ZIP člen 194, 21/1, 55a, 55a/1, 55a/2. ZPP (1977) člen 63.
krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - spor, ki nastane med stečajnim postopkom
Sodišče prve stopnje se je pravilno izreklo za krajevno nepristojno za postopek izvršbe po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine stečajnega upnika zoper dolžnika, ki ima sedež v drugem kraju kot stečajni upnik.
Pogodbenik, ki izpodbija veljavnost pravnega posla zaradi napake volje - grožnje (60. člena ZOR), mora dokazati, da je sopogodbenik (ali kdo tretji) z nedopustno grožnjo utemeljen strah tudi povzročil.
ZOR člen 61, 61/1, 61/2, 1094, 61, 61/1, 61/2, 1094.
poravnava
Če sodna poravnava zaradi napake volje ni bila veljavno sklenjena, je irelevantno, da tožeča stranka to poravnavo izpodbija tudi zaradi čezmernega prikrajšanja, ki sicer ne more biti razlog za razveljavitev poravnave.
ZOR člen 482, 482/1, 482/2, 485, 482, 482/1, 482/2, 485.
odgovornost za stvarne napake
Če je prodajalec, ki je avtomehanik, vedel, da je odmična gred prodanega motorja dotrajana, lahko kupec uveljavlja znižanje kupnine tudi po preteku 8-dnevnega roka za obvestitev prodajalca o taki napaki.
Če je predlagana izvršba na denarna sredstva, ki so bila dolžniku začasno zasežena v kazenskem postopku, naj izvršilno sodišče ob smiselni uporabi 101. člena ZIP pridobi izjavo kazenskega sodišča o tem, ali potrebe kazenskega postopka preprečujejo poplačilo upnika iz zaseženih sredstev.
Pri prodaji na obroke lahko prodajalec z odstopno izjavo (enostransko izjavo volje) in brez intervencije sodišča razdre pogodbo že, če pride kupec v zamudo z začetnim obrokom kupnine.
nepravdni postopek - postopek za delitev stvari - ustavitev postopka - izvedenec - postavitev novega izvedenca - plačilo predujma za izvedenca - domneva o umiku predloga
Določba 1. odst. 36. čl. ZNP ne daje sodišču možnosti, da postavi novega izvedenca, če za to ne obstoji določen razlog. Domneva o umiku predloga pomeni v takšnem primeru bistveno kršitev določbe 1. odst. 36. čl. ZNP.
Tožnik, ki je iz Republike Hrvaške, lahko kot tuja pravna oseba svoj zahtevek postavi bodisi v hrvaških dinarjih, bodisi v slovenskih tolarjih, na podlagi zakonske valutne klavzule, pri čemer je bilo ob uveljavitvi lastnih denarnih enot Republike Slovenije in Republike Hrvaške razmerje dinarjev napram hrvaškim dinarjem oz. slovenskim tolarjem 1 : 1, torej je (pred 8.10.1991) tudi razmerje hrvaških dinarjev napram slovenskim tolarjem bilo 1 : 1.
Zatrjevani neobičajni način izpolnitve obveznosti (oziroma izterjave terjatve) s cesijo ne predstavlja subjektivnega elementa izpodbojnosti, ampak dejansko domnevo, da je upnik vedel oziroma bi moral vedeti za neugodno ekonomsko-finančno stanje dolžnika. Takšna domneva (pri vprašanju neobičajnosti izpolnitve gre namreč za dejansko vprašanje) se vzame za podlago sodbe brez dokaza, ne pa kot dokazana (gre torej za dejansko domnevo, ko domnevanih dejstev ni treba ne navajati in ne dokazovati, ampak je treba trditi in v sporu dokazati zgolj predpostavke domneve, tako imenovano domnevno bazo).
Cesija zaradi izpolnitve kot institut civilnega prava je po ZOR zakonit in dopusten način izpolnitve obveznosti, v zadnjem času pa med podjetji tudi povsem običajen in pogost način izpolnitve obveznosti, vendar pa je to vseeno neobičajen način poplačila terjatve, saj takšnega načina poplačila upnik ne bi mogel doseči s tožbo. Drugače povedano: neobičajnost je v tem, da je tožeča stranka poravnala svoj dolg na način, ki ni bil vsebovan v njeni obveznosti in ga (drugo) tožena stranka ne bi mogla uspešno uveljavljati, če bi izpolnitev svoje terjatve uveljavljala sodno.
ZIP člen 15, 15-1, 267, 267/1, 268, 268-3, 15, 15-1, 267, 267/1, 268, 268-3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Terjatev označuje pravico do denarnega zneska oz. do neke storitve ali opustitve. Terjatev (zahtevek materialnega prava) je podlaga le za dajatveno tožbo, ne pa tudi za ugotovitveno. Na podlagi ugotovitvene tožbe se izda ugotovitvena sodba, ki pa učinkuje že s samo pravnomočnostjo. Zato niti ni potreben (dodatni )izvršilni postopek. V posledici pa tudi ni mogoče predlagati zavarovanja takšne terjatve z začasno odredbo.
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine lahko stori tudi tisti, ki je nezmožen dajati preživnino za osebo, ki jo je dolžan preživljati, vendar ne v celoti, ampak le deloma, pa se izmika plačevanju tudi delu preživnine, ki bi jo lahko dajal.
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. Za zadeve društev iz njihove dejavnosti je pristojen Občinski upravni organ, kadar ne gre za spor iz civilnopravnega razmerja.