obligacijsko pravo - zavarovalno pravo - obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
VSL40244
ZOR člen 178, 178/4, 200, 201, 201/3, 178, 178/4, 200, 201, 201/3.
odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine - zavarovalna vsota
Odgovornost več imetnikov motornih vozil oz. zavarovalnic proti tretji osebi je solidarna in v kolikor sta obe v nesreči udeleženi motorni vozili obvezno zavarovani pri isti zavarovalnici, ta odgovarja tretji osebi do seštevka obeh zavarovalnih vsot.
Ustno sklenjena menjalna pogodba glede nepremičnin ne more konvalidirati, če eden od pogodbenikov po menjalni pogodbi namenjene mu nepremičnine nikoli ni prevzel v posest in uživanje, saj taka pogodba ni pretežno izpolnjena, ne glede na uživanje in posest, ki jo izvršuje drugi pogodbenik.
Sodna pristojnost za obravnavanje zahtevka za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, ki so prešla v državno last na podlagi arondacijskih odločb, ni podana zgolj zato, ker sta se takratni stranki sporazumno dogovorili o višini odškodnine za arondirana zemljišča.
tožba zaradi motenja posesti - varstvo posesti - javno dobro - sprememba tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni tok
Na javnem dobru ni mogoče pridobiti posesti in zaradi tega ni mogoče zahtevati posestnega varstva.
Ker je mogoče posestno varstvo zahtevati v subjektivnem roku 30 dni in objektivnem roku 1 leta, mora sodišče v primeru spremembe tožbe ugotoviti ali je vložena v okviru tega roka, ne pa presojati ali gre za spremembo tožbe v smislu čl. 191 ZPP.
ZZKat člen 18, 20, 20/2. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 104, 104/1, 104/1-3.
izdelava novega zemljiškega katastra - vpis sprememb katastrskih podatkov - poočitba - zemljiška knjiga
Če postopka razgrnitve podatkov zemljiškokatasterske izmere in katasterske klasifikacije zemljišč ni opravil občinski geodetski organ ali v njegovem imenu pooblaščena organizacija (2. odst. 20. člena Zakokna o zemljiškem katastru), listine v zvezi s tem po svoji vsebini ne omogočajo evidentiranja sprememb katastrskih podatkov v popisnem listu zemljiške knjige (pravno pravilo par. 104/1 tč. 3 Zakona o zemljiških knjigah).
Čeprav v spisu ni dopisa in bančnega potrdila, je slediti pritožbi priloženem izpisku evidence oddanih priporočenih pošiljk ter fotokopiji dopisa in šteti za izkazano, da je upnik navedenega dne plačal redno in opominsko takso.
prenehanje zakonske zveze - razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Po določbi 13. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je zakonska zveza inštitut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost nujna posledica, četudi jo kot tako subjektivno doživlja le eden od obeh partnerjev.
Če je predlagana izvršba na denarna sredstva, ki so bila dolžniku začasno zasežena v kazenskem postopku, naj izvršilno sodišče ob smiselni uporabi 101. člena ZIP pridobi izjavo kazenskega sodišča o tem, ali potrebe kazenskega postopka preprečujejo poplačilo upnika iz zaseženih sredstev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0000294
KZ SRS člen 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4. ZTVCP člen 45.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - hitrost vožnje - razmere v prometu
Močan hrup, ki ga je zaradi naglega pospeševanja hitrosti med prehitevanjem obtoženčevega vozila na preglednem delu vozišča povzročilo motorno kolo, ni tak pojav, ki ga obtoženec ob dolžni pozornosti ne bi mogel pričakovati. Zato se na to dejstvo, kot razlog, zaradi katerega je izgubil kontrolo nad vozilom, ne more uspešno sklicevati.
prodajna pogodba - obresti od vnaprej plačane kupnine
Prodajalec je dolžan plačati kupcu obresti po 26. členu Zakona o blagovnem prometu tudi od tistega dela vnaprej plačane kupnine, ki jo je kot plačilo razlike do polne cene obračunal od prodanega mu kupčevega avtomobila po načelu "staro za novo".
Pri prodaji na obroke lahko prodajalec z odstopno izjavo (enostransko izjavo volje) in brez intervencije sodišča razdre pogodbo že, če pride kupec v zamudo z začetnim obrokom kupnine.
ZIP člen 15, 15-1, 267, 267/1, 268, 268-3, 15, 15-1, 267, 267/1, 268, 268-3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Terjatev označuje pravico do denarnega zneska oz. do neke storitve ali opustitve. Terjatev (zahtevek materialnega prava) je podlaga le za dajatveno tožbo, ne pa tudi za ugotovitveno. Na podlagi ugotovitvene tožbe se izda ugotovitvena sodba, ki pa učinkuje že s samo pravnomočnostjo. Zato niti ni potreben (dodatni )izvršilni postopek. V posledici pa tudi ni mogoče predlagati zavarovanja takšne terjatve z začasno odredbo.
V pritožbi lahko pritožnik navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. K novim dejstvom mora navesti dokaze, k novim dokazom pa dejstva, ki jih želi z njimi dokazati.
Pri mlajšem mladoletniku je utemeljena oddaja v prehodni dom, ker se je ugotovilo, da mora končati začeto šolo, kar bi mu bilo v priporu onemogočeno, potrebno pa ga je izločiti iz dosedanjega okolja glede na nevarnost druženja s problematičnimi osebami in ponavljanja kaznivih dejanj.
Pri kaznivem dejanju tatvine lesa je sodišče prve stopnje napačno štelo vrednost lesa po odkupni ceni, namesto po prodajni, torej tržni vrednosti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi javnega tožilca ugodilo in sodbo razveljavilo.
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine lahko stori tudi tisti, ki je nezmožen dajati preživnino za osebo, ki jo je dolžan preživljati, vendar ne v celoti, ampak le deloma, pa se izmika plačevanju tudi delu preživnine, ki bi jo lahko dajal.
Zatrjevani neobičajni način izpolnitve obveznosti (oziroma izterjave terjatve) s cesijo ne predstavlja subjektivnega elementa izpodbojnosti, ampak dejansko domnevo, da je upnik vedel oziroma bi moral vedeti za neugodno ekonomsko-finančno stanje dolžnika. Takšna domneva (pri vprašanju neobičajnosti izpolnitve gre namreč za dejansko vprašanje) se vzame za podlago sodbe brez dokaza, ne pa kot dokazana (gre torej za dejansko domnevo, ko domnevanih dejstev ni treba ne navajati in ne dokazovati, ampak je treba trditi in v sporu dokazati zgolj predpostavke domneve, tako imenovano domnevno bazo).
Cesija zaradi izpolnitve kot institut civilnega prava je po ZOR zakonit in dopusten način izpolnitve obveznosti, v zadnjem času pa med podjetji tudi povsem običajen in pogost način izpolnitve obveznosti, vendar pa je to vseeno neobičajen način poplačila terjatve, saj takšnega načina poplačila upnik ne bi mogel doseči s tožbo. Drugače povedano: neobičajnost je v tem, da je tožeča stranka poravnala svoj dolg na način, ki ni bil vsebovan v njeni obveznosti in ga (drugo) tožena stranka ne bi mogla uspešno uveljavljati, če bi izpolnitev svoje terjatve uveljavljala sodno.