tožba zaradi motenja posesti - varstvo posesti - javno dobro - sprememba tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni tok
Na javnem dobru ni mogoče pridobiti posesti in zaradi tega ni mogoče zahtevati posestnega varstva.
Ker je mogoče posestno varstvo zahtevati v subjektivnem roku 30 dni in objektivnem roku 1 leta, mora sodišče v primeru spremembe tožbe ugotoviti ali je vložena v okviru tega roka, ne pa presojati ali gre za spremembo tožbe v smislu čl. 191 ZPP.
prodajna pogodba - obresti od vnaprej plačane kupnine
Prodajalec je dolžan plačati kupcu obresti po 26. členu Zakona o blagovnem prometu tudi od tistega dela vnaprej plačane kupnine, ki jo je kot plačilo razlike do polne cene obračunal od prodanega mu kupčevega avtomobila po načelu "staro za novo".
prenehanje zakonske zveze - razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Po določbi 13. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je zakonska zveza inštitut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost nujna posledica, četudi jo kot tako subjektivno doživlja le eden od obeh partnerjev.
Upnikova lastninska pravica se lahko vpiše v zemljiško knjigo tudi, če dolžnik ni vknjižen kot lastnik nepremičnine, če upnik dokaže, da je pravni prednik dolžnika nekdo, ki je vpisan kot lastnik.
Pri prodaji na obroke lahko prodajalec z odstopno izjavo (enostransko izjavo volje) in brez intervencije sodišča razdre pogodbo že, če pride kupec v zamudo z začetnim obrokom kupnine.
ZVI člen 124, 124/1, 130, 131, 124, 124/1, 130, 131. ZOR člen 88, 88/1, 88, 88/1. ZIL člen 100, 100/1, 106, 107, 100, 100/1, 106, 107.
blagovna znamka - pogodba o prenosu - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - odobritev zastopanega - navedbe pooblaščenca v pravdi - izpodbijanje pravice do blagovne znamke
S tem, ko je likvidacijski upravitelj pooblastil za zastopanje v pravdi odvetnika, ki je navedel, da je bila pogodba, ki jo je brez pooblastila podpisal nekdo drug, veljavno sklenjena, je neupravičeno zastopani pogodbo odobril in ga zato ta pogodba zavezuje.
SOZD, ki je bil registriran kot nosilec blagovne znamke (ki ni bila registrirana kot kolektivna blagovna znamka), jo je s pogodbo veljavno prenesel na holding in ustanoviteljica SOZD-a, ki ni postala tudi podpisnica pogodbe o organiziranju holdinga, ne more uspeti s tožbo na ugotovitev ničnosti te pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0000294
KZ SRS člen 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4. ZTVCP člen 45.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - hitrost vožnje - razmere v prometu
Močan hrup, ki ga je zaradi naglega pospeševanja hitrosti med prehitevanjem obtoženčevega vozila na preglednem delu vozišča povzročilo motorno kolo, ni tak pojav, ki ga obtoženec ob dolžni pozornosti ne bi mogel pričakovati. Zato se na to dejstvo, kot razlog, zaradi katerega je izgubil kontrolo nad vozilom, ne more uspešno sklicevati.
Če je predlagana izvršba na denarna sredstva, ki so bila dolžniku začasno zasežena v kazenskem postopku, naj izvršilno sodišče ob smiselni uporabi 101. člena ZIP pridobi izjavo kazenskega sodišča o tem, ali potrebe kazenskega postopka preprečujejo poplačilo upnika iz zaseženih sredstev.
Sodna pristojnost za obravnavanje zahtevka za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, ki so prešla v državno last na podlagi arondacijskih odločb, ni podana zgolj zato, ker sta se takratni stranki sporazumno dogovorili o višini odškodnine za arondirana zemljišča.
obligacijsko pravo - zavarovalno pravo - obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
VSL40244
ZOR člen 178, 178/4, 200, 201, 201/3, 178, 178/4, 200, 201, 201/3.
odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine - zavarovalna vsota
Odgovornost več imetnikov motornih vozil oz. zavarovalnic proti tretji osebi je solidarna in v kolikor sta obe v nesreči udeleženi motorni vozili obvezno zavarovani pri isti zavarovalnici, ta odgovarja tretji osebi do seštevka obeh zavarovalnih vsot.
V pritožbi lahko pritožnik navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. K novim dejstvom mora navesti dokaze, k novim dokazom pa dejstva, ki jih želi z njimi dokazati.
vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - preklic ali odpoved pooblastila
Tožena stranka je z generalnima pooblastiloma za zastopanje pooblastila dve pooblaščenki. Ker nobenega od teh pooblastil ni preklicala, je sodišče toženi stranki sodbo pravilno vročilo tako, da jo je vročilo eni izmed pooblaščenk. Dejstva, da je na zadnji glavni obravnavi in v pritožbi na strani tožene stranke nastopala druga pooblaščenka, ni mogoče šteti za preklic pooblastila prve pooblaščenke, ki je sodelovala v predhodnem delu postopka, saj mora preklic pooblastila biti izrečen.
ZIP člen 15, 15-1, 267, 267/1, 268, 268-3, 15, 15-1, 267, 267/1, 268, 268-3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Terjatev označuje pravico do denarnega zneska oz. do neke storitve ali opustitve. Terjatev (zahtevek materialnega prava) je podlaga le za dajatveno tožbo, ne pa tudi za ugotovitveno. Na podlagi ugotovitvene tožbe se izda ugotovitvena sodba, ki pa učinkuje že s samo pravnomočnostjo. Zato niti ni potreben (dodatni )izvršilni postopek. V posledici pa tudi ni mogoče predlagati zavarovanja takšne terjatve z začasno odredbo.
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. Za zadeve društev iz njihove dejavnosti je pristojen Občinski upravni organ, kadar ne gre za spor iz civilnopravnega razmerja.
Pri kaznivem dejanju tatvine lesa je sodišče prve stopnje napačno štelo vrednost lesa po odkupni ceni, namesto po prodajni, torej tržni vrednosti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi javnega tožilca ugodilo in sodbo razveljavilo.
Zatrjevani neobičajni način izpolnitve obveznosti (oziroma izterjave terjatve) s cesijo ne predstavlja subjektivnega elementa izpodbojnosti, ampak dejansko domnevo, da je upnik vedel oziroma bi moral vedeti za neugodno ekonomsko-finančno stanje dolžnika. Takšna domneva (pri vprašanju neobičajnosti izpolnitve gre namreč za dejansko vprašanje) se vzame za podlago sodbe brez dokaza, ne pa kot dokazana (gre torej za dejansko domnevo, ko domnevanih dejstev ni treba ne navajati in ne dokazovati, ampak je treba trditi in v sporu dokazati zgolj predpostavke domneve, tako imenovano domnevno bazo).
Cesija zaradi izpolnitve kot institut civilnega prava je po ZOR zakonit in dopusten način izpolnitve obveznosti, v zadnjem času pa med podjetji tudi povsem običajen in pogost način izpolnitve obveznosti, vendar pa je to vseeno neobičajen način poplačila terjatve, saj takšnega načina poplačila upnik ne bi mogel doseči s tožbo. Drugače povedano: neobičajnost je v tem, da je tožeča stranka poravnala svoj dolg na način, ki ni bil vsebovan v njeni obveznosti in ga (drugo) tožena stranka ne bi mogla uspešno uveljavljati, če bi izpolnitev svoje terjatve uveljavljala sodno.