ZIP člen 194, 21/1, 55a, 55a/1, 55a/2. ZPP (1977) člen 63.
krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - spor, ki nastane med stečajnim postopkom
Sodišče prve stopnje se je pravilno izreklo za krajevno nepristojno za postopek izvršbe po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine stečajnega upnika zoper dolžnika, ki ima sedež v drugem kraju kot stečajni upnik.
ZOR člen 61, 61/1, 61/2, 1094, 61, 61/1, 61/2, 1094.
poravnava
Če sodna poravnava zaradi napake volje ni bila veljavno sklenjena, je irelevantno, da tožeča stranka to poravnavo izpodbija tudi zaradi čezmernega prikrajšanja, ki sicer ne more biti razlog za razveljavitev poravnave.
nepravdni postopek - postopek za delitev stvari - ustavitev postopka - izvedenec - postavitev novega izvedenca - plačilo predujma za izvedenca - domneva o umiku predloga
Določba 1. odst. 36. čl. ZNP ne daje sodišču možnosti, da postavi novega izvedenca, če za to ne obstoji določen razlog. Domneva o umiku predloga pomeni v takšnem primeru bistveno kršitev določbe 1. odst. 36. čl. ZNP.
ZZKat člen 18, 20, 20/2. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 104, 104/1, 104/1-3.
izdelava novega zemljiškega katastra - vpis sprememb katastrskih podatkov - poočitba - zemljiška knjiga
Če postopka razgrnitve podatkov zemljiškokatasterske izmere in katasterske klasifikacije zemljišč ni opravil občinski geodetski organ ali v njegovem imenu pooblaščena organizacija (2. odst. 20. člena Zakokna o zemljiškem katastru), listine v zvezi s tem po svoji vsebini ne omogočajo evidentiranja sprememb katastrskih podatkov v popisnem listu zemljiške knjige (pravno pravilo par. 104/1 tč. 3 Zakona o zemljiških knjigah).
tožba zaradi motenja posesti - varstvo posesti - javno dobro - sprememba tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni tok
Na javnem dobru ni mogoče pridobiti posesti in zaradi tega ni mogoče zahtevati posestnega varstva.
Ker je mogoče posestno varstvo zahtevati v subjektivnem roku 30 dni in objektivnem roku 1 leta, mora sodišče v primeru spremembe tožbe ugotoviti ali je vložena v okviru tega roka, ne pa presojati ali gre za spremembo tožbe v smislu čl. 191 ZPP.
Če je predlagana izvršba na denarna sredstva, ki so bila dolžniku začasno zasežena v kazenskem postopku, naj izvršilno sodišče ob smiselni uporabi 101. člena ZIP pridobi izjavo kazenskega sodišča o tem, ali potrebe kazenskega postopka preprečujejo poplačilo upnika iz zaseženih sredstev.
Upnikova lastninska pravica se lahko vpiše v zemljiško knjigo tudi, če dolžnik ni vknjižen kot lastnik nepremičnine, če upnik dokaže, da je pravni prednik dolžnika nekdo, ki je vpisan kot lastnik.
ZOR člen 482, 482/1, 482/2, 485, 482, 482/1, 482/2, 485.
odgovornost za stvarne napake
Če je prodajalec, ki je avtomehanik, vedel, da je odmična gred prodanega motorja dotrajana, lahko kupec uveljavlja znižanje kupnine tudi po preteku 8-dnevnega roka za obvestitev prodajalca o taki napaki.
obligacijsko pravo - zavarovalno pravo - obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
VSL40244
ZOR člen 178, 178/4, 200, 201, 201/3, 178, 178/4, 200, 201, 201/3.
odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine - zavarovalna vsota
Odgovornost več imetnikov motornih vozil oz. zavarovalnic proti tretji osebi je solidarna in v kolikor sta obe v nesreči udeleženi motorni vozili obvezno zavarovani pri isti zavarovalnici, ta odgovarja tretji osebi do seštevka obeh zavarovalnih vsot.
Pri prodaji na obroke lahko prodajalec z odstopno izjavo (enostransko izjavo volje) in brez intervencije sodišča razdre pogodbo že, če pride kupec v zamudo z začetnim obrokom kupnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0000294
KZ SRS člen 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4. ZTVCP člen 45.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - hitrost vožnje - razmere v prometu
Močan hrup, ki ga je zaradi naglega pospeševanja hitrosti med prehitevanjem obtoženčevega vozila na preglednem delu vozišča povzročilo motorno kolo, ni tak pojav, ki ga obtoženec ob dolžni pozornosti ne bi mogel pričakovati. Zato se na to dejstvo, kot razlog, zaradi katerega je izgubil kontrolo nad vozilom, ne more uspešno sklicevati.
ZD člen 205, 205/3, 207, 207/3, 205, 205/3, 207, 207/3.
dedovanje na podlagi zakona - dedna izjava - dedni dogovor
Stranka, ki se sklicuje na samopomoč, mora dokazati kumulativni obstoj vseh treh pogojev, pod katerimi je samopomoč dovoljena (nevarnost mora biti neposredna, samopomoč mora biti nujna, ustrezati mora okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost).
Zatrjevani neobičajni način izpolnitve obveznosti (oziroma izterjave terjatve) s cesijo ne predstavlja subjektivnega elementa izpodbojnosti, ampak dejansko domnevo, da je upnik vedel oziroma bi moral vedeti za neugodno ekonomsko-finančno stanje dolžnika. Takšna domneva (pri vprašanju neobičajnosti izpolnitve gre namreč za dejansko vprašanje) se vzame za podlago sodbe brez dokaza, ne pa kot dokazana (gre torej za dejansko domnevo, ko domnevanih dejstev ni treba ne navajati in ne dokazovati, ampak je treba trditi in v sporu dokazati zgolj predpostavke domneve, tako imenovano domnevno bazo).
Cesija zaradi izpolnitve kot institut civilnega prava je po ZOR zakonit in dopusten način izpolnitve obveznosti, v zadnjem času pa med podjetji tudi povsem običajen in pogost način izpolnitve obveznosti, vendar pa je to vseeno neobičajen način poplačila terjatve, saj takšnega načina poplačila upnik ne bi mogel doseči s tožbo. Drugače povedano: neobičajnost je v tem, da je tožeča stranka poravnala svoj dolg na način, ki ni bil vsebovan v njeni obveznosti in ga (drugo) tožena stranka ne bi mogla uspešno uveljavljati, če bi izpolnitev svoje terjatve uveljavljala sodno.
V pritožbi lahko pritožnik navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. K novim dejstvom mora navesti dokaze, k novim dokazom pa dejstva, ki jih želi z njimi dokazati.
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. Za zadeve društev iz njihove dejavnosti je pristojen Občinski upravni organ, kadar ne gre za spor iz civilnopravnega razmerja.
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine lahko stori tudi tisti, ki je nezmožen dajati preživnino za osebo, ki jo je dolžan preživljati, vendar ne v celoti, ampak le deloma, pa se izmika plačevanju tudi delu preživnine, ki bi jo lahko dajal.
ZIP člen 15, 15-1, 267, 267/1, 268, 268-3, 15, 15-1, 267, 267/1, 268, 268-3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Terjatev označuje pravico do denarnega zneska oz. do neke storitve ali opustitve. Terjatev (zahtevek materialnega prava) je podlaga le za dajatveno tožbo, ne pa tudi za ugotovitveno. Na podlagi ugotovitvene tožbe se izda ugotovitvena sodba, ki pa učinkuje že s samo pravnomočnostjo. Zato niti ni potreben (dodatni )izvršilni postopek. V posledici pa tudi ni mogoče predlagati zavarovanja takšne terjatve z začasno odredbo.