KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
poškodovanje tuje stvari - neznatna družbena nevarnost
Za presojo družbene nevarnosti pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari praviloma ne bo dovolj, da bo sodišče upoštevalo le višino povzročene škode, ampak je potrebno oceniti tudi druge, predvsem subjektivne okoliščine dejanja, posebno motiv in namen storilca ter okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno.
Ker Zakon o nepravdnem postopku ne pozna obnovitve meje (če so npr. mejniki premaknjeni, poškodovani ali nespoznavni), mora sodišče predlog za obnovo meje zavreči.
odškodnina - materialna škoda - nematerialna škoda
Zobozdravstveni in zobotehnični poseg, ki je opravljen v nasprotju s pravili stroke in v prostorih, ki so higiensko neustrezni, je podlaga za odškodninsko odgovornost, če je nastala škoda v vzročni zvezi s takim posegom.
Prejšnji imetnik stanovanjske pravice lahko vloži tožbo, s katero uveljavlja pravico do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti, le v (prekluzivnem) roku dveh let po uveljavitvi stanovanjskega zakona (Ur. l. RS št. 18/91-I) tudi v primeru, ko je v tem roku pravočasno vložil pri lastniku stanovanja zahtevo za prodajo stanovanja.
Sodišče druge stopnje obrazložitve telegramske pritožbe, podane po preteku roka za pritožbo, ni moglo upoštevati.
Ob konformni metodi obračunavanja obresti od neplačane glavnice je vseeno ali upnik obresti kapitalizira in zahteva še obresti od dneva kapitalizacije dalje ali ne.
Čl. 56 ZPP ne ureja krajevne pristojnosti za spor iz obligacijskega razmerja, v katerem se zahteva razveljavitev kupoprodajne pogodbe, katere predmet je nepremičnina.
Enostransko izjavo lastnika zemljišča, na podlagi katere je prešlo kmetijsko zemljišče v državno last, podano na podlagi prisilnega predpisa o kmetijskem zemljiškem maksimumu iz zakona o kmetijskih zemljiščih, to je na podlagi predpisa, ki je bil izdan po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963, ni mogoče šteti kot pravni posel, do katerega naj bi prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice - prerekanje ločitvene pravice - napotitev na pravdo - stroški za pritožbo - stroški stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je upnika napotilo, da začne postopek za ugotovitev obstoja pravice do ločenega poplačila.
Upnikovi pritožbeni stroški v zvezi z uveljavljanjem ločitvene pravice v stečajnem postopku niso stroški stečajnega postopka, zato jih mora nositi sam.
ZPPSL člen 127, 127/1, 127/1-2. ZIP člen 16, 16/2-2, 251c, 251c/2.
stečajni postopek - prijava terjatve - sporazum po 251c ZIP - terjatev iz sodne poravnave - izvršilni naslov - napotitev na pravdo - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo
Upnik je v stečajnem postopku prijavil terjatev na podlagi sporazuma strank iz 251.c čl. ZIP-a. Stečajni upravitelj je terjatev prerekal. Sporazum iz 251.c čl. ZPP ima moč sodne poravnave, zato bi sodišče moralo napotiti na pravdo stečajnega upravitelja.
prekinitev pravdnega postopka - stečaj nad toženo stranko - prevzem pravde po stečajnem upravitelju - nadaljevanje postopka - preložitev naroka
Z navzočnostjo na glavni obravnavi je stečajni upravitelj prevzel pravdo, zato je sodišče utemeljeno izdalo sklep o nadaljevanju postopka. Sklep o nadaljevanju bi moralo vročiti nasprotni stranki.
Zato bi moralo narok preložiti in ne na istem naroku odločiti, da je tožba umaknjena, ker se tožeča stranka naroka ni udeležila.
Sklep skupščine delniške družbe, da družba preide v last Komunistične pratije Slovenije, kar je slednja sprejela, predstavlja pravni posel, glede katerega denacionalizacijo podržavljenega premoženja ureja člen 5. ZDEN, s tem pa je podana sodna pristojnost.
Tožena stranka se ne more sklicevati na pomanjkanje pooblastila, če je sama ustvarila okoliščine, v katerih je bila tožnica prepričana, da je njen direktor pooblaščen za sklenitev sporne pogodbe.
načelo iskanja materialne resnice - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Načela iskanja materialne resnice ne vsebuje le določilo čl. 15 ZKP, pač pa tudi določilo čl. 282/III ZKP, po katerem sme predsednik senata ali sodnik tudi brez predloga strank odrediti, naj se za glavno obravnavo preskrbijo novi dokazi.
Stečajni postopek dokončno uredi vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, saj ob zaključku postopka tak dolžnik preneha obstojati. V stečajnem postopku se zato ugotavljajo vse terjatve - ne samo tiste iz blagovnih razmerij.
Izločitveni upniki, ki v stečajnem postopku zatrjujejo, da določen del premoženja ne spada v stečajno maso, ker je last izločitvenega upnika lahko tak zahtevek uveljavljajo samo s prijavo iz 121. člena ZPPSL, ne pa z vložitvijo tožbe.
Ker v času, ko zoper toženo stranko teče stečajni postopek, ni dovoljena tožba z dajatvenim zahtevkom, tudi ni mogoče izdati začasne odredbe, ki bi zavarovala zahtevek iz take tožbe.