Podano je nasprotje v razlogih sodbe, če se zatrjuje, da je obdolženka izrekla inkriminirane besede, za katere je vedela, da bodo oškodovanca prizadele, medtem ko se glede na običaje in način življenja sklepa, da dejanje nima znakov kaznivega dejanja razžalitve. Kršen je kazenski zakon, ker bi sodišče ob ugotovitvi, da je obdolženka vedela, da bo z izrazi oškodovanca prizadela, moralo obdolženko spoznati za krivo očitanega kaznivega dejanja.
KZS člen 165, 165/1, 166, 166/1-1, 165, 165/1, 166, 166/1-1. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.
velika tatvina - tatvina - odmera kazni
Obtožencu je bila zaradi kaznivega dejanja velike tatvine in dveh kaznivih dejanj tatvine, kar vse se nanaša na tatvine osebnih avtomobilov izrečena enotna kazen enega leta in treh mesecev zapora. Sodišče druge stopnje ni ugodilo pritožbi obtoženca za znižanje kazni, ker je štelo, da so tako posamezne kazni kot tudi enotno izrečena kazen ustrezne kazenske sankcije.
Dajanje krivih podatkov z namenom preslepitve davčnega organa, kar je izvršitvena oblika kaznivega dejanja po čl. 152/I KZ RS, zahteva aktivno ravnanje storilca, s katerim spravi uradno osebo pri davčnem organu v zmoto. Zato opustitev plačila dolžnega davka nima znakov kaznivega dejanja po čl. 152/I KZS.
KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
poškodovanje tuje stvari - neznatna družbena nevarnost
Za presojo družbene nevarnosti pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari praviloma ne bo dovolj, da bo sodišče upoštevalo le višino povzročene škode, ampak je potrebno oceniti tudi druge, predvsem subjektivne okoliščine dejanja, posebno motiv in namen storilca ter okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno.
Zoper obsodilno sodbo se je pritožil zagovornik, sodišče prve stopnje pa je pritožbo kot dan prepozno zavrglo, sklicujoč se na določbo IV. odst. 123. člena ZKP, da pritožbeni rok teče od dneva vročitve sodbe obdolžencu, ne pa zagovorniku. Sodišče druge stopnje je takšno stališče potrdilo in pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20085
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3.
gozdna tatvina - namen prodaje - dejansko stanje
Obdolženec dejansko gospodari na kmetiji, ki je formalno last njegove stare matere. Ko je posekal določeno količino lesa, da bi ga prodal, zatrjuje, da je za ta denar kupil seno in prašiče za posestvo in da si zase ni obdržal ničesar. Sodba je bila razveljavljena na pritožbo zagovornika, ker sodišče ni ugotavljalo morebitne resničnosti takšnega zagovora in ni prepričljivo obrazložilo obdolženčevega tatinskega namena, ki se zahteva tudi za takšno kaznivo dejanje.
Ker Zakon o nepravdnem postopku ne pozna obnovitve meje (če so npr. mejniki premaknjeni, poškodovani ali nespoznavni), mora sodišče predlog za obnovo meje zavreči.
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 187/2, 187, 187/1, 187/2.
ugotovitvena tožba
Predpostavka dopustnosti ugotovitvene tožbe je pravni interes. Ni podan pravni interes na ugotovitev vsebine neke listine, če od ugotovljene vsebine te listine ni odvisna utemeljenost dajatvenega zahtevka.
Čl. 56 ZPP ne ureja krajevne pristojnosti za spor iz obligacijskega razmerja, v katerem se zahteva razveljavitev kupoprodajne pogodbe, katere predmet je nepremičnina.
Po 1. odstavku 23. člena ZIP sodišče dovoli izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, če upnik dokaže, da je obveznost izpolnil. To v obravnavani zadevi pomeni, da bi bila upničina dolžnost, da bi dokazala, da dolžnik že prebiva v takem stanovanju, v katerem ima položaj najemnika.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice - prerekanje ločitvene pravice - napotitev na pravdo - stroški za pritožbo - stroški stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je upnika napotilo, da začne postopek za ugotovitev obstoja pravice do ločenega poplačila.
Upnikovi pritožbeni stroški v zvezi z uveljavljanjem ločitvene pravice v stečajnem postopku niso stroški stečajnega postopka, zato jih mora nositi sam.
Sodišče druge stopnje obrazložitve telegramske pritožbe, podane po preteku roka za pritožbo, ni moglo upoštevati.
Ob konformni metodi obračunavanja obresti od neplačane glavnice je vseeno ali upnik obresti kapitalizira in zahteva še obresti od dneva kapitalizacije dalje ali ne.
Tožena stranka se ne more sklicevati na pomanjkanje pooblastila, če je sama ustvarila okoliščine, v katerih je bila tožnica prepričana, da je njen direktor pooblaščen za sklenitev sporne pogodbe.
Določba 1. odst. 399. čl. ZOR je prisilen predpis, kar pomeni, da omejuje pogodbeno svobodo strank glede višine pogodbenih obresti tudi, če gre za posojilo dano v tuji valuti.
prekinitev pravdnega postopka - stečaj nad toženo stranko - prevzem pravde po stečajnem upravitelju - nadaljevanje postopka - preložitev naroka
Z navzočnostjo na glavni obravnavi je stečajni upravitelj prevzel pravdo, zato je sodišče utemeljeno izdalo sklep o nadaljevanju postopka. Sklep o nadaljevanju bi moralo vročiti nasprotni stranki.
Zato bi moralo narok preložiti in ne na istem naroku odločiti, da je tožba umaknjena, ker se tožeča stranka naroka ni udeležila.
Stečajni postopek dokončno uredi vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, saj ob zaključku postopka tak dolžnik preneha obstojati. V stečajnem postopku se zato ugotavljajo vse terjatve - ne samo tiste iz blagovnih razmerij.
Izločitveni upniki, ki v stečajnem postopku zatrjujejo, da določen del premoženja ne spada v stečajno maso, ker je last izločitvenega upnika lahko tak zahtevek uveljavljajo samo s prijavo iz 121. člena ZPPSL, ne pa z vložitvijo tožbe.
Ker v času, ko zoper toženo stranko teče stečajni postopek, ni dovoljena tožba z dajatvenim zahtevkom, tudi ni mogoče izdati začasne odredbe, ki bi zavarovala zahtevek iz take tožbe.
Enostransko izjavo lastnika zemljišča, na podlagi katere je prešlo kmetijsko zemljišče v državno last, podano na podlagi prisilnega predpisa o kmetijskem zemljiškem maksimumu iz zakona o kmetijskih zemljiščih, to je na podlagi predpisa, ki je bil izdan po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963, ni mogoče šteti kot pravni posel, do katerega naj bi prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.