Dajanje krivih podatkov z namenom preslepitve davčnega organa, kar je izvršitvena oblika kaznivega dejanja po čl. 152/I KZ RS, zahteva aktivno ravnanje storilca, s katerim spravi uradno osebo pri davčnem organu v zmoto. Zato opustitev plačila dolžnega davka nima znakov kaznivega dejanja po čl. 152/I KZS.
KZS člen 165, 165/1, 166, 166/1-1, 165, 165/1, 166, 166/1-1. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.
velika tatvina - tatvina - odmera kazni
Obtožencu je bila zaradi kaznivega dejanja velike tatvine in dveh kaznivih dejanj tatvine, kar vse se nanaša na tatvine osebnih avtomobilov izrečena enotna kazen enega leta in treh mesecev zapora. Sodišče druge stopnje ni ugodilo pritožbi obtoženca za znižanje kazni, ker je štelo, da so tako posamezne kazni kot tudi enotno izrečena kazen ustrezne kazenske sankcije.
KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
poškodovanje tuje stvari - neznatna družbena nevarnost
Za presojo družbene nevarnosti pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari praviloma ne bo dovolj, da bo sodišče upoštevalo le višino povzročene škode, ampak je potrebno oceniti tudi druge, predvsem subjektivne okoliščine dejanja, posebno motiv in namen storilca ter okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno.
Zoper obsodilno sodbo se je pritožil zagovornik, sodišče prve stopnje pa je pritožbo kot dan prepozno zavrglo, sklicujoč se na določbo IV. odst. 123. člena ZKP, da pritožbeni rok teče od dneva vročitve sodbe obdolžencu, ne pa zagovorniku. Sodišče druge stopnje je takšno stališče potrdilo in pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20085
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3.
gozdna tatvina - namen prodaje - dejansko stanje
Obdolženec dejansko gospodari na kmetiji, ki je formalno last njegove stare matere. Ko je posekal določeno količino lesa, da bi ga prodal, zatrjuje, da je za ta denar kupil seno in prašiče za posestvo in da si zase ni obdržal ničesar. Sodba je bila razveljavljena na pritožbo zagovornika, ker sodišče ni ugotavljalo morebitne resničnosti takšnega zagovora in ni prepričljivo obrazložilo obdolženčevega tatinskega namena, ki se zahteva tudi za takšno kaznivo dejanje.
obseg in deleži na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje
Sredstva, ki so posebno premoženje enega od bivših zakoncev in ki jih je prispeval h kupnini za nepremičnino, se upoštevajo pri določitvi višine solastnega deleža na skupnem premoženju.
Podano je nasprotje v razlogih sodbe, če se zatrjuje, da je obdolženka izrekla inkriminirane besede, za katere je vedela, da bodo oškodovanca prizadele, medtem ko se glede na običaje in način življenja sklepa, da dejanje nima znakov kaznivega dejanja razžalitve. Kršen je kazenski zakon, ker bi sodišče ob ugotovitvi, da je obdolženka vedela, da bo z izrazi oškodovanca prizadela, moralo obdolženko spoznati za krivo očitanega kaznivega dejanja.
KZS člen 165, 165/1, 165, 165/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
tatvina - neznatna družbena nevarnost
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in tudi pravilno pravno ocenilo, da dejanje obtoženca pomeni za družbo neznatno nevarnost, zaradi njegovega majhnega pomena in zato, ker škodljivih posledic ni.
Določba 1. odst. 399. čl. ZOR je prisilen predpis, kar pomeni, da omejuje pogodbeno svobodo strank glede višine pogodbenih obresti tudi, če gre za posojilo dano v tuji valuti.
ZOR člen 234, 235, 235/1-1, 255, 234, 235, 235/1-1, 255. ZDR člen 26, 26. UZITUL člen 4, 4. ZT člen 31, 31.
obresti od vnaprej plačane kupnine - višina obrestne mere - vrednostni papirji
Od izsiljenega vnaprejšnjega plačila blaga gredo kupcu zakonske obresti po Zakonu o blagovnem prometu (26. člen) od plačila do dobave blaga po obrestni meri za vpogledne hranilne vloge v banki, kakršno si izbere kupec.
Pomisleki o ustavnosti ZBP so neutemeljeni, ker ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91) omenja v 4. členu le zvezne predpise, ki se smiselno uporabljajo kot republiški predpisi, če ne nasprotujejo pravnemu redu Slovenije, ZBP pa je republiški predpis, ki je veljal v času pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.
Nadomestil ga je sicer Zakon o trgovini (Ur. l. RS št. 18/93), vendar le ta v 31. členu ohranja v veljavi med drugim tudi 26. člen ZBP.
Račun, kot ga je izdala tožena stranka, ni vrednostni papir, saj se ta ne zavezuje z njim, da bo izpolnila obveznost kupcu (234. člen ZOR) in nima niti označbe, da gre za vrednostni papir (1. točka prvega odstavka 235. člena ZOR), zaradi česar že zaradi pomanjkanja teh sestavin ne more šteti za vrednostni papir (tretji odstavek pravkar citiranega člena). Sicer pa obveznost iz vrednostnega papirja niti ne izključuje plačila obresti (255. člen ZOR).
stečajni postopek - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice - prerekanje ločitvene pravice - napotitev na pravdo - stroški za pritožbo - stroški stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je upnika napotilo, da začne postopek za ugotovitev obstoja pravice do ločenega poplačila.
Upnikovi pritožbeni stroški v zvezi z uveljavljanjem ločitvene pravice v stečajnem postopku niso stroški stečajnega postopka, zato jih mora nositi sam.
ZPP (1977) člen 187, 187. ZIP člen 265, 265/1, 267, 267/1, 265, 265/1, 267, 267/1.
ugotovitvena tožba - začasna odredba
Z ugotovitveno tožbo se zahteva izdaja ugotovitvene sodbe. Ta pa ni izvršljiva in zato v zavarovanje ugotovitvenega zahtevka ni mogoče dovoliti začasne odredbe.
Ni protipravnosti v ravnanju toženca, ki odstrani v zračni prostor njegove nepremičnine rastoče in moteče veje sosedovega drevesa, če to stori po tem, ko je soseda predhodno pozval k ureditvi problema, ta pa na poziv, v katrem mu sicer izrecno ni bil dan na razpolaga primeren rok, v letu dni sploh ni reagiral.
prekinitev pravdnega postopka - stečaj nad toženo stranko - prevzem pravde po stečajnem upravitelju - nadaljevanje postopka - preložitev naroka
Z navzočnostjo na glavni obravnavi je stečajni upravitelj prevzel pravdo, zato je sodišče utemeljeno izdalo sklep o nadaljevanju postopka. Sklep o nadaljevanju bi moralo vročiti nasprotni stranki.
Zato bi moralo narok preložiti in ne na istem naroku odločiti, da je tožba umaknjena, ker se tožeča stranka naroka ni udeležila.
Čl. 56 ZPP ne ureja krajevne pristojnosti za spor iz obligacijskega razmerja, v katerem se zahteva razveljavitev kupoprodajne pogodbe, katere predmet je nepremičnina.
Oškodovanec je upravičen do odškodnine tudi za škodo, ki je ob koncu glavne obravnave še ni, po normalnem teku stvari pa je gotovo, da bo nastopila (t.i. samostojna bodoča škoda).
Obvezen je odvzem premoženjske koristi obtožencu, če oškodovanec, katerega stvar si je obtoženec protipravno prilastil in jo nato prodal, ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka oziroma je izjavil, da ga ne uveljavlja.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20136
ZKP člen 350, 350-1, 350, 350-1. KZS člen 101, 101/1, 101, 101/1.
spolno nasilje - prisiljenje - sila
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da v opisu dejanja niso podani vsi znaki kaznivega dejanja spolnega nasilja, saj ni opisana sila, s katero naj bi obtoženec strl odpor oškodovanke.