povrnitve negmotne škode - zastaranje odškodninske terjatve - povrnitev stroškov postopka - vrednost spornega predmeta - terjatev v tuji valuti
Absolutni zastaralni rok začne teči v trenutku, ko je škoda povzročena in se zastaranje konča s potekom objektivnega zastaralnega roka ne glede na čas, ko je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Kot vrednost spornega predmeta za zahtevke na plačilo odškodnine v tuji valuti velja dinarska oziroma tolarska protivrednost v času vložitve tožbe.
Podano je nasprotje v razlogih sodbe, če se zatrjuje, da je obdolženka izrekla inkriminirane besede, za katere je vedela, da bodo oškodovanca prizadele, medtem ko se glede na običaje in način življenja sklepa, da dejanje nima znakov kaznivega dejanja razžalitve. Kršen je kazenski zakon, ker bi sodišče ob ugotovitvi, da je obdolženka vedela, da bo z izrazi oškodovanca prizadela, moralo obdolženko spoznati za krivo očitanega kaznivega dejanja.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20085
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3.
gozdna tatvina - namen prodaje - dejansko stanje
Obdolženec dejansko gospodari na kmetiji, ki je formalno last njegove stare matere. Ko je posekal določeno količino lesa, da bi ga prodal, zatrjuje, da je za ta denar kupil seno in prašiče za posestvo in da si zase ni obdržal ničesar. Sodba je bila razveljavljena na pritožbo zagovornika, ker sodišče ni ugotavljalo morebitne resničnosti takšnega zagovora in ni prepričljivo obrazložilo obdolženčevega tatinskega namena, ki se zahteva tudi za takšno kaznivo dejanje.
Zoper obsodilno sodbo se je pritožil zagovornik, sodišče prve stopnje pa je pritožbo kot dan prepozno zavrglo, sklicujoč se na določbo IV. odst. 123. člena ZKP, da pritožbeni rok teče od dneva vročitve sodbe obdolžencu, ne pa zagovorniku. Sodišče druge stopnje je takšno stališče potrdilo in pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo.
Če sodišče spozna, da je potrebno za ugotovitev pomembnih dejstev zaslišati pravdni stranki, mora zaslišati obe pravdni stranki, zato je bilo dejansko stanje razjasnjeno nepopolno, ker je bila zaslišana le ena stranka na podlagi ugotovitve, da druge stranke ni mogoče zaslišati. Za tak sklep sodišča ne zadošča le spoznanje, da so umske sposobnosti druge stranke prizadete (motene), temveč mora biti sodišče prepričano, da ta stranka ni zmožna dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo.
Prejšnji imetnik stanovanjske pravice lahko vloži tožbo, s katero uveljavlja pravico do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti, le v (prekluzivnem) roku dveh let po uveljavitvi stanovanjskega zakona (Ur. l. RS št. 18/91-I) tudi v primeru, ko je v tem roku pravočasno vložil pri lastniku stanovanja zahtevo za prodajo stanovanja.
KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
poškodovanje tuje stvari - neznatna družbena nevarnost
Za presojo družbene nevarnosti pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari praviloma ne bo dovolj, da bo sodišče upoštevalo le višino povzročene škode, ampak je potrebno oceniti tudi druge, predvsem subjektivne okoliščine dejanja, posebno motiv in namen storilca ter okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno.
ZPPSL člen 127, 127/1, 127/1-2. ZIP člen 16, 16/2-2, 251c, 251c/2.
stečajni postopek - prijava terjatve - sporazum po 251c ZIP - terjatev iz sodne poravnave - izvršilni naslov - napotitev na pravdo - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo
Upnik je v stečajnem postopku prijavil terjatev na podlagi sporazuma strank iz 251.c čl. ZIP-a. Stečajni upravitelj je terjatev prerekal. Sporazum iz 251.c čl. ZPP ima moč sodne poravnave, zato bi sodišče moralo napotiti na pravdo stečajnega upravitelja.
Sklep skupščine delniške družbe, da družba preide v last Komunistične pratije Slovenije, kar je slednja sprejela, predstavlja pravni posel, glede katerega denacionalizacijo podržavljenega premoženja ureja člen 5. ZDEN, s tem pa je podana sodna pristojnost.
Obvezen je odvzem premoženjske koristi obtožencu, če oškodovanec, katerega stvar si je obtoženec protipravno prilastil in jo nato prodal, ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka oziroma je izjavil, da ga ne uveljavlja.
Tožena stranka se ne more sklicevati na pomanjkanje pooblastila, če je sama ustvarila okoliščine, v katerih je bila tožnica prepričana, da je njen direktor pooblaščen za sklenitev sporne pogodbe.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice - prerekanje ločitvene pravice - napotitev na pravdo - stroški za pritožbo - stroški stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je upnika napotilo, da začne postopek za ugotovitev obstoja pravice do ločenega poplačila.
Upnikovi pritožbeni stroški v zvezi z uveljavljanjem ločitvene pravice v stečajnem postopku niso stroški stečajnega postopka, zato jih mora nositi sam.
Enostransko izjavo lastnika zemljišča, na podlagi katere je prešlo kmetijsko zemljišče v državno last, podano na podlagi prisilnega predpisa o kmetijskem zemljiškem maksimumu iz zakona o kmetijskih zemljiščih, to je na podlagi predpisa, ki je bil izdan po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963, ni mogoče šteti kot pravni posel, do katerega naj bi prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20136
ZKP člen 350, 350-1, 350, 350-1. KZS člen 101, 101/1, 101, 101/1.
spolno nasilje - prisiljenje - sila
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da v opisu dejanja niso podani vsi znaki kaznivega dejanja spolnega nasilja, saj ni opisana sila, s katero naj bi obtoženec strl odpor oškodovanke.
ZTLR člen 70, 75, 78, 70, 75, 78. ZSR člen 58, 58.
motenje posesti - protipravnost
Člen 58 Zakona o stanovanjskih razmerjih ne more biti podlaga za izključitev protipravnosti motilnega dejanja, ki je bilo opravljeno z zamenjavo ključavnice na vhodnih vratih stanovanja in z zapečatenjem stanovanja.