povrnitve negmotne škode - zastaranje odškodninske terjatve - povrnitev stroškov postopka - vrednost spornega predmeta - terjatev v tuji valuti
Absolutni zastaralni rok začne teči v trenutku, ko je škoda povzročena in se zastaranje konča s potekom objektivnega zastaralnega roka ne glede na čas, ko je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Kot vrednost spornega predmeta za zahtevke na plačilo odškodnine v tuji valuti velja dinarska oziroma tolarska protivrednost v času vložitve tožbe.
odškodnina - materialna škoda - nematerialna škoda
Zobozdravstveni in zobotehnični poseg, ki je opravljen v nasprotju s pravili stroke in v prostorih, ki so higiensko neustrezni, je podlaga za odškodninsko odgovornost, če je nastala škoda v vzročni zvezi s takim posegom.
Podano je nasprotje v razlogih sodbe, če se zatrjuje, da je obdolženka izrekla inkriminirane besede, za katere je vedela, da bodo oškodovanca prizadele, medtem ko se glede na običaje in način življenja sklepa, da dejanje nima znakov kaznivega dejanja razžalitve. Kršen je kazenski zakon, ker bi sodišče ob ugotovitvi, da je obdolženka vedela, da bo z izrazi oškodovanca prizadela, moralo obdolženko spoznati za krivo očitanega kaznivega dejanja.
Zoper obsodilno sodbo se je pritožil zagovornik, sodišče prve stopnje pa je pritožbo kot dan prepozno zavrglo, sklicujoč se na določbo IV. odst. 123. člena ZKP, da pritožbeni rok teče od dneva vročitve sodbe obdolžencu, ne pa zagovorniku. Sodišče druge stopnje je takšno stališče potrdilo in pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20085
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3.
gozdna tatvina - namen prodaje - dejansko stanje
Obdolženec dejansko gospodari na kmetiji, ki je formalno last njegove stare matere. Ko je posekal določeno količino lesa, da bi ga prodal, zatrjuje, da je za ta denar kupil seno in prašiče za posestvo in da si zase ni obdržal ničesar. Sodba je bila razveljavljena na pritožbo zagovornika, ker sodišče ni ugotavljalo morebitne resničnosti takšnega zagovora in ni prepričljivo obrazložilo obdolženčevega tatinskega namena, ki se zahteva tudi za takšno kaznivo dejanje.
Čl. 56 ZPP ne ureja krajevne pristojnosti za spor iz obligacijskega razmerja, v katerem se zahteva razveljavitev kupoprodajne pogodbe, katere predmet je nepremičnina.
ZPPSL člen 127, 127/1, 127/1-2. ZIP člen 16, 16/2-2, 251c, 251c/2.
stečajni postopek - prijava terjatve - sporazum po 251c ZIP - terjatev iz sodne poravnave - izvršilni naslov - napotitev na pravdo - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo
Upnik je v stečajnem postopku prijavil terjatev na podlagi sporazuma strank iz 251.c čl. ZIP-a. Stečajni upravitelj je terjatev prerekal. Sporazum iz 251.c čl. ZPP ima moč sodne poravnave, zato bi sodišče moralo napotiti na pravdo stečajnega upravitelja.
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 187/2, 187, 187/1, 187/2.
ugotovitvena tožba
Predpostavka dopustnosti ugotovitvene tožbe je pravni interes. Ni podan pravni interes na ugotovitev vsebine neke listine, če od ugotovljene vsebine te listine ni odvisna utemeljenost dajatvenega zahtevka.
Oškodovanec je upravičen do odškodnine tudi za škodo, ki je ob koncu glavne obravnave še ni, po normalnem teku stvari pa je gotovo, da bo nastopila (t.i. samostojna bodoča škoda).
ZOR člen 234, 235, 235/1-1, 255, 234, 235, 235/1-1, 255. ZDR člen 26, 26. UZITUL člen 4, 4. ZT člen 31, 31.
obresti od vnaprej plačane kupnine - višina obrestne mere - vrednostni papirji
Od izsiljenega vnaprejšnjega plačila blaga gredo kupcu zakonske obresti po Zakonu o blagovnem prometu (26. člen) od plačila do dobave blaga po obrestni meri za vpogledne hranilne vloge v banki, kakršno si izbere kupec.
Pomisleki o ustavnosti ZBP so neutemeljeni, ker ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91) omenja v 4. členu le zvezne predpise, ki se smiselno uporabljajo kot republiški predpisi, če ne nasprotujejo pravnemu redu Slovenije, ZBP pa je republiški predpis, ki je veljal v času pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.
Nadomestil ga je sicer Zakon o trgovini (Ur. l. RS št. 18/93), vendar le ta v 31. členu ohranja v veljavi med drugim tudi 26. člen ZBP.
Račun, kot ga je izdala tožena stranka, ni vrednostni papir, saj se ta ne zavezuje z njim, da bo izpolnila obveznost kupcu (234. člen ZOR) in nima niti označbe, da gre za vrednostni papir (1. točka prvega odstavka 235. člena ZOR), zaradi česar že zaradi pomanjkanja teh sestavin ne more šteti za vrednostni papir (tretji odstavek pravkar citiranega člena). Sicer pa obveznost iz vrednostnega papirja niti ne izključuje plačila obresti (255. člen ZOR).
Tožena stranka se ne more sklicevati na pomanjkanje pooblastila, če je sama ustvarila okoliščine, v katerih je bila tožnica prepričana, da je njen direktor pooblaščen za sklenitev sporne pogodbe.
Po 1. odstavku 23. člena ZIP sodišče dovoli izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, če upnik dokaže, da je obveznost izpolnil. To v obravnavani zadevi pomeni, da bi bila upničina dolžnost, da bi dokazala, da dolžnik že prebiva v takem stanovanju, v katerem ima položaj najemnika.
Ni protipravnosti v ravnanju toženca, ki odstrani v zračni prostor njegove nepremičnine rastoče in moteče veje sosedovega drevesa, če to stori po tem, ko je soseda predhodno pozval k ureditvi problema, ta pa na poziv, v katrem mu sicer izrecno ni bil dan na razpolaga primeren rok, v letu dni sploh ni reagiral.
Čeprav je oškodovanec nenadoma in izza parkiranega avtomobila pritekel pred toženčev avtomobil, znaša delež njegove soodgovornosti le 20 %, saj je bil toženec alkoholiziran, vozil pa je brez vozniškega dovoljenja in glede na prometne razmere (vožnja po parkirišču v stanovanjskem naselju) tudi prehitro.
negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine
Pravična odmera odškodnine 21-letnemu fantu za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v posledici zloma v predelu desnega kolka, znaša 1,500.000,00 SIT.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice - prerekanje ločitvene pravice - napotitev na pravdo - stroški za pritožbo - stroški stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je upnika napotilo, da začne postopek za ugotovitev obstoja pravice do ločenega poplačila.
Upnikovi pritožbeni stroški v zvezi z uveljavljanjem ločitvene pravice v stečajnem postopku niso stroški stečajnega postopka, zato jih mora nositi sam.