kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20085
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3.
gozdna tatvina - namen prodaje - dejansko stanje
Obdolženec dejansko gospodari na kmetiji, ki je formalno last njegove stare matere. Ko je posekal določeno količino lesa, da bi ga prodal, zatrjuje, da je za ta denar kupil seno in prašiče za posestvo in da si zase ni obdržal ničesar. Sodba je bila razveljavljena na pritožbo zagovornika, ker sodišče ni ugotavljalo morebitne resničnosti takšnega zagovora in ni prepričljivo obrazložilo obdolženčevega tatinskega namena, ki se zahteva tudi za takšno kaznivo dejanje.
obseg in deleži na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje
Sredstva, ki so posebno premoženje enega od bivših zakoncev in ki jih je prispeval h kupnini za nepremičnino, se upoštevajo pri določitvi višine solastnega deleža na skupnem premoženju.
Če sodišče spozna, da je potrebno za ugotovitev pomembnih dejstev zaslišati pravdni stranki, mora zaslišati obe pravdni stranki, zato je bilo dejansko stanje razjasnjeno nepopolno, ker je bila zaslišana le ena stranka na podlagi ugotovitve, da druge stranke ni mogoče zaslišati. Za tak sklep sodišča ne zadošča le spoznanje, da so umske sposobnosti druge stranke prizadete (motene), temveč mora biti sodišče prepričano, da ta stranka ni zmožna dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo.
Dajanje krivih podatkov z namenom preslepitve davčnega organa, kar je izvršitvena oblika kaznivega dejanja po čl. 152/I KZ RS, zahteva aktivno ravnanje storilca, s katerim spravi uradno osebo pri davčnem organu v zmoto. Zato opustitev plačila dolžnega davka nima znakov kaznivega dejanja po čl. 152/I KZS.
KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
poškodovanje tuje stvari - neznatna družbena nevarnost
Za presojo družbene nevarnosti pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari praviloma ne bo dovolj, da bo sodišče upoštevalo le višino povzročene škode, ampak je potrebno oceniti tudi druge, predvsem subjektivne okoliščine dejanja, posebno motiv in namen storilca ter okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno.
KZS člen 165, 165/1, 165, 165/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
tatvina - neznatna družbena nevarnost
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in tudi pravilno pravno ocenilo, da dejanje obtoženca pomeni za družbo neznatno nevarnost, zaradi njegovega majhnega pomena in zato, ker škodljivih posledic ni.
Stečajni postopek dokončno uredi vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, saj ob zaključku postopka tak dolžnik preneha obstojati. V stečajnem postopku se zato ugotavljajo vse terjatve - ne samo tiste iz blagovnih razmerij.
Izločitveni upniki, ki v stečajnem postopku zatrjujejo, da določen del premoženja ne spada v stečajno maso, ker je last izločitvenega upnika lahko tak zahtevek uveljavljajo samo s prijavo iz 121. člena ZPPSL, ne pa z vložitvijo tožbe.
Ker v času, ko zoper toženo stranko teče stečajni postopek, ni dovoljena tožba z dajatvenim zahtevkom, tudi ni mogoče izdati začasne odredbe, ki bi zavarovala zahtevek iz take tožbe.
Določba 1. odst. 399. čl. ZOR je prisilen predpis, kar pomeni, da omejuje pogodbeno svobodo strank glede višine pogodbenih obresti tudi, če gre za posojilo dano v tuji valuti.
Čeprav je oškodovanec nenadoma in izza parkiranega avtomobila pritekel pred toženčev avtomobil, znaša delež njegove soodgovornosti le 20 %, saj je bil toženec alkoholiziran, vozil pa je brez vozniškega dovoljenja in glede na prometne razmere (vožnja po parkirišču v stanovanjskem naselju) tudi prehitro.
ZPPSL člen 127, 127/1, 127/1-2. ZIP člen 16, 16/2-2, 251c, 251c/2.
stečajni postopek - prijava terjatve - sporazum po 251c ZIP - terjatev iz sodne poravnave - izvršilni naslov - napotitev na pravdo - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo
Upnik je v stečajnem postopku prijavil terjatev na podlagi sporazuma strank iz 251.c čl. ZIP-a. Stečajni upravitelj je terjatev prerekal. Sporazum iz 251.c čl. ZPP ima moč sodne poravnave, zato bi sodišče moralo napotiti na pravdo stečajnega upravitelja.
ZTLR člen 70, 75, 78, 70, 75, 78. ZSR člen 58, 58.
motenje posesti - protipravnost
Člen 58 Zakona o stanovanjskih razmerjih ne more biti podlaga za izključitev protipravnosti motilnega dejanja, ki je bilo opravljeno z zamenjavo ključavnice na vhodnih vratih stanovanja in z zapečatenjem stanovanja.
Čl. 56 ZPP ne ureja krajevne pristojnosti za spor iz obligacijskega razmerja, v katerem se zahteva razveljavitev kupoprodajne pogodbe, katere predmet je nepremičnina.
Enostransko izjavo lastnika zemljišča, na podlagi katere je prešlo kmetijsko zemljišče v državno last, podano na podlagi prisilnega predpisa o kmetijskem zemljiškem maksimumu iz zakona o kmetijskih zemljiščih, to je na podlagi predpisa, ki je bil izdan po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963, ni mogoče šteti kot pravni posel, do katerega naj bi prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.
ZOR člen 234, 235, 235/1-1, 255, 234, 235, 235/1-1, 255. ZDR člen 26, 26. UZITUL člen 4, 4. ZT člen 31, 31.
obresti od vnaprej plačane kupnine - višina obrestne mere - vrednostni papirji
Od izsiljenega vnaprejšnjega plačila blaga gredo kupcu zakonske obresti po Zakonu o blagovnem prometu (26. člen) od plačila do dobave blaga po obrestni meri za vpogledne hranilne vloge v banki, kakršno si izbere kupec.
Pomisleki o ustavnosti ZBP so neutemeljeni, ker ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91) omenja v 4. členu le zvezne predpise, ki se smiselno uporabljajo kot republiški predpisi, če ne nasprotujejo pravnemu redu Slovenije, ZBP pa je republiški predpis, ki je veljal v času pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.
Nadomestil ga je sicer Zakon o trgovini (Ur. l. RS št. 18/93), vendar le ta v 31. členu ohranja v veljavi med drugim tudi 26. člen ZBP.
Račun, kot ga je izdala tožena stranka, ni vrednostni papir, saj se ta ne zavezuje z njim, da bo izpolnila obveznost kupcu (234. člen ZOR) in nima niti označbe, da gre za vrednostni papir (1. točka prvega odstavka 235. člena ZOR), zaradi česar že zaradi pomanjkanja teh sestavin ne more šteti za vrednostni papir (tretji odstavek pravkar citiranega člena). Sicer pa obveznost iz vrednostnega papirja niti ne izključuje plačila obresti (255. člen ZOR).