Ker Zakon o nepravdnem postopku ne pozna obnovitve meje (če so npr. mejniki premaknjeni, poškodovani ali nespoznavni), mora sodišče predlog za obnovo meje zavreči.
Podano je nasprotje v razlogih sodbe, če se zatrjuje, da je obdolženka izrekla inkriminirane besede, za katere je vedela, da bodo oškodovanca prizadele, medtem ko se glede na običaje in način življenja sklepa, da dejanje nima znakov kaznivega dejanja razžalitve. Kršen je kazenski zakon, ker bi sodišče ob ugotovitvi, da je obdolženka vedela, da bo z izrazi oškodovanca prizadela, moralo obdolženko spoznati za krivo očitanega kaznivega dejanja.
povrnitve negmotne škode - zastaranje odškodninske terjatve - povrnitev stroškov postopka - vrednost spornega predmeta - terjatev v tuji valuti
Absolutni zastaralni rok začne teči v trenutku, ko je škoda povzročena in se zastaranje konča s potekom objektivnega zastaralnega roka ne glede na čas, ko je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Kot vrednost spornega predmeta za zahtevke na plačilo odškodnine v tuji valuti velja dinarska oziroma tolarska protivrednost v času vložitve tožbe.
Če sodišče spozna, da je potrebno za ugotovitev pomembnih dejstev zaslišati pravdni stranki, mora zaslišati obe pravdni stranki, zato je bilo dejansko stanje razjasnjeno nepopolno, ker je bila zaslišana le ena stranka na podlagi ugotovitve, da druge stranke ni mogoče zaslišati. Za tak sklep sodišča ne zadošča le spoznanje, da so umske sposobnosti druge stranke prizadete (motene), temveč mora biti sodišče prepričano, da ta stranka ni zmožna dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo.
Enostransko izjavo lastnika zemljišča, na podlagi katere je prešlo kmetijsko zemljišče v državno last, podano na podlagi prisilnega predpisa o kmetijskem zemljiškem maksimumu iz zakona o kmetijskih zemljiščih, to je na podlagi predpisa, ki je bil izdan po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963, ni mogoče šteti kot pravni posel, do katerega naj bi prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice - prerekanje ločitvene pravice - napotitev na pravdo - stroški za pritožbo - stroški stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je upnika napotilo, da začne postopek za ugotovitev obstoja pravice do ločenega poplačila.
Upnikovi pritožbeni stroški v zvezi z uveljavljanjem ločitvene pravice v stečajnem postopku niso stroški stečajnega postopka, zato jih mora nositi sam.
Določba 1. odst. 399. čl. ZOR je prisilen predpis, kar pomeni, da omejuje pogodbeno svobodo strank glede višine pogodbenih obresti tudi, če gre za posojilo dano v tuji valuti.
KZS člen 165, 165/1, 165, 165/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
tatvina - neznatna družbena nevarnost
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in tudi pravilno pravno ocenilo, da dejanje obtoženca pomeni za družbo neznatno nevarnost, zaradi njegovega majhnega pomena in zato, ker škodljivih posledic ni.
prekinitev pravdnega postopka - stečaj nad toženo stranko - prevzem pravde po stečajnem upravitelju - nadaljevanje postopka - preložitev naroka
Z navzočnostjo na glavni obravnavi je stečajni upravitelj prevzel pravdo, zato je sodišče utemeljeno izdalo sklep o nadaljevanju postopka. Sklep o nadaljevanju bi moralo vročiti nasprotni stranki.
Zato bi moralo narok preložiti in ne na istem naroku odločiti, da je tožba umaknjena, ker se tožeča stranka naroka ni udeležila.
Čl. 56 ZPP ne ureja krajevne pristojnosti za spor iz obligacijskega razmerja, v katerem se zahteva razveljavitev kupoprodajne pogodbe, katere predmet je nepremičnina.
ZPP (1977) člen 187, 187. ZIP člen 265, 265/1, 267, 267/1, 265, 265/1, 267, 267/1.
ugotovitvena tožba - začasna odredba
Z ugotovitveno tožbo se zahteva izdaja ugotovitvene sodbe. Ta pa ni izvršljiva in zato v zavarovanje ugotovitvenega zahtevka ni mogoče dovoliti začasne odredbe.
ZTLR člen 70, 75, 78, 70, 75, 78. ZSR člen 58, 58.
motenje posesti - protipravnost
Člen 58 Zakona o stanovanjskih razmerjih ne more biti podlaga za izključitev protipravnosti motilnega dejanja, ki je bilo opravljeno z zamenjavo ključavnice na vhodnih vratih stanovanja in z zapečatenjem stanovanja.
Oškodovanec je upravičen do odškodnine tudi za škodo, ki je ob koncu glavne obravnave še ni, po normalnem teku stvari pa je gotovo, da bo nastopila (t.i. samostojna bodoča škoda).
ZOR člen 234, 235, 235/1-1, 255, 234, 235, 235/1-1, 255. ZDR člen 26, 26. UZITUL člen 4, 4. ZT člen 31, 31.
obresti od vnaprej plačane kupnine - višina obrestne mere - vrednostni papirji
Od izsiljenega vnaprejšnjega plačila blaga gredo kupcu zakonske obresti po Zakonu o blagovnem prometu (26. člen) od plačila do dobave blaga po obrestni meri za vpogledne hranilne vloge v banki, kakršno si izbere kupec.
Pomisleki o ustavnosti ZBP so neutemeljeni, ker ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91) omenja v 4. členu le zvezne predpise, ki se smiselno uporabljajo kot republiški predpisi, če ne nasprotujejo pravnemu redu Slovenije, ZBP pa je republiški predpis, ki je veljal v času pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.
Nadomestil ga je sicer Zakon o trgovini (Ur. l. RS št. 18/93), vendar le ta v 31. členu ohranja v veljavi med drugim tudi 26. člen ZBP.
Račun, kot ga je izdala tožena stranka, ni vrednostni papir, saj se ta ne zavezuje z njim, da bo izpolnila obveznost kupcu (234. člen ZOR) in nima niti označbe, da gre za vrednostni papir (1. točka prvega odstavka 235. člena ZOR), zaradi česar že zaradi pomanjkanja teh sestavin ne more šteti za vrednostni papir (tretji odstavek pravkar citiranega člena). Sicer pa obveznost iz vrednostnega papirja niti ne izključuje plačila obresti (255. člen ZOR).