zmotna uporaba materialnega prava - nadaljevano kaznivo dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - velika tatvina - vdor v zaprt prostor - tatvina denarja iz bančnega avtomata
Pri tatvini denarja iz bančnega avtomata zloraba računalniškega sistema z nepooblaščeno uporabo magnetnega zapisa ter varnostne (PIN) kode v nekem smislu res prestavlja tudi vdor v računalniški sistem banke; v kontekstu obravnavanega kaznivega dejanja pa pomeni zgolj način izvršitve kaznivega dejanja oziroma premagovanje ovire, ki stoji storilcu na poti do denarja v avtomatu.
Uporaba instituta nadaljevanega kaznivega dejanja sama po sebi ne more biti razlog za izrek ugodnejše kazenske sankcije.
Izbris registriranih znamk je vezan na predpostavke, ki pa iz tretjega odstavka 6. bis člena Pariške konvencije za varstvo indistrijske lastnine sploh niso razvidne, in je zato prvi del navedene norme konvencije nemogoče uporabiti. Povsem nejasno je tudi, katera znamka je zlonamerna, in je zato tudi tisti del norme, ki se nanaša na uporabo zlonamernih znamk z znakom Zvezda, nemogoče uporabiti. Ker je tožena stranka imetnik pravic iz znamk, njena uporaba pravic pač tudi ne more biti zlonamerna, saj je v celoti skladna s pravom.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Ker je ob uveljavitvi ZDSS-1 s 1.1.2005 postopek tekel pred okrajnim sodiščem, ostaja navedeno sodišče v zadevi pristojno za odločanje tako glede na veljavno ureditev stvarne pristojnosti v sporih iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja od 1.1.2005 dalje, kot glede na določbe 88. člena ZDSS-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninski spor med delavcem in delodajalcem
V skladu s 5. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/04) se med individualne delovne spore uvrščajo le odškodninski spori med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki (1. odstavek točka b.) ter odškodninski spori med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom (1. odstavek točka c.). Za tak individualni delovni spor je pristojno delovno sodišče tudi, če je kot sospornik tožena zavarovalnica (2. odstavek).
spor o pristojnosti - odškodninski spor - ugotovitev krajevne nepristojnosti po uradni dolžnosti - izključna krajevna pristojnost
V sporu o nepogodbeni odgovornosti za škodo je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti (46. in 48. člen ZPP) pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Ne gre torej za izključno krajevno pristojnost v skladu z določbo drugega odstavka 22. člena ZPP. Le v takem primeru, ko je podana izključna krajevna pristojnost, se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22811
KZ člen 234a, 217, 126, 126/5-1.ZKP člen 269, 269/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - preslepitev - gospodarska dejavnost - opis kaznivega dejanja
Razlika med kaznivim dejanje goljufije po členu 217 KZ in kaznivim dejanjem poslovne goljufije po členu 234a KZ je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.
Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe, ki mu je včasih dodana še pisna garancijska izjava, zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.
V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni potrebno, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu.
Za sklepčnost obtožnega akta glede kaznivega dejanja po 234.a členu KZ v smislu konkretizacije gospodarske dejavnosti, kot jo opredeljuje 1. točka 5. odstavka 126. člena KZ, zadošča navedba, da je obsojenec dejanje storil pri opravljanju gospodarske dejavnosti s tem, da je kot samostojni podjetnik zaradi tega, da bi lahko opravljal svojo dejavnost, z oškodovancem sklenil "pogodbo o nakupu blaga".
zaščitena kmetija - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji
Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, če je kljub zahtevi za glavno obravnavo in spornosti bistvene dejanske okoliščine odločilo na seji.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - stroški kazenskega postopka - delna ustavitev postopka
Ker se stroški glede kaznivega dejanja, za katerega je bil postopek ustavljen, ne morejo izločiti iz skupnih stroškov, bodo bremenili proračun celotni stroški kazenskega postopka le v primeru, če bo obdolženec oproščen obtožbe za drugo kaznivo dejanje ali če bo obtožba zavrnjena. V nasprotnem primeru pa bo obdolženec, če ga sodišče povrnitve stroškov postopka ne bo oprostilo, zaradi nemožnosti izločitve dela stroškov dolžan povrniti celotne stroške, nastale v postopku.
ZOR člen 189, 200, 919. ZPOMZO člen 2.URS člen 14, 22.
zahteva za varstvo zakonitosti - denarna odškodnina za negmotno škodo - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - enotna sodna praksa - pravno mnenje - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo (179. do 183. člen OZ oziroma 200. do 203. člen ZOR) pripadajo oškodovancu od uveljavitve OZ dalje (1.1.2002), če zamuda ni nastala pozneje, in sicer v času veljavnosti citiranega ZPOMZO do dneva sodbe sodišča prve stopnje v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od prvega dneva po dnevu sodbe sodišča prve stopnje dalje pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - dvom v nepristranskost sodnikov
Samo toženčevo sklepanje o močnem vplivu tožnika kot političnega funkcionarja z mariborskega območja ne zadostuje za razumen dvom v nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - izvršitelj kot stranka v postopku - izločitev sodnika
Za primer morebitnega tesnejšega poznanstva pa je predviden postopek izločitve sodnika po 70. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zato ne more biti to v nobenem primeru hkrati tudi drug tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena istega zakona.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - objektivna nepristranskost - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
To, da je toženec okrajni sodnik sodišča v A., bi pri razumnem opazovalcu lahko vzbudilo dvome v nepristransko sojenje. Zato je smotrno, da se v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - delovno razmerje stranke na pristojnem sodišču - velikost sodišča
Stranka v pravdi je v rednem delovnem razmerju pri krajevno pristojnem sodišču, kar je razlog za prenos pristojnosti.
dokazi - predkazenski postopek - zagovornik - zaslišanje osumljenca - izjava osumljenca - zbiranje obvestil od osumljenca
Ne drži, da mora sodišče uradni zaznamek o izjavi osumljenca, ki jo policija pridobi po 6. odstavku 148. člena ZKP, izločiti iz spisa in da se na vsebino take izjave v postopku ne sme opreti nobena odločba. Ni pa izjava formalni dokaz.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - več zahtevkov zoper različne tožence - zavrženje revizije
Tožnica je z enotno tožbo uveljavljala šest zahtevkov glede ničnosti šestih prodajnih pogodb in glede različnih kupcev. Tožbeni zahtevki so imeli torej različno dejansko podlago in so bili tudi uveljavljani zoper več tožencev. V skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP bi zato morala tožnica opredeliti vrednost posameznega zahtevka.
Tožnica ni določno opredelila sporne vrednosti v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki je posredno predmet revizije in je zato pravni položaj revidentov primerljiv s položajem v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost spora ni bila določena. Ustrezno ugotovitev vrednosti spornega predmeta bi lahko povzročili tudi toženci tako, da bi pravočasno predlagali izdajo sklepa po tretjem odstavku 44. člena ZPP, vendar tega nobeden izmed njih - vključno z revidenti - ni storil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v strokovnost in nepristranskost sodnikov
Trditev o (ne)strokovnosti sodnika ali sodišča in o domnevnem vplivu sodediča na sodnika ali sodišče ne morejo biti tehten razlog za delegacijo drugega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o priporu
Sodišče druge stopnje, ki je ugodilo pritožbi državne tožilke, vloženi zoper sklep o odpravi pripora, je sicer spremenilo napadeni sklep tako, da je pripor zoper obtoženca podaljšalo, čeprav bi bilo pravilneje, če bi z njegovo spremembo zavrnilo predlog za odpravo pripora. Slednje pa ne pomeni, da je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo znova odredilo pripor in da je zaradi tega zoper izpodbijani pravnomočni sklep mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.