OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00071135
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2. ZPotK člen 7, 7/1. ZVPot-1 člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-1.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - prosto urejanje obligacijskih razmerij - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nejasna pogodbena določila - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - dobra vera - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja - ničnost kreditne pogodbe - sodna praksa SEU - novejša sodna praksa
Ker je glede na povedano pritožbeno sodišče ugotovilo, da toženka s pojasnili, kakršna je podala tožnikoma pred sklenitvijo kreditne pogodbe, ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, in ker tudi ne obstoje nobene izjemne dejanske okoliščine na strani tožnikov, sledi materialnopravni zaključek, da je toženka kršila zahtevo dobre vere oziroma načelo vestnosti in poštenja, to pa zadostuje za ugotovitev o nepoštenosti pogodbenega pogoja ter posledično za ugotovitev ničnosti spornih kreditnih pogodb.
spor majhne vrednosti - obstoj pogodbenega razmerja - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pasivna legitimacija
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je zavezanec za plačilo opravljenih storitev lastnik nepremičnine, kjer so bile storitve opravljene, torej lastnik vrtca. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je opravljene storitve, katerih plačilo zahteva tožeča stranka, naročila tožena stranka. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da temelj zahtevka predstavlja podjemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama. Zato je tožeča stranka pravilno naperila zahtevek zoper toženo stranko, ki je storitve tožeče stranke naročila, in ne zoper lastnika, ki s tožečo stranko ni v nikakršnem razmerju.
ZPP-UPB3 člen 14. KZ-1 člen 54, 54/1, 91, 91/1, 91/2, 240, 240/1. OZ-UPB1 člen 353, 353/1, 352, 367. ZGD-1-UPB3 člen 263, 263/6.
meje pravnomočnosti - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko sodbo - zastaralni rok pri odškodninski terjatvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - premoženjsko pravni spor
Pravnomočna sodba veže stranke spora in samo sodišče, ki je sodbo izdalo (prvi in drugi odstavek 320. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pravnomočna sodba sicer učinkuje tudi proti generalnim in singularnim naslednikom ter proti sosporniškemu intervenientu, vendar je v konkretnem primeru več kot očitno, da toženec v pravdi med tožečo stranko in družbo A. d.o.o. na vrnitev neupravičenih nakazil ni imel statusa osebe, ki bi jo vezala pravnomočna sodba iz te pravdne zadeve, pri kateri toženec tudi ni sodeloval.
izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - listina, ki je podlaga za vpis - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - sklep o vpisu - elektronsko poslovanje
Ni sporno, da sta bili zemljiškoknjižnemu predlogu za zaznambo izbrisne tožbe priloženi listini, s katerima zakon pogojuje tako vrsto vpisa. Vendar pa to ne zadošča. Pritožnik zanemari, da listini v samem predlogu nista bili navedeni kot podlaga za vpis, čeprav bi glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 morali biti.
Pri tem je treba upoštevati, da mora biti od uvedbe elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih zemljiškoknjižni predlog vložen elektronsko. Elektronsko poslovanje pa ima določene posebnosti, ki jih morajo upoštevati vsi udeleženci postopka. Predlagatelj v tem oziru ob vložitvi elektronskega predloga ni bil dosleden. Kot navaja sam in kot je razvidno iz e-spisa, ob vložitvi predloga za zaznambo spora listin ni pravilno označil (glej rubriko "Priloge"). Ustrezna oznaka (da gre za listino, ki je podlaga za vpis) ima svoj namen, saj omogoči, da elektronska aplikacija listini povzame v besedilo predloga kot podlago za vpis.
spor zaradi motenja - sprememba tožbe - konkretizacija tožbenega zahtevka - sklep da se sprememba tožbe ne dovoli - sprememba tožbe po izteku roka - materialno procesno vodstvo
Ne gre le za konkretizacijo tožbenega zahtevka, ampak za spremembo njegove istovetnosti in s tem za spremembo tožbe v smislu 184. člena ZPP. Tožnik je v spremenjenem tožbenem predlogu zahteval širši obseg posestnega varstva, saj je motilnemu ravnanju iz osnovnega zahtevka dodal novo motilno ravnanje, povečal pa je tudi obseg zahtevane vzpostavitve prejšnjega stanja ter obseg bodočih ravnaj, ki naj se tožencu prepovejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00070765
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 3, 3/10. OZ člen 395, 395/1, 416.
predlog za ureditev meje - neplačilo sodne takse v nepravdnem postopku - posledica neplačila sodne takse - domneva umika predloga - zavezanec za plačilo sodne takse - zemljiškoknjižni solastniki - nujni enotni sosporniki - nerazdelna obveznost - poziv na plačilo sodne takse - opozorilo na posledice neplačila - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je taksna obveznost nerazdelna, je sodišče prve stopnje sicer lahko k plačilu pozvalo le prvo predlagateljico, bi pa moralo, ker slednja takse ni plačala, nato pozvati na plačilo tudi pritožnika. Škodljive posledice neplačila sodne takse s strani enega solidarnega dolžnika namreč ne smejo prizadeti drugega, ki ni bil pozvan, da takso plača. Na tako presojo ne more vplivati dejstvo, da oba predlagatelja zastopa ista odvetnica. Pomembno je, da pritožnik na plačilnem nalogu ni bil naveden in zato ni mogoče šteti, da je bil pozvan na plačilo takse in opozorjen na posledice neplačila oziroma nepravočasnega plačila.
Če pritožnik s svojim nestrinjanjem z zaključkom sodišča o izključeni protipravnosti zatrjevano motilnega dejanja toženca meri na zmotno uporabo materialnega prava, takšne navedbe zahtevajo opravo preizkusa pravilne uporabe člena 33/3 SPZ, ki izključuje protipravnost motilnega dejanja, ko določa, da posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče obravnavano ravnanje pravilno opredelilo kot ravnanje, za katerega je toženec imel pooblastilo. Takšno pooblastilo mu je podelil pravnomočni in izvršljiv sklep o izdani začasni odredbi P 36/2021 z dne 19. 5. 2021, izdan na podlagi določil ZIZ.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - poškodovanje tuje stvari - razveljavitev kazenske sodbe - nerazumljiv izrek - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - materialna resnica - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Takšna nejasna in nekonkretizirana opredelitev v izreku opisane telesne poškodbe pa obdolženemu A. A. onemogoča učinkovito obrambo. Vrsta telesne poškodbe (udarnina, zvin ali izpah) sicer res ni zakonski znak kaznivega dejanja, je pa pomembna zaradi individualizacije historičnega življenjskega dogodka.
Obrazložitev, zakaj izrek pogojne obsodbe pri obdolžencu ne bi imel enakega preventivnega učinka kot izrečena kazen zapora, zagovornik obdolženega pogreša neutemeljeno. O zgolj želji po pogojni obsodbi se namreč prvostopenjsko sodišče ni dolžno opredeljevati.
podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe - ponovitvena nevarnost - način storitve kaznivega dejanja
Obtoženi je v zgolj 45 minutah vožnje storil kar 17 kršitev cestnega prometa ter pri tem ogrožal druge voznike in potnike, udeležene v cestnem prometu, med njimi tudi oziroma predvsem policiste ter da hujše posledice njegovih dejanj izostale samo zato, ker so policisti uspeli pravilno in prisebno reagirati z umikanjem obtožencu, zato se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da sodišče prve stopnje v okviru objektivnih okoliščin ne bi smelo upoštevati agresivnega načina storitve teh kaznivih dejanj.