Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje vročitev in datum vročitve. Ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje takrat, kot je navedeno v vročilnici. Kljub temu je dovoljeno dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična.
Če je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve, se po šestem odstavku 149. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno. Za vzpostavitev te domneve je treba najprej dokazati, da datum prejema, zapisan na povratnici, ni točen. Tožnik ne poda niti trditev v tej smeri in ne pojasni nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na morebiten napačen zapis datuma na vročilnici.
URS člen 22, 23, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 116, 120, 120/2. ZIZ člen 36.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zamuda roka za plačilo sodne takse - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Ustaljeno stališče novejše sodne prakse je, da je vrnitev v prejšnje stanje dopustna tudi pri zamudi roka za plačilo sodne takse za ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Upravičenega vzroka za zamudo roka ne pomenijo zgolj tiste okoliščine, ki pomenijo višjo silo in ki torej omogočajo razbremenitev objektivne odgovornosti. Pogoj (ne)krivde se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na njegovi strani, in nato oceniti, ali mu je glede na to mogoče očitati, da je zakrivil zamudo.
Določbe o plačilo sodne takse kot procesne predpostavke ne predstavljajo posega v pravico strank do pravnega sredstva, temveč gre za določitev načina njenega izvrševanja.
V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je možno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Pritožnik slednjega ne trdi, niti ne dokazuje, zato se šteje, da je bila pritožniku tožba pravilno vročena in zatrjevana procesna kršitev ni podana ter je pritožba v tem delu v celoti neutemeljena.
izvršba na podlagi verodostojne listine - avtomatizirano vodenje postopka - ugovor dolžnika - zahteva za obrazloženost ugovora - sklepčnost
Upniku je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine naloženo minimalno procesno breme, bistveno manjše, kot to velja v rednem pravdnem postopku, ko mora v tožbi določno navesti dejstva, na katera opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda zgolj na podlagi predloga upnika, ne da bi preverilo resničnost podatkov, ki jih je navedel upnik, ne da bi presojalo sklepčnost upnikovega zahtevka (za to v navedbah, ki jih upnik (lahko) navede v predlogu, niti nima podlage) in ne da bi mu bila sploh predložena verodostojna listina, na katero se upnik sklicuje. Zgolj na tej podlagi torej sodišče dolžniku naloži plačilo terjatve, ki jo upnik zahteva. Dolžnik lahko presojo utemeljenosti upnikovega zahtevka v kontradiktornem postopku doseže šele naknadno, z vložitvijo pravočasnega obrazloženega ugovora.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva o umiku pravnega sredstva - domneva umika pritožbe - pritožba se šteje za umaknjeno - sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva - pravica do pritožbe zoper sklep - nastanek taksne obveznosti - izjema od splošnega pravila glede nastanka taksne obveznosti - taksne oprostitve na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopalo v nasprotju z določbo šestega odstavka 10. člena ZST-1. Z izpodbijanim sklepom je ugotovilo, da je pritožba pritožnice z dne 23. 3. 2023 umaknjena, ker pritožnica ni plačala sodne takse za pritožbo, pri tem pa ni upoštevalo, da je pritožnica s to pritožbo izpodbijala sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zaradi domnevnega umika pravnega sredstva (pritožbe) iz razloga, ker pritožnica takse ni plačala - za pritožbo zoper tak sklep pa se taksa ne plača.
Družba lahko zahteva od družbenika plačilo pogodbene kazni za kršitev tistih obveznosti, v zvezi s katerimi je bila takšna pogodbena kazen dogovorjena.
V skladu s tretjim odstavkom 13. člena Družbene pogodbe se lahko pogodbena kazen uveljavi v primeru ugotovljene nelojalne konkurence. Potrebna je torej ugotovitev, da je dejavnost, ki jo opravlja konkurent, nelojalna. Predpostavki za dejanje nelojalne konkurence sta, da je konkurent deloval v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in da je s takšnim ravnanjem povzročil ali utegnil povzročiti škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00070730
ZPP člen 76, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14. ZIZ člen 15, 24, 24/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12, 56, 56a, 56a/2. ZGD-1 člen 580, 580/6. URS člen 22.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - izbris družbe iz sodnega registra - pripojitev - prevzeta družba - prevzemna družba - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - neobstoječa družba - procesna predpostavka - ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - ugovor plačila - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - procesna skrbnost - dolžnost izvedbe dokaza - materialnopravno nasledstvo - procesnopravno nasledstvo - javna objava - pravica do izjave - pravni standard
Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku (prim. 76. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba (šesti odstavek 580. člena ZGD-1). ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj (tako sklep VSL sklep II Ip 423/2018) in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj. Neutemeljeno je zato pritožbeno zatrjevanje, da se 580. člen ZGD-1 nanaša le na materialnopravna razmerja. Prav tako v tem postopku ni šlo za nikakršno ugotavljanje dejstev, ki jih ne bi bilo mogoče izkazati s kvalificiranimi listinami, zaradi česar naj instrumentarij izvršilnega postopka ne bi bil primeren, pač pa je ugotavljanje dejstva prehoda terjatve na novega upnika v tem postopku pravzaprav ravno zaradi nespornega dejstva pripojitve in znanih pravnih posledic le-te precej preprosto.
Pritožba ni utemeljena v delu, v katerem dolžnik uveljavlja, da je utemeljeno ugovarjal, da je bila terjatev delno poplačana v stečajnem postopku, kar je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor po izteku roka. V tem delu ugovora je dolžnik skopo trdil le, da se je terjatev upnika poplačala že iz prodaje premoženja stečajnega dolžnika in glede na to, da je bila terjatev prenesena na novega upnika, je morala obstajati s tem v zvezi tudi spremljajoča dokumentacija, ki dokazuje višino same terjatve. Te ugovorne trditve je tudi po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo z obrazložitvijo, da dolžnik v ugovoru niti ni trdil, v kakšni višini naj bi bila predmetna terjatev poplačana, niti na podlagi katerih prodaj stanovanj v stečajnem postopku, niti kdaj naj bi upnik prejel poplačilo ter da je takšen ugovor (pre)pavšalen in ne ustreza standardu obrazloženosti.
ZTLR člen 54, 54/1. URS člen 22. ZPP člen 358, 358-6.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - izrek je nerazumljiv - dokazna ocena
Obravnavano zadevo priposestvovanja stvarne služnosti poti je sodišče prve stopnje glede na časovno veljavnost pravilno podredilo pravilu iz prvega odstavka 54. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), po katerem za priposestvovanje in s tem originarni nastanek služnosti poti zadošča 20 letno dejansko izvrševanje služnosti, ki mu lastnik služečega zemljišča ne nasprotuje. Utemeljeno toženca grajata nejasnost izreka glede širine poti. Opredelitev poti v širini 3,5 metra ni skladna z nadaljnjim izrekom, da je pot razvidna iz izrisa izvedenca, ki je sestavni del sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00073504
ZPP člen 13, 274, 274/1, 308, 359. OZ člen 86, 86/1. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2, 20a.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - zavrženje tožbe - uporaba materialnega prava - neveljavnost pravnega posla - odločanje o predhodnem vprašanju - ničnost pravnega posla - oderuškost - napake volje - pravna narava notarskega zapisa - prepoved reformacije in peius
Notarski zapis ni ne odločba ne poravnava pred sodiščem ali drugim pristojnim organom in nima učinka pravnomočnosti, temveč ima (lahko) le učinek neposredne izvršljivosti. Učinek pravnomočnosti imajo zgolj sodne odločbe in sodne poravnave in le glede njih zakon predpisuje, da se tožba zavrže, če sodišče ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že bilo (s sodno odločbo) pravnomočno razsojena ali o katerem je že sklenjena sodna poravnava (prvi odstavek 274. člena ZPP in 308. člen ZPP). Ker neposredno izvršljiv notarski zapis nima učinka pravnomočnosti, ne predstavlja ovire za sojenje, zato sodišče prve stopnje tožbe ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo tožbeni zahtevek na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem zavrniti kot neutemeljen iz razloga, ker skupno premoženje ne obstaja več (saj je bilo s sporazumom v obliki notarskega zapisa že veljavno razdeljeno med bivša izvenzakonska partnerja).
Vendar se je v predmetni zadevi pritožil zgolj tožnik, zavrnitev tožbenega zahtevka pa je za tožnika manj ugodna odločitev kot zavrženje tožbe (ker je v primeru zavrženja tožbe možno isto tožbo vložiti še enkrat, v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pa zaradi učinka materialne pravnomočnosti sodbe to več ni mogoče).
Drugače rečeno, postopanje sodišča prve stopnje, ki je ob sklepanju, da je tožnica trditve iz svojega materialnega dokaznega bremena dokazala s stopnjo verjetnosti, prevalilo procesno dokazno breme na toženko, temelji na zmotnem razumevanju procesnega dokaznega bremena. Procesno trditveno in dokazno breme iz 212. člena ZPP ne pomeni nič drugega kot to, da lahko stranka s svojimi trditvami in dokazi v postopku ovrže trditve nasprotne stranke, ki zanje nosi materialno dokazno breme, saj bo sicer v pravdi izgubila. Gre za zatrjevanje t.i. nasprotnih, izključujočih ali izpodbijajočih dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070969
SPZ člen 177, 177/8. ZFPPIPP člen 105, 354, 355, 355/2-1. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 2, 3, 4, 4/1-4, 20, 21, 21/4, 50, 51, 51/3, 51/4, 51/5.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - stečajni postopki - stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - plačilo v breme stečajne mase - vrste stroškov stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - stroški stečajnega upravitelja - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - premičnine, ki se vpisujejo v register - vpis v register - oseba, upravičena za vložitev zahteve - stečajni upravitelj - plačilo nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - pasivna legitimacija - nevezanost sodišča na podzakonski akt - exceptio illegalis
Višino in plačilo (v tej zadevi spornega) nadomestila za opravo vpisa ureja 51. člen Uredbe. Za upravičence, ki lahko zahtevajo vpis v register, pa niso notarji, je višina nadomestila določena v tretjem odstavku 51. člena Uredbe, četrti odstavek istega člena pa določa, da nadomestilo plačajo upravičenci, ki so zahtevali opravo vpisa, in sicer enkrat mesečno po poteku meseca, v katerem so zahtevali vpis.
Glede na navedene določbe se pritožbeno sodišča strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je pasivna legitimacija toženca (stečajnega upravitelja) podana. Določbi četrtega odstavka 21. člena in četrtega odstavka 51. člena Uredbe sta jasni. Stečajni upravitelj je upravičenec za vložitev zahteve za izbris zastavne pravice, zato je tudi zavezanec za plačilo nadomestila.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča v Uredbi določena ureditev plačila za storitev izbrisa zastavne pravice tožencu ne nalaga končnega plačila nadomestil iz svojih sredstev, ampak gre kvečjemu za začasno naložitev plačil, dokler ti stroški ne bodo poplačani iz stečajne mase. Vsi stroški, ki nastanejo stečajnemu upravitelju, so stroški stečajnega postopka (prim. 354. člen in nadaljnje ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da sporni stroški izbrisa zastavnih pravic predstavljajo povsem običajne in pričakovane stroške stečajnega postopka, ki se z dogovorom lahko celo prenesejo na kupca z zastavno pravico obremenjene premičnine v stečaju.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - poslovna sposobnost stranke - demenca - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - dokazna ocena - izvid in mnenje izvedenca - verodostojnost priče - odvetnik kot priča - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - izločitev sodnega izvedenca
Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v citiranem sklepu, lahko v skladu z 247. členom ZPP zahteva izločitev sodnega izvedenca le stranka, ne pa tudi izvedenec sam. Ta odločitev je tako že pravnomočna. Kar zadeva pritožbena zatrjevanja, da bi se izvedenec v obravnavani zadevi moral sam izločiti zaradi svoje nepristranskosti, ker je, preden je izdelal izvedensko mnenje v predmetni zadevi pred postopkom dal drugačno mnenje in naj bi bil podan odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je vprašanje o tem, ali bo sodni izvedenec predlagal, da ga sodišče oprosti opravljanja dela v posamezni zadevi (tretji odstavek 246. člena ZPP) zaradi določenih okoliščin, odvisno zgolj od predloga sodnega izvedenca in nanj pravdna stranka ne more imeti vpliva. Četrti odstavek 246. člena ZPP namreč določa, da mora obstoj okoliščin iz tretjega odstavka tega člena izvedenec sporočiti sodišču. Tako so pritožbena zatrjevanja v zgoraj nakazani smeri neutemeljena, bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 274. členom ZPP pa ni podana.
spor majhne vrednosti - obstoj pogodbenega razmerja - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pasivna legitimacija
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je zavezanec za plačilo opravljenih storitev lastnik nepremičnine, kjer so bile storitve opravljene, torej lastnik vrtca. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je opravljene storitve, katerih plačilo zahteva tožeča stranka, naročila tožena stranka. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da temelj zahtevka predstavlja podjemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama. Zato je tožeča stranka pravilno naperila zahtevek zoper toženo stranko, ki je storitve tožeče stranke naročila, in ne zoper lastnika, ki s tožečo stranko ni v nikakršnem razmerju.
sodba delovnega in socialnega sodišča - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - izvršba zoper delodajalca - izterjava neizplačanih plač - obračun davkov in prispevkov - nedenarna terjatev - nenadomestno dejanje - izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo - namen denarne kazni - primerna višina denarne kazni - upnikov pravni interes za izvršbo - aktivna legitimacija delavca - sodna pristojnost - prisilna izvršitev odločbe
Pri terjatvi, s katero upnik zahteva, da dolžnik od prisojenega zneska obračuna in odvede zakonsko predpisane dajatve iz naslova davkov in prispevkov, gre za nenadomestno dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik. Stopnje davkov in prispevkov so jasno določene v kogentni zakonodaji, zato dolžnik ne more uspeti z navedbami, da davki in prispevki niso zneskovno opredeljeni.
Odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, kamor sodi tudi pravica delavca do bruto plače (ta pa zajema tudi davke in prispevke), je v pristojnosti delovnih sodišč, za prisilno izvršitev odločb delovnih sodišč pa so pristojna izvršilna sodišča, ki so po načelu stroge formalne legalitete vezana na izvršilni naslov in ga morajo prisilno izvršiti tako, kot se glasi.
Izvršba za izterjavo nenadomestne nedenarne obveznosti se opravi po 226. členu ZIZ, torej z uporabo posredne prisile z izrekanjem denarnih kazni, s katerimi naj bi se dolžnika prisililo, da izpolni svojo obveznost iz izvršilnega naslova. Drugih načinov izvršbe ZIZ za take terjatve ne predvideva, zato so neutemeljene navedbe, da je izrekanje denarne kazni le skrajni ukrep (ultima ratio), ki pride v poštev šele, če terjatve ni mogoče izterjati z drugimi sredstvi. Namen denarne kazni kljub poimenovanju tega instituta ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo upošteval obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova, kar pomeni, da je denarna kazen kot izvršilno sredstvo namenjena zagotovitvi spoštovanja sodne odločbe in učinkoviti uresničitvi upnikove pravice do sodnega varstva.
odločitev o stroških - odločitev po temelju - pravnomočno razsojena stvar - višina stroškov postopka
Sodba sodišča prve stopnje je z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani postala pravnomočna. Ker je s tem tudi odločitev o stroških postopka po temelju postala pravnomočna, o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati (pravilo res iudicata).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00071135
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2. ZPotK člen 7, 7/1. ZVPot-1 člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-1.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - prosto urejanje obligacijskih razmerij - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nejasna pogodbena določila - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - dobra vera - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja - ničnost kreditne pogodbe - sodna praksa SEU - novejša sodna praksa
Ker je glede na povedano pritožbeno sodišče ugotovilo, da toženka s pojasnili, kakršna je podala tožnikoma pred sklenitvijo kreditne pogodbe, ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, in ker tudi ne obstoje nobene izjemne dejanske okoliščine na strani tožnikov, sledi materialnopravni zaključek, da je toženka kršila zahtevo dobre vere oziroma načelo vestnosti in poštenja, to pa zadostuje za ugotovitev o nepoštenosti pogodbenega pogoja ter posledično za ugotovitev ničnosti spornih kreditnih pogodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00071019
ZIZ člen 272, 273, 273/1. ZGD-1 člen 4, 506, 506/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba - vrste začasnih odredb - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - poslovni delež v gospodarski družbi - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - zavarovane terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža v družbi - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - izvršitev začasne odredbe - lastni poslovni delež družbe - koneksnost tožbe - zavarovanje zahtevka - pravna osebnost - upravljanje družbe - glasovalne pravice družbenikov - glasovalna pravica v d.o.o. - subjektivne meje pravnomočnosti
Pomembno je, da družba ne more uresničevati pravic iz lastnih deležev (četrti odstavek 506. člena ZGD-1), kar pa ob dejstvu, da ima družba A., d. o. o., lastni poslovni delež v višini 50 % osnovnega kapitala, seveda pomeni, da ima vse glasovalne pravice v družbi toženka, ki ima preostalih 50 % osnovnega kapitala, na kar pravilno opozarja tudi pritožba. V situaciji, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, bi tožnik, če s tožbenim zahtevkom uspe, postal edini družbenik s pravico uresničevanja glasovalne pravice in bi na skupščini odločal o vseh vprašanjih družbe, tudi o imenovanju direktorja, s čimer bi vplival na vodenje družbe. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da položaj tožnika ni varovan že z izdano prepovedjo odsvojitve in obremenitve toženkinega poslovnega deleža (I. točka izpodbijanega sklepa). Prav tako velja pritrditi tožniku, da se s predlagano začasno odredbo ne posega v redno poslovanje in dejavnost družbe. S predlagano začasno odredbo tožnik želi le zavarovati sedanje stanje, ko ima zaradi strukture osnovnega kapitala toženka (kot imetnica 50 % osnovnega kapitala) edina glasovalno pravico v družbi – zavarovanje pa zahteva na način, da se toženki kot družbenici prepove vsa dejanja, s katerimi bi to stanje lahko spremenila, med nje pa sodijo tudi ravnanja, ki jih kot družbenica opravlja pri opravljanju funkcije poslovodje.
Drži tudi pomislek pritožbe, da če tožnik uspe v pravdi v primeru odsvojitve lastnega poslovnega deleža vrnitev darila po stanju ob vložitvi tožbe ne bo več mogoča. S tem pa bi bil tožnikov položaj povsem izvotljen, ker časa ne bi mogli zavrteti nazaj pred odsvojitev lastnega poslovnega deleža (ne bi šlo namreč le za zmanjšanje vrednosti premoženja, kar bi sicer predstavljalo le materialno škodo). Podobno velja za primer, ko bi toženka na skupščini družbe sprejela sklep o pripojitvi družbe drugi družbi, ali sklep o delitvi družbe, saj bi morebitno statusno preoblikovanje, ki ga (kljub izdani začasni odredbi iz I. točke izpodbijanega sklepa) toženka lahko še vedno izvede, vplivalo na možnost vrnitve darila po stanju ob vložitvi tožbe
sprejem osebe v varovani oddelek - privolitev bolnika - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve
74. člen ZDZdr določa, da je oseba ob izpolnjevanju prej naštetih pogojev, sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo. Šele, če oseba pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr). Iz podatkov spisa in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je nasprotni udeleženec v sprejem privolil na naroku 21. 9. 2023 in nato še 29. 9. 2023.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070990
ZPP člen 13, 206, 206/4. ZBan-1 člen 261e, 350a.
načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - dopuščena revizija - odločanje sodišča - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - zakonitost odločbe - predhodno vprašanje - pojasnilna dolžnost banke - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Ni dvoma, da so vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami zapletena in pomembna ter je zato v javnem interesu, da se ne le rešujejo, ampak tudi rešijo čimbolj enotno. To zahteva nenazadnje ustavno načelo pravne varnosti, ki narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Vendar je pritožbeno sodišče ob ponovnem tehtanju okoliščin ugotovilo, da je v zadevah, v katerih je pritrdilo odločitvi o prekinitvi postopka in ustreznosti široke razlage četrtega odstavka 206. člena ZPP, dalo premajhno težo interesu tožene stranke do sojenja v razumnem roku. Dejstvo je, da v zvezi z učinki spornega izrednega ukrepa prenehanje kvalificiranih obveznosti banke tožeča stranka vse od vložitve tožbe (19. 12. 2016) dalje in tudi trenutno, zoper Banko Slovenije nima na voljo učinkovitega oziroma ustavno skladnega sodnega varstva. Glede odškodninskega sodnega varstva zoper Banko Slovenije zaradi učinka odločbe o izrednih ukrepih je Ustavno sodišče ugotovilo, da je 350.a člen ZBan-1 neskladen z Ustavo. Izvrševanje ZPSVIKOB, s katerim je zakonodajalec poskušal urediti ustavno skladno odškodninsko varstvo nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic zoper Banko Slovenije, je Ustavno sodišče najprej začasno zadržalo (U-I-4/20), nato pa zakon v celoti razveljavilo. Nov zakon, ki bo urejal odškodninsko varstvo zaradi učinka odločbe Banke Slovenije, še ni bil sprejet, zato je negotovo, kakšna bo bodoča ureditev povračila škode oškodovancem. Pritožbeno sodišče je zato pri tokratnem tehtanju procesnih položajev oziroma interesov (interesa pravne varnosti na eni strani in interesa sojenja v razumnem roku na drugi strani) upoštevalo, da je po razveljavitvi ZPSVIKOB sodno varstvo zoper Banko Slovenije ponovno časovno odmaknjeno in nepredvidljivo.
Vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke, je brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic. Vendar tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja zgolj očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge očitke, ki pa so vsebinsko nepovezani. O teh očitkih pa sodišče lahko odloča dalje.
Če se bo sodišče prve stopnje odločilo, ali je vprašanje nezakonitosti odločbe Banke Slovenije predhodno vprašanje za odločanje v tej pravdi, bo lahko odločalo samo. Za širšo razlago 206. člena ZPP pa je treba dodati, da sodišče prve stopnje ni zahtevalo postopka pred Vrhovnim sodiščem.
Nepravdni postopek zaradi razdelitve skupnega premoženja je ustrezen postopek, s katerim je upnica opravičila izdano začasno odredbo. Vprašanje, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje upnice in dolžnika, namreč v nepravdnem postopku predstavlja predhodno vprašanje in je, ravno tako, kot bi bila tožba na ugotovitev, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje, ugotovitvene narave. V prvi fazi odločanja se tako vprašanje, ki bo predmet nepravdnega postopka, ujema s tožbenim zahtevkom, ki ga je kot pogoj za opravičbo začasne odredbe upnici postavilo sodišče prve stopnje. Res sicer lahko v nepravdnem postopku pride do tega, da omenjeno vprašanje postane sporno ter bo v tem primeru nepravdni postopek prekinjen, upnica pa napotena na pravdo zaradi ugotovitve obstoja skupnega premoženja. Vendar pa dolžnik niti ne trdi niti ne dokazuje, da je vprašanje obsega skupnega premoženja v nepravdnem postopku že sporno, tudi če bi to postalo, pa bi naknadna vložitev tožbe na pravdo napotene upnice začasno odredbo (ponovno) opravičila.