URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 189, 190, 190/2, 197, 197/1.
preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predložitev zdravniškega potrdila - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo kontradiktornosti postopka - višina preživnine za otroka - sprememba višine preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - zvišanje preživnine
S potrdilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje, v katerem je navedeno, da je nasprotni udeleženec začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, se ne more utemeljevati opravičljivosti izostanka. Zgolj z vpogledom vanj se namreč sodišče ne bi moglo prepričati, ali je izostanek zares opravičljiv oziroma ali se nasprotni udeleženec res ni sposoben udeležiti obravnave na sodišču. Nasprotnemu udeležencu z opravo naroka v njegovi odsotnosti zato ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
Sodišče prve stopnje sicer ni ocenilo, koliko znaša skupni mesečni strošek za zadovoljevanje potreb mld. otroka, kot je to običajno v preživninskih odločbah. Kljub tej pomanjkljivosti odločbe pa preizkus njene pravilnosti ni onemogočen. Že zgolj stroški prebivanja A. A. znašajo 150,00 EUR mesečno, tem stroškom pa treba prišteti še vse prej naštete stroške, ki so povezani z njegovim šolanjem, prehrano, oblačili, obutvijo, športnimi aktivnostmi, stroški higiene, pri čemer uporablja posebne kozmetične proizvode zaradi atopičnega dermatitisa in stroški očal. Tako ne more biti dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je preživnino za mld. A. A. s 93,83 EUR zvišalo na znesek 150,00 EUR.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - posebno premoženje zakonca - vrednost posebnega premoženja - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - nedovoljene pritožbene novote
Ker je pravnomočno ugotovljeno, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, je sodišče prve stopnje pravilno vse trditve pravdnih strank o različnih oblikah prispevkov pri ustvarjanju skupnega premoženja presojalo v okviru višine deleža na skupnem premoženju. V tem oziru je bilo sodišče dolžno izvesti presojo prispevkov partnerjev k skupnemu premoženju v celotnem obdobju trajanja zunajzakonske skupnosti in ne zgolj v obdobju, ko sta stranki pridobili sicer pomembnejši del skupnega premoženja. Upoštevani morajo biti vsi prispevki, ustvarjeni z delom, pridobljenimi finančnimi sredstvi in tudi z vložki posebnega premoženja.
Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun (posameznih) vložkov določenega premoženja/prispevka v skupno premoženje, ker vsega ni mogoče številčno izraziti. To že po naravi stvari ni mogoče, saj večine okoliščin, ki so v zakonu naštete kot odločilne, vrednostno ni mogoče opredeliti. Gre za celovito opisno oceno/ovrednotenje vseh prispevkov zunajzakonskih partnerjev v celotnem obdobju življenjske skupnosti.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje na naslovu prebivališča - odsotnost hišnega predalčnika - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - ponovno vročanje - vročanje na naslovu za vročanje - vročitev s fikcijo - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem sodnega pisanja
Šesti odstavek 139. člena ZPP določa, da se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
Tožencu je bila tožba vročana na dejanski naslov prebivanja. Vročitev je bila opravljena s fikcijo skladno s tretjim in četrtim odstavkom 142. členom ZPP in se šteje za pravilno. Tožba in zamudni sklep sta bila nato tožencu s fikcijo vročena še na naslovu T. Toženec sam je izpovedal, da je na tem naslovu redno, na vsake štirinajst dni, dvigoval pošto. Iz takšnih dejanskih ugotovitev pa prepričljivo izhaja zaključek, da se je toženec z vsebino sodnih pisanj zelo verjetno tudi dejansko seznanil, kljub temu, da sta bili sodni pisanji vročeni na naslovu, kjer dejansko ni prebival, vendar je po svojih lastnih navedbah tam redno kontroliral pošto.
Pritožnik verodostojnost izpovedbe B. B. izpodbija tudi z navedbo tistega dela njegove izpovedbe, ko je na vprašanje o konkretnih besedah izrečene grožnje odgovoril, da sedaj ne more več z gotovostjo ponoviti, ker se tega zaradi oddaljenosti ne spomni več. Takšen odgovor priče je skladen z ugotovitvami psihološke stroke, da se izgovorjenega praviloma ne spomnimo dobesedno, pač pa jedra, pomena izrečenega, o čemer pa je B. B. izpovedal. Njegov odgovor glede konkretnih besed kaže kvečjemu na verodostojnost njegove izpovedbe, saj bi ravno navajanje dobesedno izrečenega kazalo na naučenost izpovedbe.
kreditna pogodba - ničnost pogodbe - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ekonomski interes - v stečaju priznana terjatev
Že sodišče prve stopnje je 10. točki obrazložitve pravilno opredelilo pravno korist, ki jo mora tožnik izkazati za predmetni samostojni ugotovitveni zahtevek (181. člen ZPP). Gre za korist, ki se mora odražati v sferi pravic oziroma pravnih razmerij tožeče stranke, zato bi moral tožnik v obravnavanem primeru izkazati, da bi mu uspeh v tej pravdi odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kašnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon.
OZ člen 458, 619, 633, 641, 642. ZVPot člen 37, 37a, 37c, 38, 39.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - varstvo potrošnikov - odgovornost izvajalca za napake - grajanje napak - rok za grajanje napak - odprava stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - sporno dejansko stanje
Toženka je v prvi pripravljalni vlogi trdila, da je ograja zaradi pomanjkljivosti "v celoti neuporabna", da ne ustreza naročilu, kar naj bi pojasnila tožnici oziroma njenim (so)delavcem, ki so postavili ograjo, hkrati pa je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno, da je nasprotovala, da direktor tožnice odstrani in odpelje ograjo. Pritožbeno sodišče v tem delu sledi prepričljivim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da toženka 20. 9. 2019 ni dopustila, da bi direktor tožnice odpeljal ograjo oziroma da bi (so)delavci tožnice dokončali storitev z dokončno/fino nastavitvijo ograje. Toženka je torej prepovedala tožnici, da odpelje v celoti neuporabno ograjo, ki je še vedno nameščena v njeni hiši, ob tem, da ni plačala niti dela dogovorjenega plačila.
Toženka je vse napake (razen napake, da je ograja odrezana pod kotom) prvič notificirala v pripravljalni vlogi z dne 26. 4. 2019, in tudi če se upošteva ugovor, ki je bil vložen 17. 12. 2018, so bile te napake notificirane po poteku dvomesečnega roka iz 37.a člena ZVPot, s tem, da toženka ni dopustila tožnici, da napake odpravi oziroma da dokonča storitev.
DZ člen 190, 190/2, 197, 197/1. ZPP člen 7, 7/1, 212.
preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb - neizkazane in pavšalne trditve - zmožnosti preživninskega zavezanca - leasing - ugotavljanje premoženjskega stanja - trditveno breme glede finančnega stanja stranke
Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je pritožnik po sklenitvi sodne poravnave pridobil osem nepremičnin, pri čemer točni identifikacijski znaki nepremičnin niso odločilni. Bistveno je le, da se je po sklenitvi sodne poravnave pritožnikovo premoženje povečalo za te nepremičnine, čemur pa pritožnik niti ne nasprotuje. Pridobitev novih nepremičnin tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno izkazuje izboljšanje pritožnikovega premoženjskega položaja.
Čeprav je premoženje družbe ločeno od premoženja družbenika, pritožnik kot edini družbenik sam sprejema vse odločitve o poslovanju družbe, predvsem kako naj se usmerja njena sredstva in dobiček.
Skladno z določbo 7. in 212. člena ZPP je naloga strank, da navedejo pravno relevantna dejstva in predlagajo dokaze zanje. Pritožnikova pričakovanja, da bi ga moralo sodišče izrecno pozvati, da se izjasni o pridobljenih nepremičninah in pojasni svoje kreditne obveznosti, je zato neutemeljeno.
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb .
delitev solastnine - civilna delitev - način delitve solastnine - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - višina solastniškega deleža - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - sklep presenečenja
Določbe petega odstavka 70. člena SPZ tudi ne gre (gramatikalno) razlagati tako ozko, da bi lahko pri prevzemu nepremičnine zgolj en izmed solastnikov izplačal preostale. Takšno pritožbeno zavzemanje je zato zmotno. Delitev po petem odstavku 70. člena SPZ je vendarle enakovredna ostalim načinom delitve, med drugim tudi klasični civilni delitvi. Pri tej pa lahko v primeru prodaje nepremičnine, le-to kupi (in posledično solastnike izplača) več oseb. Sodna praksa pojasnjuje, da gre v obeh opisanih primerih za pridobitev izplačila denarne protivrednosti idealnega deleža posameznega solastnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071710
SPZ člen 68.
najemno razmerje - stroški upravljanja in obratovanja stavbe - idealni delež solastnika - tripartitna pogodba - skrbno ravnanje - potrebni pravdni stroški - plačilo stroškov postopka - načelo vestnosti in poštenja
Ker je toženec v pogodbenem odnosu z najemnico, bi lahko od nje zahteval, da mu povrne zneske, ki jih je plačal upravniku za postavke, za katere meni, da bi jih bila v skladu z najemno pogodbo dolžna plačati najemnica.
spor majhne vrednosti - parkiranje na zasebnem zemljišču - dokazna ocena - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - protispisnost - nestrinjanje z dokazno oceno - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Protispisnost ni podana, ko je obrazložitev sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi, temveč, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Protispisnost je napaka tehnične narave, ko gre za napačen postopek prenosa v obrazložitev sodbe tistega, kar je zapisano v listinah, kar mora imeti vpliv na rezultat dokazne ocene in samo sodbo. Nestrinjanje z dokazno oceno oziroma drugačno pravno tolmačenje listin pa ne predstavlja kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Očitana nepravilna uporaba dokaznih pravil oziroma drugih procesnih določb ZPP, predstavlja kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki prav tako ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00072656
ZKP člen 380, 380/1. URS člen 27.
načelo in dubio pro reo - domneva nedolžnosti
Načelo "in dubio pro reo" pomeni, da bo obdolženec oproščen ne le v primeru dvoma, ampak tudi v primeru verjetnosti ali utemeljenega suma, da je izvršil očitano kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče je na nejavni seji podvomilo v pravilnost ocene odločilnih dokazov in na podlagi tega sprejete pravilnosti dokaznega zaključka sodišča prve stopnje glede dokazne ocene izpovedbe oškodovanca in priče. Sklenilo je, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 380. člena ZKP ter da bo z opravljeno obravnavo pred sodiščem druge stopnje zadeva hitreje zaključena.
dedovanje - dediči - krog dedičev - pritožbene novote - neupravičen izostanek z naroka - pasivnost stranke - podatki iz javnih listin - pogrebni stroški - terjatev do zapuščine - vsebina sklepa o dedovanju
Ne glede na navedeno, da bi pritožnik moral dejstva, ki jih navaja v pritožbi, navesti že pred sodiščem prve stopnje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila A. A. v zakonski zvezi z zapustnikom ob njegovi smrti, kar izhaja iz smrtovnice in iz izpiska iz matičnega registra z dne 21. 9. 2021.
Pritožnik v pritožbi navaja, da je plačal pogrebne stroške. Če bo ta terjatev med dediči sporna, jo bo pritožnik lahko uveljavljal v pravdnem postopku. O terjatvah do zapuščine se ne odloča s sklepom o dedovanju.
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 50, 50-2, 51, 51/2-2, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - konkretna nevarnost - abstraktna nevarnost - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - obstoj kvalifikatornih okoliščin - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kazenske sankcije - omilitev kazenske sankcije - posebne olajševalne okoliščine
V obravnavani zadevi je obtoženec otroka prevažal v avtu na neprimeren način, torej ne v avtosedežu, in enega celo v delu vozila, ki ni namenjen prevozu ljudi. A ta okoliščina, ob odsotnosti drugih okoliščin (npr. bežanje pred policisti ob stiku z njimi, natlačenost večjega števila ljudi v prtljažniku, ipd.), predstavlja le možnost nastanka poškodbe zavarovane dobrine in s tem zgolj abstraktno nevarnost. Ker opisani način prevoza tujcev v obravnavani zadevi ne predstavlja konkretne nevarnosti za njihovo življenje in zdravje, v opisu dejanja ni konkretizirana kvalifikatorna okoliščina iz šestega odstavka 308. člena KZ-1 in je v tem delu v škodo obtoženca kršen kazenski zakon.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - odškodninska odgovornost - degenerativna bolezen - poslabšanje bolezni - dokazna ocena
Argumenti sodišča prve stopnje, da škodni dogodek ne predstavlja nezgode, so prepričljivi. Na tožnika ni delovala nobena zunanja (mehanska) sila, dogodek ni bil nepredvidljiv in poškodba v tej zvezi ni nastala. V obravnavani zadevi je tožnik zabojnik nagnil in povlekel, pri čemer je šlo za gib, ki znotraj opravljanja njegovega dela velja za vsakdanjega in predvidljivega. Izvedenec je na zaslišanju pojasnil, da v konkretnem primeru ni bilo neke velike sile, ki bi indirektno delovala na tožnika, temveč je bil že predhodno tako hud degenerativni proces, da ni bila potrebna nobena sila, da je prišlo do zdrsa medvretenčne ploščice.
nasilje v družini - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - načelo sorazmernosti - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - prepoved približanja kraju ali določeni osebi
Sodišče je v izpodbijani odločitvi pravilno upoštevalo načelo sorazmernosti ukrepa in ga omejilo tako, da je nasprotnemu udeležencu prepovedalo zadrževati se na območju trgovine, kjer predlagateljica dela, in sicer tako v trgovini, kakor tudi na samem parkirišču trgovine. Poleg statistično izredno majhne verjetnosti, da bi predlagateljica, glede na to, da dela v notranjosti trgovine, sploh lahko zaznala vožnjo nasprotnega udeleženca po E. cesti, ter dejstva, da ustavitev in parkiranje vozila na tej cesti ni dovoljeno, bi prepoved vožnje nasprotnemu udeležencu po E. cesti, ki sicer pelje mimo trgovine, v kateri je zaposlena predlagateljica, pomenil nesorazmeren poseg v njegove delovne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00071402
OZ člen 250. ZPP člen 286, 286/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107, 107/1.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - kršitev pogodbe - dogovor o pogodbeni kazni - sofinanciranje doktorskega študija - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti - plačilo pogodbene kazni - upravna pogodba - razlaga pogodbenega določila - zožujoča razlaga - prepozne trditve - državna pomoč
Obravnavani dogovor o pogodbeni kazni je treba tolmačiti tako, da bi toženka dolgovala pogodbeno kazen, če bi bila zamuda mlade raziskovalke posledica kršitve njenih lastnih pogodbenih zavez.
Toženka je pogodbeno prevzete obveznosti v celoti in pravočasno izpolnila. Razlogi za nedokončanje doktorske disertacije so bili na strani mlade raziskovalke – toženka nanje ni imela vpliva. Do zamude z izpolnitvijo je prišlo iz vzroka, za katerega kot stranka upravne pogodbe ne more odgovarjati.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-7, 127, 127/3, 128, 128/1, 130, 130/1, 148, 148/1. ZDCOPMD člen 3. OZ člen 311.
plačilo nadurnega dela - ustni dogovor o plači - plačilo dnevnic - pobot
Toženec ni uspel dokazati posebnega dogovora o vključenosti plačila za nadurno delo v dnevno postavko plačila za delo (vzporedni dogovor o plačilu za delo), zato je tožniku dolžan plačati opravljene, a neplačane nadure.
S plačilom (domnevno previsokih) dnevnic toženec ni mogel delno izpolniti svoje obveznosti iz naslova nadurnega dela, prav tako plačanih dnevnic ni mogoče uveljavljati v pobot, saj ne gre za istovrstni terjatvi (od plače se plačujejo davki in prispevki, od dnevnic pa ne).
Toženec je uveljavljal pobotni ugovor, o njem je sodišče prve stopnje tudi odločilo, zato mu je utemeljeno naložilo plačilo sodne takse za pobotni ugovor po ZST-1.
V presoji obstoja odklonitvenega razloga za izločitev izvenobravnavanih sodnikov po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP je namreč sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz ustreznega pravnega izhodišča, ko je preko subjektivnega testa (z vidika osebnega prepričanja obeh sodnikov) in objektivnega testa (z vidika okoliščin, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo legitimen dvom o nepristranskosti sodnika) presojalo nepristranskost izvenobravnavnih sodnikov, katerih izločitev je zagovornik zahteval.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi sprejeta odločitev ali procesno vodstvo postopka lahko predstavljala izločitveni razlog praviloma le v primeru hkratnega obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne odločitve oziroma postopanja sodnega senata prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo vnaprejšnje prepričanje izpostavljenih sodnikov o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njun pristranski odnos do strank postopka, predvsem v smislu konkretno izkazane povezave posameznega sodnika s predmetom postopka oziroma strankami postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00071581
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 10. URS člen 23, 39. KZ-1 člen 158, 158/1-1, 158/1-2. ZKP člen 41, 41/2, 42, 42/5, 92, 92/1, 92/1-6, 96, 96/2, 98, 303, 303/2, 314, 314/3, 358, 371, 371/1, 373, 383, 383/1, 383/1-2, 391. DZ člen 98, 98/1.
zasebna tožba - svoboda izražanja odvetnika - razžalitev - izločitev sodnika - prenos pristojnosti - pristranskost sodnika - varovanje pravic in koristi
Upoštevaje vse do sedaj navedeno in dejstvo, da nestrinjanje s sodnikovo odločitvijo in procesnim vodstvom, ne more biti podlaga za izločitev in ne ustvarja dvoma v nepristranskost sojenja, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je na podlagi petega odstavka 42. člena ZKP in upoštevaje ustrezno sodno prakso zahtevi za izločitev sodnice in predlog za prenos pristojnosti zavrglo kot očitno neutemeljene, zaradi česar uveljavljani kršitvi 23. člena Ustave in 6. člena EKČP nista podani.
Odvetnikom je treba dopustiti, da v ostri izmenjavi argumentov aktivno sodelujejo. Če bi jim s pretiranim omejevanjem njihove svobode izražanja to onemogočili, bi lahko s tem posegli tudi v pravico do poštenega sojenja njihovih strank. Zato ESČP zastopa stališče, po katerem naj se odvetnikom v okviru opravljanja njihovega dela, še zlasti pa v njihovih nastopih pred sodiščem, dopusti ostro izražanje. Kaznovanje odvetnikov zaradi njihovih izjav v postopku naj bo zato dopustno le v izjemnih primerih.
V skladu z ustavnosodno presojo velja, da pretirane in žaljive izjave same po sebi, brez obstoja drugih posebnih okoliščin, ne pomenijo izražanja, ki bi ga bilo mogoče označiti kot zaničevanje. Za sklep, da je izjava podana z namenom zaničevanja, je ključna ugotovitev, da se taka izjava ne nanaša več na predmet ravnanja, pač pa je v ospredju žalitev oziroma blatenje prizadete osebe.