OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00074974
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 88.
ničnost notarskega zapisa - ničnost kreditne pogodbe - dolgoročni kredit v CHF - bistvena sestavina pogodbe - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - valutno tveganje - sprejeto stališče Vrhovnega sodišča - novejša sodna praksa SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS
ZVPot zagotavlja širši obseg varstva kot Direktiva 93/13. Pogodbeni pogoj je torej nepošten, če predstavlja enega od primerov, navedenih v prvem odstavku 24. člena ZVPot in za zaključek o nepoštenosti pogodbenega pogoja ni potrebno kumulativno izpolnjevanje predpodstavk nepoštenega ravnanja banke in znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih. Zadostuje, da pogodbeni pogoj bodisi povzroča znatno neravnotežje bodisi je v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Hkrati, izhajajoč iz 24. člena ZVPot preglednost pogodbenega pogoja ni predpostavka, katere neizpolnitev preprečuje presojo, ali gre za enega od v njem naštetih primerov nepoštenih pogojev. Je sestavni del presoje, ali je s pogojem povzročeno znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot) in/ali presoje, ali je pogoj skladen z načelom vestnosti in poštenja (četrta alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot).
OZ člen 458, 619, 633, 641, 642. ZVPot člen 37, 37a, 37c, 38, 39.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - varstvo potrošnikov - odgovornost izvajalca za napake - grajanje napak - rok za grajanje napak - odprava stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - sporno dejansko stanje
Toženka je v prvi pripravljalni vlogi trdila, da je ograja zaradi pomanjkljivosti "v celoti neuporabna", da ne ustreza naročilu, kar naj bi pojasnila tožnici oziroma njenim (so)delavcem, ki so postavili ograjo, hkrati pa je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno, da je nasprotovala, da direktor tožnice odstrani in odpelje ograjo. Pritožbeno sodišče v tem delu sledi prepričljivim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da toženka 20. 9. 2019 ni dopustila, da bi direktor tožnice odpeljal ograjo oziroma da bi (so)delavci tožnice dokončali storitev z dokončno/fino nastavitvijo ograje. Toženka je torej prepovedala tožnici, da odpelje v celoti neuporabno ograjo, ki je še vedno nameščena v njeni hiši, ob tem, da ni plačala niti dela dogovorjenega plačila.
Toženka je vse napake (razen napake, da je ograja odrezana pod kotom) prvič notificirala v pripravljalni vlogi z dne 26. 4. 2019, in tudi če se upošteva ugovor, ki je bil vložen 17. 12. 2018, so bile te napake notificirane po poteku dvomesečnega roka iz 37.a člena ZVPot, s tem, da toženka ni dopustila tožnici, da napake odpravi oziroma da dokonča storitev.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje na naslovu prebivališča - odsotnost hišnega predalčnika - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - ponovno vročanje - vročanje na naslovu za vročanje - vročitev s fikcijo - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem sodnega pisanja
Šesti odstavek 139. člena ZPP določa, da se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
Tožencu je bila tožba vročana na dejanski naslov prebivanja. Vročitev je bila opravljena s fikcijo skladno s tretjim in četrtim odstavkom 142. členom ZPP in se šteje za pravilno. Tožba in zamudni sklep sta bila nato tožencu s fikcijo vročena še na naslovu T. Toženec sam je izpovedal, da je na tem naslovu redno, na vsake štirinajst dni, dvigoval pošto. Iz takšnih dejanskih ugotovitev pa prepričljivo izhaja zaključek, da se je toženec z vsebino sodnih pisanj zelo verjetno tudi dejansko seznanil, kljub temu, da sta bili sodni pisanji vročeni na naslovu, kjer dejansko ni prebival, vendar je po svojih lastnih navedbah tam redno kontroliral pošto.
dedovanje - dediči - krog dedičev - pritožbene novote - neupravičen izostanek z naroka - pasivnost stranke - podatki iz javnih listin - pogrebni stroški - terjatev do zapuščine - vsebina sklepa o dedovanju
Ne glede na navedeno, da bi pritožnik moral dejstva, ki jih navaja v pritožbi, navesti že pred sodiščem prve stopnje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila A. A. v zakonski zvezi z zapustnikom ob njegovi smrti, kar izhaja iz smrtovnice in iz izpiska iz matičnega registra z dne 21. 9. 2021.
Pritožnik v pritožbi navaja, da je plačal pogrebne stroške. Če bo ta terjatev med dediči sporna, jo bo pritožnik lahko uveljavljal v pravdnem postopku. O terjatvah do zapuščine se ne odloča s sklepom o dedovanju.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - odškodninska odgovornost - degenerativna bolezen - poslabšanje bolezni - dokazna ocena
Argumenti sodišča prve stopnje, da škodni dogodek ne predstavlja nezgode, so prepričljivi. Na tožnika ni delovala nobena zunanja (mehanska) sila, dogodek ni bil nepredvidljiv in poškodba v tej zvezi ni nastala. V obravnavani zadevi je tožnik zabojnik nagnil in povlekel, pri čemer je šlo za gib, ki znotraj opravljanja njegovega dela velja za vsakdanjega in predvidljivega. Izvedenec je na zaslišanju pojasnil, da v konkretnem primeru ni bilo neke velike sile, ki bi indirektno delovala na tožnika, temveč je bil že predhodno tako hud degenerativni proces, da ni bila potrebna nobena sila, da je prišlo do zdrsa medvretenčne ploščice.
delitev solastnine - civilna delitev - način delitve solastnine - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - višina solastniškega deleža - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - sklep presenečenja
Določbe petega odstavka 70. člena SPZ tudi ne gre (gramatikalno) razlagati tako ozko, da bi lahko pri prevzemu nepremičnine zgolj en izmed solastnikov izplačal preostale. Takšno pritožbeno zavzemanje je zato zmotno. Delitev po petem odstavku 70. člena SPZ je vendarle enakovredna ostalim načinom delitve, med drugim tudi klasični civilni delitvi. Pri tej pa lahko v primeru prodaje nepremičnine, le-to kupi (in posledično solastnike izplača) več oseb. Sodna praksa pojasnjuje, da gre v obeh opisanih primerih za pridobitev izplačila denarne protivrednosti idealnega deleža posameznega solastnika.
spor majhne vrednosti - parkiranje na zasebnem zemljišču - dokazna ocena - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - protispisnost - nestrinjanje z dokazno oceno - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Protispisnost ni podana, ko je obrazložitev sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi, temveč, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Protispisnost je napaka tehnične narave, ko gre za napačen postopek prenosa v obrazložitev sodbe tistega, kar je zapisano v listinah, kar mora imeti vpliv na rezultat dokazne ocene in samo sodbo. Nestrinjanje z dokazno oceno oziroma drugačno pravno tolmačenje listin pa ne predstavlja kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Očitana nepravilna uporaba dokaznih pravil oziroma drugih procesnih določb ZPP, predstavlja kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki prav tako ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00072656
ZKP člen 380, 380/1. URS člen 27.
načelo in dubio pro reo - domneva nedolžnosti
Načelo "in dubio pro reo" pomeni, da bo obdolženec oproščen ne le v primeru dvoma, ampak tudi v primeru verjetnosti ali utemeljenega suma, da je izvršil očitano kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče je na nejavni seji podvomilo v pravilnost ocene odločilnih dokazov in na podlagi tega sprejete pravilnosti dokaznega zaključka sodišča prve stopnje glede dokazne ocene izpovedbe oškodovanca in priče. Sklenilo je, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 380. člena ZKP ter da bo z opravljeno obravnavo pred sodiščem druge stopnje zadeva hitreje zaključena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071710
SPZ člen 68.
najemno razmerje - stroški upravljanja in obratovanja stavbe - idealni delež solastnika - tripartitna pogodba - skrbno ravnanje - potrebni pravdni stroški - plačilo stroškov postopka - načelo vestnosti in poštenja
Ker je toženec v pogodbenem odnosu z najemnico, bi lahko od nje zahteval, da mu povrne zneske, ki jih je plačal upravniku za postavke, za katere meni, da bi jih bila v skladu z najemno pogodbo dolžna plačati najemnica.
DZ člen 190, 190/2, 197, 197/1. ZPP člen 7, 7/1, 212.
preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb - neizkazane in pavšalne trditve - zmožnosti preživninskega zavezanca - leasing - ugotavljanje premoženjskega stanja - trditveno breme glede finančnega stanja stranke
Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je pritožnik po sklenitvi sodne poravnave pridobil osem nepremičnin, pri čemer točni identifikacijski znaki nepremičnin niso odločilni. Bistveno je le, da se je po sklenitvi sodne poravnave pritožnikovo premoženje povečalo za te nepremičnine, čemur pa pritožnik niti ne nasprotuje. Pridobitev novih nepremičnin tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno izkazuje izboljšanje pritožnikovega premoženjskega položaja.
Čeprav je premoženje družbe ločeno od premoženja družbenika, pritožnik kot edini družbenik sam sprejema vse odločitve o poslovanju družbe, predvsem kako naj se usmerja njena sredstva in dobiček.
Skladno z določbo 7. in 212. člena ZPP je naloga strank, da navedejo pravno relevantna dejstva in predlagajo dokaze zanje. Pritožnikova pričakovanja, da bi ga moralo sodišče izrecno pozvati, da se izjasni o pridobljenih nepremičninah in pojasni svoje kreditne obveznosti, je zato neutemeljeno.
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb .
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 50, 50-2, 51, 51/2-2, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - konkretna nevarnost - abstraktna nevarnost - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - obstoj kvalifikatornih okoliščin - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kazenske sankcije - omilitev kazenske sankcije - posebne olajševalne okoliščine
V obravnavani zadevi je obtoženec otroka prevažal v avtu na neprimeren način, torej ne v avtosedežu, in enega celo v delu vozila, ki ni namenjen prevozu ljudi. A ta okoliščina, ob odsotnosti drugih okoliščin (npr. bežanje pred policisti ob stiku z njimi, natlačenost večjega števila ljudi v prtljažniku, ipd.), predstavlja le možnost nastanka poškodbe zavarovane dobrine in s tem zgolj abstraktno nevarnost. Ker opisani način prevoza tujcev v obravnavani zadevi ne predstavlja konkretne nevarnosti za njihovo življenje in zdravje, v opisu dejanja ni konkretizirana kvalifikatorna okoliščina iz šestega odstavka 308. člena KZ-1 in je v tem delu v škodo obtoženca kršen kazenski zakon.
Pritožnik verodostojnost izpovedbe B. B. izpodbija tudi z navedbo tistega dela njegove izpovedbe, ko je na vprašanje o konkretnih besedah izrečene grožnje odgovoril, da sedaj ne more več z gotovostjo ponoviti, ker se tega zaradi oddaljenosti ne spomni več. Takšen odgovor priče je skladen z ugotovitvami psihološke stroke, da se izgovorjenega praviloma ne spomnimo dobesedno, pač pa jedra, pomena izrečenega, o čemer pa je B. B. izpovedal. Njegov odgovor glede konkretnih besed kaže kvečjemu na verodostojnost njegove izpovedbe, saj bi ravno navajanje dobesedno izrečenega kazalo na naučenost izpovedbe.
kreditna pogodba - ničnost pogodbe - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ekonomski interes - v stečaju priznana terjatev
Že sodišče prve stopnje je 10. točki obrazložitve pravilno opredelilo pravno korist, ki jo mora tožnik izkazati za predmetni samostojni ugotovitveni zahtevek (181. člen ZPP). Gre za korist, ki se mora odražati v sferi pravic oziroma pravnih razmerij tožeče stranke, zato bi moral tožnik v obravnavanem primeru izkazati, da bi mu uspeh v tej pravdi odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kašnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon.
ZZZDR-UPB1 člen 84, 84/1, 84/2. DZ člen 110, 110/1, 110/2.
darilo enemu od zakoncev - vračilo darila - preklic darila
Sodišče prve stopnje se je pri presoji zahtevka oprlo na prej veljavne določbe 84. člena ZZZDR o vračanju daril med zakoncema, ki so uvrščene v krog pravil o ureditvi razmerij med zakoncema po razvezi njune zakonske zveze. Tudi sedaj veljavna pravila o vračanju daril med zakoncema iz 110. člena DZ se nanašajo na razmerja med razvezanima zakoncema. Po sodni praksi lahko zakonec ob sklicevanju na te določbe zahteva vračilo darila od drugega zakonca šele po razvezi oziroma po začetku postopka za razvezo, če je življenjska skupnost zakoncev takrat že trajno razpadla. Presojo zahtevkov za vračanje daril med zakoncema je treba torej opraviti po pravu, ki velja v trenutku, ko lahko zakonec skladno z navedeno sodno prakso uspešno uveljavi takšen zahtevek.
ZPIZ-2 člen 183, 196. ZDSS-1 člen 7, 75. ZUP člen 260.
odškodnina - invalidska pokojnina - protipravnost ravnanja javnih uslužbencev - datum priznanja pravice - zavrženje dela tožbe
Prvostopenjsko sodišče pravilno zaključuje, da ni odškodninske odgovornosti, ker v toženčevem ravnanju ni protipravnosti. Glede odškodninske odgovornosti po 196. členu ZPIZ-2 je v ustaljeni sodni praksi zavzeto povsem jasno stališče, da mora biti ravnanje zaposlenih pri tožencu takšno, da iz njega izhaja namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo ravnanje toženca mogoče šteti za samovoljno ali arbitrarno, bi moralo biti dovolj hudo in brez razlogov odstopati od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale kazati, da je zavod kot nosilec javnih pooblastil pri izvajanju funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje protipravno.
V okoliščinah obravnavanega primera ni dokazano, da bi toženec odstopil od običajne metode dela in službene dolžnosti oz. potrebne skrbnosti. Ker prvi od kumulativno predpisanih pogojev za odškodninsko odgovornost ni izpolnjen, je že iz tega razloga tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - sprememba sklepa o začasni odredbi - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - namen začasne odredbe
Za izdajo (nove) začasne odredbe bi moralo biti z verjetnostjo izkazano, da je sprememba prejšnje začasne odredbe nujna zaradi otrokove konkretne ogroženosti.
Niti časovna oddaljenost pretekle začasne odredbe niti višja dekličina starost ne utemeljujeta posega v dosedanji režim stikov.
Čeprav stiki niso idealni in bi bila širitev stikov za otroka že zdaj koristna, to niso razlogi za izdajo začasne odredbe. Ne zadošča, da je odločitev otroku v korist, ampak mora biti izkazana (tudi) njegova ogroženost. Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje ureja stike med otroki in starši.
ZZVZZ člen 19. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-3. ZPP člen 8. ZDSS-1 člen 61. Pravilnik o prijavi nezgode in poškodbe pri delu (2022) člen 4, 4/7.
začasna nezmožnost za delo - COVID-19 - okužba pri delu - dokazni standard
Ključno za odločitev je, da tožnici ni uspelo dokazati, da je do poškodbe pri delu prišlo na delovnem mestu, torej da obstaja vzročna zveza med njenim delom, na podlagi katerega je zavarovana, in pa boleznijo COVID-19.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - vpis otroka v osnovno šolo - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - izvajanje starševske skrbi - načelo otrokove koristi - sodni izvedenec
Odločitev o predlogu nasprotne udeleženke v ugodilnem delu je glede na povedano pravilna, vsled tega pa je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi predlagateljevega predloga za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče še opozarja na ugotovitev izvedenke, da je otrok zaradi konfliktnega odnosa med staršema v hudi stiski in ogrožen ter da zato potrebuje psihoterapijo, takšno strokovno pomoč pa po njenem mnenju potrebujeta tudi udeleženca, da bosta kot starša lahko delovala v največjo otrokovo korist. Zato je nujno, da v tej smeri izboljšata medsebojni odnos.
prekinitev pravdnega postopka - kazenska odgovornost kot predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - odškodninska odgovornost - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - identično dejansko stanje - isti historični dogodek - razmerje med civilno in kazensko odgovornostjo - tek kazenskega postopka
Utemeljen je zaključek, da je kaznivo dejanje sestavina civilnopravnega dejanskega stanja. To pomeni, da je obstoj kaznivega dejanja (lahko) pogoj za nastanek vtoževane civilnopravne posledice. Ob tem ni nepomembno, da je bila na prvi stopnji psihiatru že izrečena pogojna obsodba. Zmotno je tudi naziranje pritožbe, da je sodišče vezano le na oprostilno sodbo.