pritožba zoper sklep - obseg preizkusa kršitev po uradni dolžnosti - nujna preiskovalna dejanja - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost osumljenca pri zaslišanju obremenilnih prič - pripor - sklep o priporu - nedovoljeni dokazi - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - prepovedan prehod čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zaslišanji obremenilnih prič v okviru nujnih preiskovalnih dejanj po 166. členu ZKP, o katerih je sodišče obvestilo državnega tožilca, obdolženke pa ne, nista nedovoljena dokaza. Vendar pa bo treba tak procesni položaj, v primeru da prič v poznejši fazi ne bo mogoče zaslišati, ocenjevati v skladu z merili, ki jih je potrebno upoštevati pri presoji, ali je bila prekršena obdolženkina pravica do obrambe.
Z navedbami, da se sklep o odreditvi (ali podaljšanju pripora) opira na nedovoljen(e) dokaz(e), take odločbe ni mogoče uspešno izpodbijati. Izjemoma bo Vrhovno sodišče pravnomočen sklep o priporu na podlagi vložene zahteve za varstvo zakonitosti razveljavilo samo takrat, ko bo ta temeljil na dokazu, za katerega je mogoče prima faciae ugotoviti, da je nedovoljen in da nanj sodišče svoje odločbe ne bi smelo opreti.
Pri kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo so podane okoliščine, na podlagi katerih se ugotavlja, da je v konkretnem primeru odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi, če storilci prebežnike prevažajo s tehnično hibnimi in zato nevarnimi ter z drugimi neustreznimi prevoznimi sredstvi, brez hrane, pijače in potrebne količine svežega zraka, v pogojih, ko je onemogočeno zagotavljanje zdravstvene pomoči, če jo ti potrebujejo, če jih puščajo v nočnih razmerah v zanje neznanem in glede na razmere tudi nevarnem okolju in podobno.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
V konkretnem primeru je tožnico zastopal odvetnik, toda vlogo z naslovom: Predlog za omogočitev pritožbe na Vrhovno sodišče z dne 13.11.2002 ni napisal on, marveč tožnica sama, ki ne navaja, da bi bila univerzitetna diplomirana pravnica in bi imela opravljen še pravniški državni izpit. Zato je revizijsko sodišče njeno revizijo zavrglo po prvem odstavku 91. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena in 377. členom ZPP.
ZOR člen 170, 170/1, 173, 174, 177, 177/3.ZOsn člen 33, 33/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - prometna nesreča - motorno vozilo in pešec - ravnanje otroka kot oškodovanca - nepričakovan tek otroka čez prehod za pešce - odgovornost za drugega - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost osnovne šole - opravljanje nadzorstva - nadzorstvo in skrbnost šole kot pravni standard - oprostitev odgovornosti
Druga toženka utemeljeno očita obema sodiščema napačno presojo pravnega standarda potrebne skrbnosti in nadzorstva šole nad otroci. Res je poleg drugih nalog osnovna šola dolžna skrbeti tudi za varstvo otrok, vendar je taka razlaga dolžnega varstva, kot sta jo sprejeli obe sodišči, preozka in tudi po mnenju revizijskega sodišča že meji na objektivno odgovornost. Osnovna šola je dolžna razvijati otrokovo osebnost in njegove ustvarjalne sposobnosti, med drugim skrbeti tudi za njegov skladen telesni in duševni razvoj in za to, da se otrok razvije v svobodno, ustvarjalno, samostojno in celovito osebnost. Pouk, vzgoja in varstvo se prilagajajo vsakokratni starosti otroka. Zato so pouk, vzgoja in varstvo sedemletnega otroka drugačni kot dvanajstletnega otroka. Toliko star otrok mora biti na področju udeležbe v cestnem prometu vsaj do določene stopnje samostojen.
Prav tej samostojnosti je namenjen pouk o cestnoprometnih predpisih v nižjih razredih in izvedba tečajev za izpite iz kolesarjenja. Zato se nadzorstvo učencev višjih razredov v cestnem prometu ne organizira na enak način kot pri prvošolcih. Otroci višjih razredov osnovne šole večkrat v okviru pouka obiskujejo galerije, muzeje, predstave, živalski vrt itd. v kraju šolanja in se razred z učiteljem dobi na dogovorjenem mestu izven šole. Tak dogovor omogoča dosežena samostojnost otrok v cestnem prometu. Otroci samostojno hodijo v šolo na razne krožke izven rednega pouka, na tečaje, v glasbeno šolo itd., seveda pa tudi samostojno hodijo k rednemu pouku v šolo in iz nje. Zahteva prvega sodišča, da bi morala druga toženka nadzorovati in kontrolirati učence petega razreda na poti k telovadbi od šole do bazena (oziroma zahteva pritožbenega sodišča, da bi morala biti pot od šole do bazena organizirana), je torej prestroga in zato materialnopravno zmotna. Tak nadzor tudi ne bi bil v skladu z eno od osnovnih nalog šole razvijati otroka v samostojno osebnost.
nedovoljeni dokazi - izvedensko mnenje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav se je v izvedenskem mnenju nahajal stavek iz uradnega zaznamka o razgovoru policistov z obdolžencem (torej izjava, ki bi morala biti izločena), ta tekst pa je bil s sklepom izvenobravnavnega senata okrožnega sodišča, ki je odločal o ugovoru zoper obtožnico, izločen, sodišče ni storilo kršitve iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ko je sodbo oprlo na to izvedensko mnenje. Izločeni stavek iz izvedenskega mnenja namreč nima nobenega vpliva nanj, saj to temelji le na pravilih stroke oziroma je izvedenec izračunal hitrost s pomočjo računalniškega programa carat na podlagi zapisnika o ogledu prometne nesreče, poškodb vozil, poškodb udeležencev ter na podlagi izjav prič (ne pa tudi zagovora obdolženca, še manj pa uradnega zaznamka o razgovoru policistov z njim) ter nadalje na podlagi opravljenega ogleda in meritev kraja prometne nesreče.
Prepozna je zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora, vložena po poteku osemdnevnega roka od dneva, ko je obdolženec prejel izpodbijano sodno odločbo (3. odstavek 421. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med pravdno stranko in sodnikom pristojnega sodišča
Dejstvo, da je tožnik brat XY (ki je sodnica na pravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani) ter da jo je predlagal za pričo, v sedanji fazi postopka ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti.
Ker ima pristop k dolgu kumulativni učinek, je položaj upnika takšen, kot če bi bila prvotni dolžnik in pristopnik solidarna dolžnika. Upnik lahko zahteva izpolnitev od kateregakoli od njiju in z izpolnitvijo enega ugasne tudi obveznost drugega.
povrnitev škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - nova škoda
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, predvsem 203. člen ZOR, ker sta ugotovili, da invalidnost III. kategorije ni posledica novega, nepredvidljivega zapleta, ki ga v času sklenitve poravnave ni bilo mogoče pričakovati in ki tožniku povzroča nove duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Nepričakovani zaplet v zvezi z gibljivostjo mezinca ni vplival na tožnikovo invalidnost, ki je posledica okoliščin, ki so bile že znane v času, ko je sklenil poravnavo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin
Grajo dokazne ocene predstavljajo revizijske trditve (da "račun št. 7/90 ni bil ocenjen v pravilni smeri njegove izdaje" - ker da naj bi bil izstavljen fiktivno, da drugi toženec nikoli ni zahteval plačila, da "pridobljeni kredit s strani tožnice ni bil kadarkoli nakazan tožencu", da "izpodbijani sodbi ... nekritično ocenjujeta navedbe tožnice in prvo ter drugo tožene stranke v zadevi N 27/89 Okrajnega sodišča v Kamniku" ter da "diskriminatorno in nekritično obravnavata tudi primerjavo zaslužkov tožnice in drugo toženca"). Revidenta v tej zvezi sicer zatrjujeta, da naj bi šlo za nasprotja med razlogi sodb in dokazili. V čem konkretno naj bi ta nasprotja bila, revidenta ne povesta, revizijsko sodišče pa kakih nasprotij tudi ne vidi.
ZOR člen 154, 154/2.ZPP člen 39, 39/1, 367, 367/1, 367/2.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - privezovalec bremena - nizanje okoliščin - vzročna zveza - dovoljenost revizije - revizija zoper vmesno sodbo - vrednost spornega predmeta
Tožnikova naloga je bila spremljanje oziroma pridrževanje bremena, ki je potovalo z dvigalom. Takšno delo samo ob sebi ni nevarno, saj ob njegovem rednem poteku ni ogroženo življenje in zdravje ljudi. Torej ne gre za delo s povečano nevarnostjo in takšne narave mu ni mogoče pripisati z nizanjem številnih okoliščin, ki niso bile vzrok za nesrečo: podaljšani delovnik in čas po malici, čas največje intenzivnosti dela, pozornost usmerjena na tovor. Nadalje, ni bilo ne zatrjevano ne ugotovljeno, da bi bila kakšna izmed teh okoliščin vzrok za tožnikov padec in poškodbo. Slednje je bilo le dejstvo, da se je tožnik spotaknil ob armaturne palice, ki so bile zložene tako, da so segale na pot, kjer je hodil tožnik.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti kot pravni standard - služenje vojaškega roka - poškodba pri izvajanju vojaške vaje - plazenje po skalnatem terenu v gozdu - objektivna odgovornost države
Plazenje samo po sebi (npr. po travnatem terenu, četudi v polni vojaški opremi) sicer ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega, in pri katerem bi se udeleženci take aktivnosti srečevali z nevarnostmi, ki presegajo tiste, ki spremljajo vsakodnevna oziroma običajna opravila. Vendar je bil konkreten primer specifičen. Vojaki so se morali namreč plaziti ne le v polni vojni opremi (puška, bojni nahrbtnik, plinska maska), marveč v gozdu in po skalnatem terenu, pri čemer posameznih skal z ostrimi robovi zaradi prekritosti z listjem ni bilo mogoče opaziti. Po drugi strani pa tožnik ni bil profesionalen vojak.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22114
KZ člen 51, 51/3.ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5, 394, 394/1, 420, 420/2.
pogojna obsodba - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - sprememba odločbe o kazenski sankciji
S tem, ko je sodišče druge stopnje na pritožbo državnega tožilca spremenilo prvostopno odločbo v odločbi o kazenski sankciji (1.
odstavek 394. člena ZKP) na podlagi dejstev in okoliščin, glede katerih je sodišče prve stopnje izvedlo dokaze na glavni obravnavi, ki pa jih je pritožbeno sodišče presodilo drugače, kot je bilo to storjeno s prvostopno sodbo, ni kršilo kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, niti ni bilo dolžno opraviti glavne obravnave in šele nato sprejeti izpodbijano odločitev.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Dejstvo, da je gospodarska družba, v imenu katere je obsojenec 28.2.1997 z avtorico (oškodovanko) sklenil avtorsko pogodbo o avtorskem delu, dobro leto in pol po sklenitvi navedene pogodbe in tudi že za storitve opravljene od leta 1995 dalje vedno in celo prednostno plačevala (v nasprotju s pogodbo niso bili plačani računi za opravljene avtorske storitve v času od 19.10.1998 do 31.3.1999), je odločilnega pomena pri presoji, ali je obsojenec ravnal z goljufivim namenom. Pomanjkanje razlogov o tem zato predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Ker je v izreku sodbe navedeno, da je obsojenec z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin pri oškodovanki ustvaril zmotno predstavo in lažno prikazoval, da ji bo opravljene storitve njegovo podjetje plačalo, razlogi sodbe pa govorijo o prikrivanju dejanskih okoliščin oškodovanki, ki jih glede na njuno poslovno razmerje ne bi smel zamolčati, je glede izvršitvenega dejanja podano nasprotje med izrekom in razlogi sodbe.
upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - sprememba odločbe v škodo pritožnika - razlogi za spremembo odločbe v škodo pritožnika
V skladu z določbo drugega odstavka 244. člena ZUP/86 je izjemoma mogoče ob reševanju pritožbe spremeniti prvostopenjsko odločbo v škodo pritožnika, vendar samo iz razlogov, določenih v 263., 266. in 267. členu ZUP/86. Če razlogi, določeni v navedenih členih ZUP/86 niso podani, ob reševanju pritožbe ni mogoče v škodo pritožnika spremeniti odločbe, ker velja, da stranka zaradi pritožbe ne sme priti v slabši položaj, kakor bi bil, če se ne bi pritožila.
Odločanje o začasni odredbi po 12. členu ZLPP ni dokončna, ampak le predhodna faza v denacionalizacijskem postopku in ne more nadomestiti denacionalizacijske odločbe, s katero upravni organ odloča o denacionalizacijskem zahtevku.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 12, 12/5, 24, 29, 29/3. ZUS člen 73.
azil - izpolnjevanje pogojev za azil - preganjanje zaradi narodnosti
Ker tožnik ni dokazal in to ne izhaja niti iz dokumentov v upravnih spisih, da bi iz Ukrajine pobegnil zaradi preganjanja zaradi svoje zatrjevane nemške narodnosti, in tudi ne, da bi po vrnitvi v Ukrajino bila ogrožena njegova varnost ali fizična integriteta, je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je njegovo tožbo zavrnilo, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo.
dovoljenje za nabavo orožja - pogoji za izdajo dovoljenja
Ker tožnik ni dokazal, da bi bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za nabavo orožja, predpisani s 1. odstavkom 20. člena ZOro, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno in zakonito, ko je njegovo tožbo zavrnilo.