• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VSK sklep I Cp 763/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01151
    ZZK-1 člen 245, 245.
    zaznamba
    Po 245. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Da je vložena izbrisna tožba so predlagatelji v zemljiškoknjižnem postopku dokazali z listino, saj so predlogu za vpis priložili kopijo tožbe, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v K.

    Sodišče prve stopnje je glede na takšno listino, ki je bila priložena predlogu za vpis zaznambe, pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe pri spornih nepremičninah. O tem, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti šele pravdno sodišče v pravdnem postopku in če bo ugotovilo, da izbrisna tožba ni utemeljena, se bo zaznamba tega vpisa v zemljiški knjigi izbrisala.

     
  • 42.
    VSK sodba I Cp 594/2004
    23.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01153
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    odgovornost za škodo - krivdna odgovornost
    Če bi tožena stranka preko pravilno projektiranega bazenčka postavila brv za prehod za zaposlene, bi s tem omogočila tudi gostom drugačen prehod, kot ga terjajo strogi sanitarni pogoji. Tožena stranka je zato utemeljeno odklonila zaposlenim drugačen prehod, saj bi s tem kršila sanitarne predpise. O tem je zaposlene seznanila, zato ji s takšnim ravnanjem ni mogoče očitati nobene nepravilnosti in se trditve tožnice o krivdni odgovornosti tožene stranke, ki zaposlenim ni omogočila drugačnega prehoda preko bazenčka, niso dokazale.

     
  • 43.
    VSL sodba I Cpg 1407/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - transportno pravo
    VSL07427
    ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.
    mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza
    Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).

     
  • 44.
    VSL sklep I Cpg 1086/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05656
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 168, 168/6, 168, 168/6.
    vračunanje obresti in stroškov - sprememba tožbe - oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik
    Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR

    ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti

    vračunavanja, ki jo zakon dopušča.

    6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih

    taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika

    posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne

    more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

     
  • 45.
    VSK sklep I Cpg 99/2005
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01196
    ZPPSL člen 99, 99/1, 99, 99/1.
    stečajni postopek - odpoved delovnega razmerja
    Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 1.1.2003, v 103. čl. določa, da v stečajnem postopku, ki ga izvede sodišče, lahko stečajni upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno, vendar je že iz citiranega zakonskega določila razvidno, da gre za drugačno situacijo, kot je obravnavana, in sicer za takšno, pri kateri sta faza začetka in zaključka stečajnega postopka časovno oddaljena, ne pa združena, kot je to v situaciji po 1. odst. 99. čl. ZPPSL; ko gre za hkratnost začetka in zaključka stečajnega postopka nad dolžnikom, se vprašanje (ne)potrebnosti dela pri dolžniku zaposlenih delavcev sploh ne more postavljati, ampak gre za takojšnjo realizacijo razloga, zaradi katerega dolžnik kot družba preneha obstajati (tj. s stečajem - 1. odst. 455. čl. Zakona o gospodarskih družba, ZGD).

     
  • 46.
    VSL sodba in sklep I Cpg 288/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05652
    ZOR člen 126, 126/3, 126, 126/3.
    razdrtje pogodbe - razveza pogodbe
    Pogodba se tudi ne šteje za razdrto, saj tožeča stranka ni zatrjevala

    dejstev, ki bi ustrezala dejanskim stanovom, v katerih se pogodba po

    zakonu šteje za razdrto (3. točka 126. člena ZOR).

     
  • 47.
    VSL sklep IV Cp 1113/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51341
    ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210/2-1, 210, 210/2-1. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2, 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2.
    ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe - izvenzakonska skupnost
    Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena

    s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo

    na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s

    pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno

    tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom

    zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se

    ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od

    13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes

    za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v

    tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa

    bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le

    "utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta

    spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja

    spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika

    namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske

    skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar

    sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,

    da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa

    ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega

    sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno

    tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o

    vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče

    odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v

    katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od

    tega vprašanja.

     
  • 48.
    VSL sodba IV Cp 4634/2005
    23.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50792
    ZZZDR člen 123, 131c, 132, 132/1, 123, 131c, 132, 132/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
    plačilo preživnine - zvišanje preživnine - zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Ker je preživninska terjatev nečista denarna terjatev, ki se v pravdi

    ne valorizira, preživninski upravičenec pa ima pravico zahtevati

    zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, mu gredo tudi od

    zvišanih preživninskih obrokov zakonite zamudne obresti od vložitve

    tožbe dalje do plačila.

     
  • 49.
    VSK sklep I Cp 714/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01152
    ZIZ člen 238, 238. ZZK-1 člen 40, 40/1-5, 40, 40/1-5.
    pravnomočna sodba
    Po 5. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1 se vknjižba pravic dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. V primeru, če je v izvršilnem naslovu naloženo, da je dolžan dolžnik podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, velja po 238. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, da je ta dolžnost izpolnjena s pravnomočnostjo takšne odločbe.

     
  • 50.
    VSL sodba I Cp 1736/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50385
    ZOR člen 919, 919.
    nezgodno zavarovanje - devizna klavzula
    Z določbama 1. in 2. odst. 919. člena ZOR je določen izpolnitveni rok

    zavarovalnici. Če ta ne plača odškodnine ali pogodbeno dogovorjene

    zavarovalnine v 14-ih dneh od izpolnitve predpostavk iz 1. oziroma 2.

    odst. 919. člena ZOR, pride zavarovalnica v dolžniško zamudo (324.

    člen ZOR). Obveznost zavarovalnice pri nezgodnem zavarovanju namreč

    nastane, če nastopi zavarovalni primer in če upravičenec z obvestilom

    o njem zahteva zavarovalnino. Zato je potrebno v takšnih primerih

    presoditi, ali je upravičenec do izplačila zavarovalnine ob obvestilu

    o zavarovalnem primeru predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze,

    na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak v smislu

    2. odst. 18. člena ZOR ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti.

    Dokazno breme o obstoju okoliščin iz 2. odst. 919. člena, zaradi

    katerih naj ne bi bila zavarovalnica v zamudi s svojo izpolnitvijo,

    je na njeni strani.

     
  • 51.
    VSL sklep III Cp 905/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49772
    ZFPPod člen 3, 3/4, 3/4-4, 27, 27/4, 3, 3/4, 3/4-4, 27, 27/4.
    sklep o izvršbi - izbris iz sodnega registra - predlog za izvršbo
    Določbe ZFPPod, ki določajo osebno odgovornost družbenikov po tem

    zakonu izbrisanih družb, se nanašajo tudi na člane po tem zakonu

    izbrisane zadruge.

     
  • 52.
    VSL sklep III Cp 740/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL48542
    ZOR člen 361, 361/1, 379, 379/1, 361, 361/1, 379, 379/1.
    poravnava - začetek teka zastaranja - terjatev
    Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) za vse terjatve, ki so bile

    ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega

    pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim

    pristojnim organom, določa, da zastarajo v desetih letih, tudi tiste,

    za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl.

    ZOR). V 379. čl. ZOR ni jasno določeno, od kdaj teče zastaralni rok

    pri judikatni terjatvi. Pritožbeno sodišče se strinja z načelnim

    materialnopravnim izhodiščem sodišča prve stopnje, da če sta se

    stranki v poravnavi dogovorili za kasnejši rok zapadlosti od dneva,

    ko je bila sklenjena sodna poravnava, zastaralni rok začne teči prvi

    dan po dnevu, ko je imel upnik pogoje za tožbo (torej od dospelosti

    terjatve, primerjaj s 1. odst. 361. čl. ZOR). Napačno pa je stališče

    sodišča prve stopnje, da je upnikova terjatev v celoti zapadla

    29.5.1995. Spregledalo je namreč, da sta se stranki dogovorili za

    vračilo posojila v 36 mesečnih obrokih z zapadlostjo vsakega obroka

    15. dan v mesecu.

     
  • 53.
    VSL sklep II Cp 2362/2005
    22.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50018
    ZD člen 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1, 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1.
    prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - spor o dejstvih - vračunanje daril - prepozna pritožba
    Kadar med dediči obstaja spor o dejstvih, od katerih je odvisna

    velikost nujnega deleža, zlasti vračunanje daril v dedni delež,

    zapuščinsko sodišče spornih dejstev ne more ugotavljati ali

    razčiščevati samo, temveč mora v skladu s 3. točko 2. odstavka 210.

    člena Zakona o dedovanju postopek prekiniti in stranki napotiti na

    pravdo.

     
  • 54.
    VSL sklep I Cp 2900/05
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL51140
    ZTLR člen 75, 75.
    motenje posesti - ekonomski interes
    Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta toženi stranki mimo

    gradbenega dovoljenja in soglasja tožnika posegli v skupne temelje,

    kar je imelo za posledico razpoke na stenah, premik sten in da se

    vrata na tožnikovi hiši težko zapirajo, ima tožeča stranka interes na

    prepovednem delu tožbenega zahtevka. Na to ne more vplivati dejstvo,

    da sta toženi stranki dokončali dela in da je bilo samo

    podbetoniranje objekt za celotno stavbo koristno, saj ni šlo za

    časovno nujna dela.

     
  • 55.
    VSL sklep II Cp 2115/2004
    22.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50200
    ZOR člen 112, 112. ZD člen 138, 138.
    dedovanje
    Pritožnica, ki kot dedinja izpodbija dano izjavo, da se odpoveduje

    svojemu dednemu deležu oziroma ga odstopa v korist druge dedinje, za

    katero trdi, da je bila od nje pridobljena na zvijačen način, pa med

    dedinjama ni soglasja o tem, lahko njeno razveljavitev doseže le po

    splošnih predpisih obligacijskega prava z ustrezno tožbo. Ker

    pritožnica pravnomočne odločbe o tem, da je bila dedna izjava od nje

    pridobljena z zvijačo, ni predložila, njenih trditev o tem tudi ni

    mogoče upoštevati.

     
  • 56.
    VSL sklep III Cp 2154/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49754
    ZIZ člen 34, 34/3, 38, 38/5, 38/6, 88, 34, 34/3, 38, 38/5, 38/6, 88.
    izvršba na premičnine - ustavitev izvršbe
    V primeru, ko sodišče izvršbo na premičnine ustavi, ker se pri

    rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ni ovire, da

    upnik v izvršilnem postopku, ki sicer še teče z drugimi izvršilnimi

    sredstvi oziroma predmeti izvršbe, predlaga nadaljevanje izvršbe

    ponovno z rubežem premičnin.

     
  • 57.
    VSL sklep III Cp 1105/2005
    22.6.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49752
    ZIZ člen 38, 38/1, 38/8, 38, 38/1, 38/8. OZ člen 378, 378/1, 378, 378/1.
    izvršilni stroški - tek zamudnih obresti
    Zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov tečejo od dneva

    izdaje sklepa o njihovi odmeri do plačila in ne od dne, ko je upnik

    plačal izvršiteljev račun oziroma od dneva izstavitve tega računa.

     
  • 58.
    VSL sklep I Cp 2208/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50605
    ZTLR člen 79, 79.
    motenje posesti
    Posestna tožba je dajatvena tožba in tudi sklep sodišča, s katerim se

    odloča o posestnem varstvu, mora biti dajatven, saj se z njim

    uresničuje posestno varstvo (79. člen ZTLR).

     
  • 59.
    VSL sklep II Cp 1554/2005
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL0050956
    SPZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
    motenje posesti - sodno varstvo - pravni interes
    Materialno pravno je nepravilno stališče, da tožnik nima ekonomskega

    interesa za varstvo posesti, ker je v postopku izjavil, da se ne

    namerava vrniti v stanovanje, ker v njem zaradi toženčevega ravnanja

    ne obstajajo več normalni pogoji za življenje.

    Tožnik namreč s tožbo zahteva, da toženec vzpostavi takšno stanje na

    električnem bojlerju in vodovodni instalaciji, ki bo tožniku ponovno

    zagotovilo uporabo tople vode in s tem šele omogočilo ponovno bivanje

    v spornem stanovanju, torej s tožbo zasleduje povsem otipljiv

    ekonomski interes, normalno bivanje v stanovanju, ki mu je s

    toženčevim ravnanjem onemogočeno in s tem posledično povzročeno

    potrebo po tožnikovi preselitvi. Tožnikova izselitev ob povedanem

    predstavlja povsem razumljiv odziv oziroma le njegovo prisilno

    prilagoditev nastali situaciji povzročeni z nedopustnim toženčevim

    ravnanjem. Ugotovitev prvostopnega sodišča o izgubi ekonomskega

    interesa tožnika zaradi njegove preselitve na drug naslov je torej

    nepravilna. Pomeni lahko le pritrditev samovoljnemu ravnanju toženca

    ter neupoštevanje namena in cilja sodnega varstva pred motenjem

    posesti, ki je tako v vzpostavljanju porušenega posestnega stanja kot

    tudi v onemogočanju nedopustnega, nasilnega ali samovoljnega ravnanja

    motilca in rezultatov takšnega ravnanja.

     
  • 60.
    VSL sodba in sklep II Cp 2131/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50933
    ZTLR člen 43, 43.
    ukinitev služnosti
    Ker so vsi solastniki služnega zemljišča v sporu zaradi ukinitve

    služnosti nujni sosporniki, eden izmed solastnikov služnega zemljišča

    pa v pravdi ni tožen, ni tožena prava stranka in zaradi zgrešene

    pasivne legitimacije tožbeni zahtevek na uknitev služnosti

    neutemeljen.

    V pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice pa lastniki

    gospodujočega zemljišča na aktivni strani niso nujni sosporniki (43.

    čl. ZTLR).

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>