• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VDS sklep Pdp 852/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03218
    ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/3, 83, 83/2, 177, 177/3.
    delovno razmerje - začasna odredba - zagovor
    V času, ko je tožena stranka tožnika povabila na zagovor

    pred izredno odpovedjo PZ, je bil tožnik zmožen za delo s

    polovičnim delovnim časom, a se vabilu ni odzval in svoje

    odsotnosti ni opravičil. Ker iz tožnikovih navedb tudi ne

    izhaja, da bi bila izredna odpoved podana prepozno,

    tožnikova terjatev kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni

    verjetno izkazana.

     
  • 42.
    VSK sklep I Cp 763/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01151
    ZZK-1 člen 245, 245.
    zaznamba
    Po 245. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Da je vložena izbrisna tožba so predlagatelji v zemljiškoknjižnem postopku dokazali z listino, saj so predlogu za vpis priložili kopijo tožbe, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v K.

    Sodišče prve stopnje je glede na takšno listino, ki je bila priložena predlogu za vpis zaznambe, pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe pri spornih nepremičninah. O tem, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti šele pravdno sodišče v pravdnem postopku in če bo ugotovilo, da izbrisna tožba ni utemeljena, se bo zaznamba tega vpisa v zemljiški knjigi izbrisala.

     
  • 43.
    VDS sodba Pdp 1725/2004
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03210
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - odpovedni razlog
    Tožena stranka je dokazala resne in utemeljene razloge za

    redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

    saj je iz predloženih bilanc je razvidno, da je imela izgubo

    pri poslovanju, zaradi česar je ukinila delovno mesto

    tožnice.

     
  • 44.
    VDS sklep in sodba Pdp 152/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03026
    ZDDO člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZDR člen 204, 204/5, 204, 204/5.
    uprava - razporeditev - odškodnina
    Ker tožnica ni dokazala, da je predstojnik upravne enote v razpisnem

    postopku ravnal diskriminatorno s tem, ko je na razpisano delovno

    mesto izbral drugega kandidata, njen zahtevek, naj se razpisni

    postopek razveljavi ter z njo sklene PZ za razpisano delovno mesto,

    ni utemeljen. Tudi če bi sodišče ugotovilo, da je bilo v razpisnem

    postopku kršeno načelo prepovedi diskriminacije, pa po novem ZDR ne

    bi moglo razveljaviti razpisnega postopka, ampak bi tožnici lahko

    priznalo le odškodnino. Tudi po ZJU je razveljavitev mogoča le, če se

    ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

    Predstojnik upravne enote mora pred odločitvijo o zasedbi prostega

    sistemiziranega delovnega mesta z novimi delavci preveriti, ali je

    delovno mesto mogoče zapolniti z že zaposlenim delavcem.

     
  • 45.
    VDS sklep Pdp 673/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03054
    ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.
    stvarna pristojnost - denarna kazen
    Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

    odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

    določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

    imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

    sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

    kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

     
  • 46.
    VSL sklep I Cpg 1086/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05656
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 168, 168/6, 168, 168/6.
    vračunanje obresti in stroškov - sprememba tožbe - oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik
    Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR

    ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti

    vračunavanja, ki jo zakon dopušča.

    6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih

    taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika

    posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne

    more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

     
  • 47.
    VSL sklep I Cpg 1310/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05644
    ZPP člen 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
    glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - trditveno in dokazno breme
    Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožeče stranke na glavno

    obravnavo za dne 23.10.2002 ni pravilno vabilo. Pritožnik v pritožbi

    tudi utemeljeno opozarja, da sodišče v pravdnem postopku ugotavlja

    samo sporna dejstva, medtem ko nespornih dejstev stranki ni potrebno

    dokazovati.

     
  • 48.
    VSL sklep IV Cp 1113/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51341
    ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210/2-1, 210, 210/2-1. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2, 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2.
    ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe - izvenzakonska skupnost
    Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena

    s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo

    na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s

    pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno

    tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom

    zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se

    ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od

    13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes

    za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v

    tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa

    bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le

    "utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta

    spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja

    spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika

    namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske

    skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar

    sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,

    da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa

    ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega

    sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno

    tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o

    vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče

    odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v

    katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od

    tega vprašanja.

     
  • 49.
    VSL sodba IV Cp 4634/2005
    23.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50792
    ZZZDR člen 123, 131c, 132, 132/1, 123, 131c, 132, 132/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
    plačilo preživnine - zvišanje preživnine - zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Ker je preživninska terjatev nečista denarna terjatev, ki se v pravdi

    ne valorizira, preživninski upravičenec pa ima pravico zahtevati

    zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, mu gredo tudi od

    zvišanih preživninskih obrokov zakonite zamudne obresti od vložitve

    tožbe dalje do plačila.

     
  • 50.
    VSL Sklep I Cp 2057/04
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51164
    ZOR člen 210, 210/4, 214, 219, 210, 210/4, 214, 219.
    neupravičena pridobitev
    Obogaten je tisti, ki ima obogatitev v rokah.

     
  • 51.
    VSL sklep I Cp 3040/2005
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50352
    SPZ člen 67, 67. SZ-1 člen 51, 51.
    motenje posesti
    Motilno ravnanje je naročil odbor lastnikov večstanovanjske hiše.

    Pasivno legitimirani v motenjski pravdi so v tem primeru vsi

    solastniki hiše.

     
  • 52.
    VSL sodba in sklep II Cp 2131/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50933
    ZTLR člen 43, 43.
    ukinitev služnosti
    Ker so vsi solastniki služnega zemljišča v sporu zaradi ukinitve

    služnosti nujni sosporniki, eden izmed solastnikov služnega zemljišča

    pa v pravdi ni tožen, ni tožena prava stranka in zaradi zgrešene

    pasivne legitimacije tožbeni zahtevek na uknitev služnosti

    neutemeljen.

    V pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice pa lastniki

    gospodujočega zemljišča na aktivni strani niso nujni sosporniki (43.

    čl. ZTLR).

     
  • 53.
    VSL sklep III Cp 2221/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49764
    ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4, 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4.
    ustavitev izvršbe - plačilo predujma
    Če je izvršba na nepremičnino ustavljena zato, ker upnik ni plačal

    predujma za izvršilne stroške, upnik ne obdrži zastavne pravice na

    nepremičnini.

     
  • 54.
    VSL sklep II Cp 2362/2005
    22.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50018
    ZD člen 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1, 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1.
    prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - spor o dejstvih - vračunanje daril - prepozna pritožba
    Kadar med dediči obstaja spor o dejstvih, od katerih je odvisna

    velikost nujnega deleža, zlasti vračunanje daril v dedni delež,

    zapuščinsko sodišče spornih dejstev ne more ugotavljati ali

    razčiščevati samo, temveč mora v skladu s 3. točko 2. odstavka 210.

    člena Zakona o dedovanju postopek prekiniti in stranki napotiti na

    pravdo.

     
  • 55.
    VSL sodba I Cp 1736/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50385
    ZOR člen 919, 919.
    nezgodno zavarovanje - devizna klavzula
    Z določbama 1. in 2. odst. 919. člena ZOR je določen izpolnitveni rok

    zavarovalnici. Če ta ne plača odškodnine ali pogodbeno dogovorjene

    zavarovalnine v 14-ih dneh od izpolnitve predpostavk iz 1. oziroma 2.

    odst. 919. člena ZOR, pride zavarovalnica v dolžniško zamudo (324.

    člen ZOR). Obveznost zavarovalnice pri nezgodnem zavarovanju namreč

    nastane, če nastopi zavarovalni primer in če upravičenec z obvestilom

    o njem zahteva zavarovalnino. Zato je potrebno v takšnih primerih

    presoditi, ali je upravičenec do izplačila zavarovalnine ob obvestilu

    o zavarovalnem primeru predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze,

    na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak v smislu

    2. odst. 18. člena ZOR ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti.

    Dokazno breme o obstoju okoliščin iz 2. odst. 919. člena, zaradi

    katerih naj ne bi bila zavarovalnica v zamudi s svojo izpolnitvijo,

    je na njeni strani.

     
  • 56.
    VSL sodba II Cp 1449/2004
    22.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50031
    ZOR člen 173, 177/3, 200, 200/1, 203, 173, 177/3, 200, 200/1, 203.
    odškodnina - objektivna odgovornost - negmotna škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Spuščanje po vrvi iz helikopterja, ki lebdi na višini 25 m, je

    nevarna dejavnost. V ravnanju tožnice (policistke specialke), ki je

    vrv potem, ko je bila bolečina v roki zaradi hitrega spuščanja

    prehuda, hkrati pa je bila pod vplivom močnega strahu zaradi nevarne

    situacije, izpustila (namesto, da bi jo prijela še z drugo roko),

    pritožbeno sodišče ne vidi soprispevka tožnice k nastali škodi.

    Pravična odmera odškodnine 38-letni tožnici za pretrpljene in bodoče

    duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi

    fizičnih posledic nezgode (posledice pretresa možganov, delna

    ohromelost po desni strani, lažja zavrtost vratne hrbtenice in prsne

    hrbtenice) in hudih psihičnih posledic (porušenje psihičnih

    kompenzacijskih mehanizov), zaradi katerih je pri tožnici podano

    trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti za 50 %, znaša 10,500.000,00

    SIT.

     
  • 57.
    VSL sodba II Cp 2554/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50952
    ZOR člen 281, 281/3, 281, 281/3.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Določba 3. odstavka 281. člena ZOR uzakonja pravno fikcijo, da je pri

    neodplačnih razpolaganjih dolžnik vedel, da s takšnim razpolaganjem

    škoduje upnikom. Na takšno razumevanje zakonske določbe kaže samo

    besedilo navedene določbe, ki drugače kot predhodna določba 2.

    odstavka istega člena uporablja besedici da "se šteje", da je dolžnik

    vedel, da škoduje upnikom, in ne da se zgolj "domneva" (besedilo

    drugega odstavka). Škodovalni namen je torej ob navedeni jezikovni in

    sistemski razlagi izkazan po sili zakona in ga zato v pravdi ni

    potrebno dokazovati oziroma obstoja te uzakonjene okoliščine na

    drugi strani toženec tudi ne more izpodbiti. Zato se je sodišče prve

    stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z ugotavljanjem ali je izkazan tudi

    obdarovalčev škodovalni namen ob sklenitvi spornih darilnih pogodb, s

    katerim je v korist drugotoženke razpolagal s svojimi nepremičninami.

     
  • 58.
    VSL sklep III Cp 740/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL48542
    ZOR člen 361, 361/1, 379, 379/1, 361, 361/1, 379, 379/1.
    poravnava - začetek teka zastaranja - terjatev
    Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) za vse terjatve, ki so bile

    ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega

    pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim

    pristojnim organom, določa, da zastarajo v desetih letih, tudi tiste,

    za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl.

    ZOR). V 379. čl. ZOR ni jasno določeno, od kdaj teče zastaralni rok

    pri judikatni terjatvi. Pritožbeno sodišče se strinja z načelnim

    materialnopravnim izhodiščem sodišča prve stopnje, da če sta se

    stranki v poravnavi dogovorili za kasnejši rok zapadlosti od dneva,

    ko je bila sklenjena sodna poravnava, zastaralni rok začne teči prvi

    dan po dnevu, ko je imel upnik pogoje za tožbo (torej od dospelosti

    terjatve, primerjaj s 1. odst. 361. čl. ZOR). Napačno pa je stališče

    sodišča prve stopnje, da je upnikova terjatev v celoti zapadla

    29.5.1995. Spregledalo je namreč, da sta se stranki dogovorili za

    vračilo posojila v 36 mesečnih obrokih z zapadlostjo vsakega obroka

    15. dan v mesecu.

     
  • 59.
    VSL sklep II Cp 1554/2005
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL0050956
    SPZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
    motenje posesti - sodno varstvo - pravni interes
    Materialno pravno je nepravilno stališče, da tožnik nima ekonomskega

    interesa za varstvo posesti, ker je v postopku izjavil, da se ne

    namerava vrniti v stanovanje, ker v njem zaradi toženčevega ravnanja

    ne obstajajo več normalni pogoji za življenje.

    Tožnik namreč s tožbo zahteva, da toženec vzpostavi takšno stanje na

    električnem bojlerju in vodovodni instalaciji, ki bo tožniku ponovno

    zagotovilo uporabo tople vode in s tem šele omogočilo ponovno bivanje

    v spornem stanovanju, torej s tožbo zasleduje povsem otipljiv

    ekonomski interes, normalno bivanje v stanovanju, ki mu je s

    toženčevim ravnanjem onemogočeno in s tem posledično povzročeno

    potrebo po tožnikovi preselitvi. Tožnikova izselitev ob povedanem

    predstavlja povsem razumljiv odziv oziroma le njegovo prisilno

    prilagoditev nastali situaciji povzročeni z nedopustnim toženčevim

    ravnanjem. Ugotovitev prvostopnega sodišča o izgubi ekonomskega

    interesa tožnika zaradi njegove preselitve na drug naslov je torej

    nepravilna. Pomeni lahko le pritrditev samovoljnemu ravnanju toženca

    ter neupoštevanje namena in cilja sodnega varstva pred motenjem

    posesti, ki je tako v vzpostavljanju porušenega posestnega stanja kot

    tudi v onemogočanju nedopustnega, nasilnega ali samovoljnega ravnanja

    motilca in rezultatov takšnega ravnanja.

     
  • 60.
    VSL sklep III Cp 2789/2005
    22.6.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49745
    ZPPSL člen 111, 111/1, 143, 143/4, 111, 111/1, 143, 143/4.
    prekinitev izvršilnega postopka - stečaj glavnega dolžnika - ločitvena pravica
    Po določbi 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega

    postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti

    prisilne izvršbe za poplačilo terjatve, glede katerih obstaja

    izvršilni naslov ali verodostojna listina. Sodišče prve stopnje je to

    določbo pravilno uporabilo, ko je zavrnilo upnikov predlog za

    nadaljevanje postopka zavarovanja terjatve zoper pravna naslednika

    prvotnega dolžnika. Upnik se neutemeljeno sklicuje na ločitveno

    pravico in zastavno pravico. Upoštevaje specialne določbe ZPPSL lahko

    le še stečajni senat odloča tudi v zvezi s terjatvami zavarovanja z

    ločitveno pravico oziroma v zvezi s samimi ločitvenimi pravicami, če

    upnik pravočasno prijavi zavarovano terjatev oziroma ločitveno

    pravico v stečajnem postopku.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>