ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210/2-1, 210, 210/2-1. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2, 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2.
Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena
s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo
na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s
pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno
tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom
zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se
ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od
13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes
za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v
tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa
bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le
"utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta
spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja
spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika
namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske
skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar
sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,
da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa
ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega
sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno
tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o
vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče
odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v
katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od
tega vprašanja.