• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VSK sklep II Cp 581/2005
    23.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01148
    ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/2, 53, 53/2, 58, 58/2.
    neobrazložen ugovor - narok
    Dolžnica si napačno razlaga, da zadošča v ugovoru samo zapis, da gre za pasivno družbenico. To trditev bi morala dolžnica utemeljiti s konkretnimi dejstvi, ki bi to njeno trditev utemeljevali in za ta dejstva predložiti dokaze. Le v takem primeru bi sodišče po potrebi razpisalo narok po 2. odst. 58. čl. ZIZ. Narok pa ni predviden za dopolnjevanje nepopolnih navedb v ugovoru.

     
  • 42.
    VDS sodba Pdp 1725/2004
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03210
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - odpovedni razlog
    Tožena stranka je dokazala resne in utemeljene razloge za

    redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

    saj je iz predloženih bilanc je razvidno, da je imela izgubo

    pri poslovanju, zaradi česar je ukinila delovno mesto

    tožnice.

     
  • 43.
    VDS sklep in sodba Pdp 152/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03026
    ZDDO člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZDR člen 204, 204/5, 204, 204/5.
    uprava - razporeditev - odškodnina
    Ker tožnica ni dokazala, da je predstojnik upravne enote v razpisnem

    postopku ravnal diskriminatorno s tem, ko je na razpisano delovno

    mesto izbral drugega kandidata, njen zahtevek, naj se razpisni

    postopek razveljavi ter z njo sklene PZ za razpisano delovno mesto,

    ni utemeljen. Tudi če bi sodišče ugotovilo, da je bilo v razpisnem

    postopku kršeno načelo prepovedi diskriminacije, pa po novem ZDR ne

    bi moglo razveljaviti razpisnega postopka, ampak bi tožnici lahko

    priznalo le odškodnino. Tudi po ZJU je razveljavitev mogoča le, če se

    ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

    Predstojnik upravne enote mora pred odločitvijo o zasedbi prostega

    sistemiziranega delovnega mesta z novimi delavci preveriti, ali je

    delovno mesto mogoče zapolniti z že zaposlenim delavcem.

     
  • 44.
    VDS sklep Pdp 673/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03054
    ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.
    stvarna pristojnost - denarna kazen
    Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

    odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

    določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

    imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

    sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

    kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

     
  • 45.
    VSL sklep I Cpg 1310/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05644
    ZPP člen 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
    glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - trditveno in dokazno breme
    Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožeče stranke na glavno

    obravnavo za dne 23.10.2002 ni pravilno vabilo. Pritožnik v pritožbi

    tudi utemeljeno opozarja, da sodišče v pravdnem postopku ugotavlja

    samo sporna dejstva, medtem ko nespornih dejstev stranki ni potrebno

    dokazovati.

     
  • 46.
    VSL sodba I Cpg 972/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05617
    ZPP člen 212, 229, 236, 212, 229, 236.
    priča - trditveno in dokazno breme
    Sodišče res ne ve, kaj bodo priče izpovedale, vendar pa mora vedeti,

    katera dejstva naj bi potrjevale. Z izpovedbami prič ni moč

    nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Zato mora stranka najprej

    zatrjevati konkretna dejstva, ki naj bi jih priče potrdile. Ta pa

    morajo biti pravnorelevatna za odločitev, da opravičijo izvedbo

    predlaganih dokazov.

     
  • 47.
    VSL sklep IV Cp 1970/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51340
    ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 268, 40, 40/1, 44, 44/1, 268. ZPP člen 94, 98, 94, 98. ZBPP člen 37, 37/3, 37, 37/3.
    pooblastilo - začasna odredba - sklep o izvršbi - izvršilno sredstvo
    Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

    je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

    zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

    organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

    predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

    člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

    pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

    razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

    katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

    izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

    za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

    ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

    pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

    zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

    pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

    predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

    sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

    ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

    pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

    podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

    predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

    odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

    podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

    treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

    varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

    določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

    dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

     
  • 48.
    VSK sodba I Cp 594/2004
    23.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01153
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    odgovornost za škodo - krivdna odgovornost
    Če bi tožena stranka preko pravilno projektiranega bazenčka postavila brv za prehod za zaposlene, bi s tem omogočila tudi gostom drugačen prehod, kot ga terjajo strogi sanitarni pogoji. Tožena stranka je zato utemeljeno odklonila zaposlenim drugačen prehod, saj bi s tem kršila sanitarne predpise. O tem je zaposlene seznanila, zato ji s takšnim ravnanjem ni mogoče očitati nobene nepravilnosti in se trditve tožnice o krivdni odgovornosti tožene stranke, ki zaposlenim ni omogočila drugačnega prehoda preko bazenčka, niso dokazale.

     
  • 49.
    VSK sklep I Cp 714/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01152
    ZIZ člen 238, 238. ZZK-1 člen 40, 40/1-5, 40, 40/1-5.
    pravnomočna sodba
    Po 5. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1 se vknjižba pravic dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. V primeru, če je v izvršilnem naslovu naloženo, da je dolžan dolžnik podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, velja po 238. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, da je ta dolžnost izpolnjena s pravnomočnostjo takšne odločbe.

     
  • 50.
    VSL sodba in sklep II Cp 2131/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50933
    ZTLR člen 43, 43.
    ukinitev služnosti
    Ker so vsi solastniki služnega zemljišča v sporu zaradi ukinitve

    služnosti nujni sosporniki, eden izmed solastnikov služnega zemljišča

    pa v pravdi ni tožen, ni tožena prava stranka in zaradi zgrešene

    pasivne legitimacije tožbeni zahtevek na uknitev služnosti

    neutemeljen.

    V pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice pa lastniki

    gospodujočega zemljišča na aktivni strani niso nujni sosporniki (43.

    čl. ZTLR).

     
  • 51.
    VSL sklep II Cp 1554/2005
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL0050956
    SPZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
    motenje posesti - sodno varstvo - pravni interes
    Materialno pravno je nepravilno stališče, da tožnik nima ekonomskega

    interesa za varstvo posesti, ker je v postopku izjavil, da se ne

    namerava vrniti v stanovanje, ker v njem zaradi toženčevega ravnanja

    ne obstajajo več normalni pogoji za življenje.

    Tožnik namreč s tožbo zahteva, da toženec vzpostavi takšno stanje na

    električnem bojlerju in vodovodni instalaciji, ki bo tožniku ponovno

    zagotovilo uporabo tople vode in s tem šele omogočilo ponovno bivanje

    v spornem stanovanju, torej s tožbo zasleduje povsem otipljiv

    ekonomski interes, normalno bivanje v stanovanju, ki mu je s

    toženčevim ravnanjem onemogočeno in s tem posledično povzročeno

    potrebo po tožnikovi preselitvi. Tožnikova izselitev ob povedanem

    predstavlja povsem razumljiv odziv oziroma le njegovo prisilno

    prilagoditev nastali situaciji povzročeni z nedopustnim toženčevim

    ravnanjem. Ugotovitev prvostopnega sodišča o izgubi ekonomskega

    interesa tožnika zaradi njegove preselitve na drug naslov je torej

    nepravilna. Pomeni lahko le pritrditev samovoljnemu ravnanju toženca

    ter neupoštevanje namena in cilja sodnega varstva pred motenjem

    posesti, ki je tako v vzpostavljanju porušenega posestnega stanja kot

    tudi v onemogočanju nedopustnega, nasilnega ali samovoljnega ravnanja

    motilca in rezultatov takšnega ravnanja.

     
  • 52.
    VSL sklep III Cp 905/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49772
    ZFPPod člen 3, 3/4, 3/4-4, 27, 27/4, 3, 3/4, 3/4-4, 27, 27/4.
    sklep o izvršbi - izbris iz sodnega registra - predlog za izvršbo
    Določbe ZFPPod, ki določajo osebno odgovornost družbenikov po tem

    zakonu izbrisanih družb, se nanašajo tudi na člane po tem zakonu

    izbrisane zadruge.

     
  • 53.
    VSL sodba I Cp 1736/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50385
    ZOR člen 919, 919.
    nezgodno zavarovanje - devizna klavzula
    Z določbama 1. in 2. odst. 919. člena ZOR je določen izpolnitveni rok

    zavarovalnici. Če ta ne plača odškodnine ali pogodbeno dogovorjene

    zavarovalnine v 14-ih dneh od izpolnitve predpostavk iz 1. oziroma 2.

    odst. 919. člena ZOR, pride zavarovalnica v dolžniško zamudo (324.

    člen ZOR). Obveznost zavarovalnice pri nezgodnem zavarovanju namreč

    nastane, če nastopi zavarovalni primer in če upravičenec z obvestilom

    o njem zahteva zavarovalnino. Zato je potrebno v takšnih primerih

    presoditi, ali je upravičenec do izplačila zavarovalnine ob obvestilu

    o zavarovalnem primeru predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze,

    na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak v smislu

    2. odst. 18. člena ZOR ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti.

    Dokazno breme o obstoju okoliščin iz 2. odst. 919. člena, zaradi

    katerih naj ne bi bila zavarovalnica v zamudi s svojo izpolnitvijo,

    je na njeni strani.

     
  • 54.
    VSL sklep I Cp 2862/2005
    22.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50564
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1, 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1.
    tožba - sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse
    Opustitev predložitve dokazila o plačilu dolžne sodne takse za tožbo

    predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, s katero zakonodajalec

    uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesno

    disciplino strank. Ta pomanjkljivost pa ni takšne narave, da bi

    preprečevala vsebinsko obravnavanje tožbe, zato jo je mogoče

    odpraviti le do končanega predhodnega preizkusa tožbe, to je do

    vročitve tožbe toženi stranki v odgovor (1. odstavek 276. člena ZPP).

     
  • 55.
    VSL sodba II Cp 1449/2004
    22.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50031
    ZOR člen 173, 177/3, 200, 200/1, 203, 173, 177/3, 200, 200/1, 203.
    odškodnina - objektivna odgovornost - negmotna škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Spuščanje po vrvi iz helikopterja, ki lebdi na višini 25 m, je

    nevarna dejavnost. V ravnanju tožnice (policistke specialke), ki je

    vrv potem, ko je bila bolečina v roki zaradi hitrega spuščanja

    prehuda, hkrati pa je bila pod vplivom močnega strahu zaradi nevarne

    situacije, izpustila (namesto, da bi jo prijela še z drugo roko),

    pritožbeno sodišče ne vidi soprispevka tožnice k nastali škodi.

    Pravična odmera odškodnine 38-letni tožnici za pretrpljene in bodoče

    duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi

    fizičnih posledic nezgode (posledice pretresa možganov, delna

    ohromelost po desni strani, lažja zavrtost vratne hrbtenice in prsne

    hrbtenice) in hudih psihičnih posledic (porušenje psihičnih

    kompenzacijskih mehanizov), zaradi katerih je pri tožnici podano

    trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti za 50 %, znaša 10,500.000,00

    SIT.

     
  • 56.
    VSL sklep III Cp 2789/2005
    22.6.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49745
    ZPPSL člen 111, 111/1, 143, 143/4, 111, 111/1, 143, 143/4.
    prekinitev izvršilnega postopka - stečaj glavnega dolžnika - ločitvena pravica
    Po določbi 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega

    postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti

    prisilne izvršbe za poplačilo terjatve, glede katerih obstaja

    izvršilni naslov ali verodostojna listina. Sodišče prve stopnje je to

    določbo pravilno uporabilo, ko je zavrnilo upnikov predlog za

    nadaljevanje postopka zavarovanja terjatve zoper pravna naslednika

    prvotnega dolžnika. Upnik se neutemeljeno sklicuje na ločitveno

    pravico in zastavno pravico. Upoštevaje specialne določbe ZPPSL lahko

    le še stečajni senat odloča tudi v zvezi s terjatvami zavarovanja z

    ločitveno pravico oziroma v zvezi s samimi ločitvenimi pravicami, če

    upnik pravočasno prijavi zavarovano terjatev oziroma ločitveno

    pravico v stečajnem postopku.

     
  • 57.
    VSL sodba II Cp 2554/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50952
    ZOR člen 281, 281/3, 281, 281/3.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Določba 3. odstavka 281. člena ZOR uzakonja pravno fikcijo, da je pri

    neodplačnih razpolaganjih dolžnik vedel, da s takšnim razpolaganjem

    škoduje upnikom. Na takšno razumevanje zakonske določbe kaže samo

    besedilo navedene določbe, ki drugače kot predhodna določba 2.

    odstavka istega člena uporablja besedici da "se šteje", da je dolžnik

    vedel, da škoduje upnikom, in ne da se zgolj "domneva" (besedilo

    drugega odstavka). Škodovalni namen je torej ob navedeni jezikovni in

    sistemski razlagi izkazan po sili zakona in ga zato v pravdi ni

    potrebno dokazovati oziroma obstoja te uzakonjene okoliščine na

    drugi strani toženec tudi ne more izpodbiti. Zato se je sodišče prve

    stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z ugotavljanjem ali je izkazan tudi

    obdarovalčev škodovalni namen ob sklenitvi spornih darilnih pogodb, s

    katerim je v korist drugotoženke razpolagal s svojimi nepremičninami.

     
  • 58.
    VSL sodba II Cp 1502/2004
    22.6.2005
    stanovanjsko pravo - lastninjenje
    VSL50024
    SZ člen 111, 112, 158, 111, 112, 158, 111, 112, 158. ZODPM člen 14, 14/2, 14, 14/2.
    lastninjenje stanovanj - tožba na izpraznitev stanovanja - pravna sposobnost
    Zavod RS za blagovne rezerve je v času uveljavitve Stanovanjskega

    zakona kot Republiška direkcija za blagovne rezerve deloval kot

    organizacija v sestavi Ministrstva za trgovino, vendar pa je bil

    kljub temu tudi v tistem obdobju samostojna pravna oseba, saj mu je

    takšen status podelil sam zakon (prim. 2. odstavek 14. člena Zakona o

    organizaciji in delovnem področju republiške uprave), zato je kot

    imetnik pravice uporabe na spornem stanovanju na podlagi 112. člena

    SZ le-ta (in ne Republika Slovenija po 111. členu SZ) postal lastnik

    spornega stanovanja.

     
  • 59.
    VSL sklep I Kp 1669/2004
    22.6.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22667
    KZ člen 134, 134/1, 134, 134/1. ZKP člen 17, 329, 364, 364/7, 17, 329, 364, 364/7.
    materialno pravo
    Pravno pomembna dejstva, ki so bistvena za izdajo odločbe, morajo

    biti ugotovljena po resnici in popolnoma. Zato mora sodišče, v

    kolikor je verjetno izkazano, da je lahko prišlo do hude telesne

    poškodbe zaradi drugega dogodka in ne ravnanja obtoženega, izvajati

    dokaze, da to verjetnost potrdi (ugotovi) ali izključi.

     
  • 60.
    VSL sklep III Cp 2221/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49764
    ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4, 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4.
    ustavitev izvršbe - plačilo predujma
    Če je izvršba na nepremičnino ustavljena zato, ker upnik ni plačal

    predujma za izvršilne stroške, upnik ne obdrži zastavne pravice na

    nepremičnini.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>