41.

VSL sodba in sklep I Cpg 288/2003

23.6.2005

obligacijsko pravo

VSL05652

ZOR člen 126, 126/3, 126, 126/3.

razdrtje pogodbe - razveza pogodbe

Pogodba se tudi ne šteje za razdrto, saj tožeča stranka ni zatrjevala

dejstev, ki bi ustrezala dejanskim stanovom, v katerih se pogodba po

zakonu šteje za razdrto (3. točka 126. člena ZOR).

 

43.

VDS sklep Pdp 673/2005

23.6.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03054

ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.

stvarna pristojnost - denarna kazen

Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

 

45.

VSK sodba I Cp 594/2004

23.6.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSK01153

ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.

odgovornost za škodo - krivdna odgovornost

Če bi tožena stranka preko pravilno projektiranega bazenčka postavila brv za prehod za zaposlene, bi s tem omogočila tudi gostom drugačen prehod, kot ga terjajo strogi sanitarni pogoji. Tožena stranka je zato utemeljeno odklonila zaposlenim drugačen prehod, saj bi s tem kršila sanitarne predpise. O tem je zaposlene seznanila, zato ji s takšnim ravnanjem ni mogoče očitati nobene nepravilnosti in se trditve tožnice o krivdni odgovornosti tožene stranke, ki zaposlenim ni omogočila drugačnega prehoda preko bazenčka, niso dokazale.

 

47.

VSL sodba I Cpg 321/2004

23.6.2005

obligacijsko pravo

VSL05541

URS člen 147, 147. ZUsts člen 48, 48/1, 48, 48/1.

članstvo - gospodarska družba

Ustavno sodišče je v obrazložitvi citirane odločbe ugotovilo

nasprotje 20. člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije z Ustavo,

ker je le prenesel pooblastilo za določanje članarine na zbornico, ne

da bi opredelil kriterije za določitev njene višine in zagotovil

potrebni nadzor nad izvrševanjem tega pooblastila (35. točka

obrazložitve). Iz obrazložitve torej izhaja, da po mnenju Ustavnega

sodišča sicer samo dejstvo, da je določitev višine članarine

prepuščena zborničnim organom, ustavno ni sporna (točka 31.

obrazložitve), vendar bi zakon moral predhodno urediti kriterije za

določitev njene višine. Iz 37. točke obrazložitve citirane odločbe

Ustavnega sodišča, v kateri se sklicuje na 48. člen Zakona o ustavnem

sodišču kot podlago za svojo odločitev, tako izhaja, da je Ustavno

sodišče neskladnost citiranega zakona z Ustavo ugotovilo v posledici

dejstva, da zakon ni uredil vprašanja, ki je na podlagi Ustave

zakonska materija, v posledici česar je podana pravna praznina,

katere ni mogoče zapolniti s podzakonskim predpisom oziroma aktom

same tožeče stranke. Iz navedenih razlogov citirana določba 20. člena

Zakona o gospodarski zbornici, veljavna v spornem obdobju, ne more

biti zadostna podlaga za nastanek obveznosti, ki jo je uveljavljala

tožeča stranka v tem postopku.

 

49.

VSL sodba I Cp 3120/2005

23.6.2005

civilno procesno pravo - medijsko pravo

VSL51227

ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.

odgovor na tožbo - obrazloženost - zamudna sodba - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do popravka in do odgovora - pojem

Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo,

moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice

ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena

stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča

procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP,

po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena

stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le

tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se

ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej

zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba

pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve

tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne

pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala

tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih

pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora

oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo

vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava

pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in

vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila

tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne

aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo.

Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo

dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in

za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2.

odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v

konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane

odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna

presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi

odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo

stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega

predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben

materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena

Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja

spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v

kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali

vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje

kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje

obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg

dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena

Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na

obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea

dolžnost objave popravka.

Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo

tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem

vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev

nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem

potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa.

Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega

obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli

trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se

popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma

navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in

dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja

bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba

4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek).

Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je

napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na

vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne

dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni

bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša.

Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse

drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na

področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej

ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.

 

51.

VSL sklep III Cp 2154/2005

22.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49754

ZIZ člen 34, 34/3, 38, 38/5, 38/6, 88, 34, 34/3, 38, 38/5, 38/6, 88.

izvršba na premičnine - ustavitev izvršbe

V primeru, ko sodišče izvršbo na premičnine ustavi, ker se pri

rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ni ovire, da

upnik v izvršilnem postopku, ki sicer še teče z drugimi izvršilnimi

sredstvi oziroma predmeti izvršbe, predlaga nadaljevanje izvršbe

ponovno z rubežem premičnin.

 

53.

VSL sodba in sklep I Cp 2200/04

22.6.2005

obligacijsko pravo - denacionalizacija

VSL51127

ZDEN člen 33, 33/2, 88, 88/2, 33, 33/2, 88, 88/2.

ničnost pravnega posla - dolžnost vrnitve

Sodna poravnava, sklenjena glede premoženja, ki je predmet vrnitve,

je nična. Razpolaganje pomeni tudi ustanovitev realnega bremena in

služnosti. Glede oživitve služnosti upravičenec ne more zahtevati

denacionalizacije.

 

55.

VSL sklep III Cp 1592/2005

22.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48540

ZIZ člen 15, 20, 20/3 20/4, 15, 20, 20/3 20/4. ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1.

zapadlost terjatve - notarski zapis

Terjatev iz notarskega zapisa mora biti zapadla in dokazana na enega

izmed načinov, določenih v tretjem in četrtem odstavku 20. člena ZIZ

v trenutku odločanja izvršilnega sodišča o utemeljenosti izvršilnega

predloga. Za presojo zapadlosti terjatve je torej relevanten trenutek

odločanja izvršilnega sodišča, ne pa trenutek vložitve izvršilnega

predloga.

 

57.

VSL sklep I Cp 1162/04

22.6.2005

civilno procesno pravo

VSL51165

ZPP člen 12, 140, 141, 142, 283, 285, 286, 286/1, 302/2, 12, 140, 141, 142, 283, 285, 286, 286/1, 302/2.

vročanje

Preklic ali odpoved pooblastila začne v razmerju do sodišča

učinkovati s trenutkom, ko je sodišče z njim seznanjeno, ne pa tedaj,

ko pooblastilo preneha učinkovati v notranjem razmerju med

pooblastiteljem in pooblaščencem. Dokler preklic ali odpoved

pooblastila sodišču nista naznanjena, mora sodišče v skladu s posebno

določbo 137. člena ZPP vsa sodna pisanja vročati pooblaščencu.

 

59.

VSL sklep II Cp 2882/2005

22.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50218

ZZK-1 člen 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3, 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3.

zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba zastavne pravice

Za izdajo sklepa na podlagi 86. in 88. člena ZZK-1 ni pogoj

pravnomočnost sklepa o izvršbi.