42.

VDS sklep Pdp 673/2005

23.6.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03054

ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.

stvarna pristojnost - denarna kazen

Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

 

44.

VSL sodba I Cp 3120/2005

23.6.2005

civilno procesno pravo - medijsko pravo

VSL51227

ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.

odgovor na tožbo - obrazloženost - zamudna sodba - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do popravka in do odgovora - pojem

Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo,

moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice

ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena

stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča

procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP,

po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena

stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le

tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se

ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej

zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba

pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve

tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne

pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala

tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih

pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora

oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo

vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava

pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in

vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila

tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne

aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo.

Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo

dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in

za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2.

odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v

konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane

odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna

presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi

odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo

stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega

predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben

materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena

Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja

spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v

kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali

vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje

kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje

obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg

dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena

Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na

obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea

dolžnost objave popravka.

Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo

tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem

vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev

nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem

potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa.

Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega

obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli

trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se

popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma

navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in

dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja

bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba

4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek).

Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je

napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na

vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne

dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni

bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša.

Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse

drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na

področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej

ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.

 

46.

VSL sklep IV Cp 1113/2005

23.6.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL51341

ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210/2-1, 210, 210/2-1. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2, 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2.

ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe - izvenzakonska skupnost

Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena

s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo

na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s

pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno

tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom

zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se

ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od

13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes

za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v

tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa

bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le

"utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta

spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja

spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika

namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske

skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar

sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,

da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa

ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega

sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno

tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o

vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče

odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v

katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od

tega vprašanja.

 

48.

VSL sklep I Cpg 1086/2003

23.6.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL05656

ZOR člen 313, 313. ZPP člen 168, 168/6, 168, 168/6.

vračunanje obresti in stroškov - sprememba tožbe - oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik

Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR

ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti

vračunavanja, ki jo zakon dopušča.

6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih

taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika

posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne

more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

 

50.

VSL sodba II Cp 2677/2005

22.6.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50268

ZOR člen 200, 200. OZ člen 179, 179.

nepremoženjska škoda - strah - pravno priznana škoda

Sodišče je ugotovilo, je tožnik utrpel strah, ki je porušil njegovo

duševno ravnotežje za dalj časa glede na to, da je obstajala možnost,

da bo zaradi mokrega mostu in nasproti prečno drsečega vozila, tožnik

skupaj z družino padel v reko. Gre nedvomno za okoliščine, ki tudi

objektivno utemeljujejo nastanek strahu pri tožniku in ki so

povzročile tudi dalj časa trajajoče porušenje psihičnega ravnovesja.

Strah je čustvo, ki se sproži pod vplivom zunanjih okoliščin in

pomeni izraz človekove negotovosti pred neznanim. Zato tudi ni

pomembno, kakšna je bila v konkretnem primeru hitrost vozil kot tudi

ne ali se je na koncu tožnikovo vozilo vendarle le dotaknilo ograje

in ni zgrmelo v reko. Bistveno je, da je tožnik ob nastanku v naprej

nedvomno nepričakovane situacije in hipnem nenadzorovanem premikanju

vozila proti robu mostu oziroma mostni ograji pomislil, da bo vozilo

zgrmelo v reko in v zvezi s tem nedvomno čutil hud strah zaradi

možnosti nastanka najhujšega izzida trčenja v konkretnem primeru, kot

izhaja iz njegovih izpovedb, povzetih v izpodbijani sodbi.

 

52.

VSL sklep I Cp 3040/2005

22.6.2005

stvarno pravo

VSL50352

SPZ člen 67, 67. SZ-1 člen 51, 51.

motenje posesti

Motilno ravnanje je naročil odbor lastnikov večstanovanjske hiše.

Pasivno legitimirani v motenjski pravdi so v tem primeru vsi

solastniki hiše.

 

54.

VSL sklep III Cp 558/2005

22.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49747

ZIZ člen 76, 76.

ustavitev izvršbe - izpolnitev obveznosti

Pritoženo sodišče še opozarja na uveljavljeno stališče sodne prakse,

po katerem mora izvršilno sodišče obvestilo banke, da je upnika v

celoti poplačala v skladu s sklepom o izvršbi, poslati upniku. Če ta

ne odgovori, se šteje, da je v celoti poplačan in v tem primeru izda

sodišče sklep o ustavitvi. V primeru, da upnik odgovori, da ni v

celoti poplačan, pa bo na njem dolžnost, da to z ustreznim obračunom

dokaže.

 

56.

VSL sklep II Cp 2882/2005

22.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50218

ZZK-1 člen 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3, 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3.

zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba zastavne pravice

Za izdajo sklepa na podlagi 86. in 88. člena ZZK-1 ni pogoj

pravnomočnost sklepa o izvršbi.

 

58.

VSL sklep III Cp 2221/2005

22.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49764

ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4, 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4.

ustavitev izvršbe - plačilo predujma

Če je izvršba na nepremičnino ustavljena zato, ker upnik ni plačal

predujma za izvršilne stroške, upnik ne obdrži zastavne pravice na

nepremičnini.

 

60.

VSL sodba II Cp 1502/2004

22.6.2005

stanovanjsko pravo - lastninjenje

VSL50024

SZ člen 111, 112, 158, 111, 112, 158, 111, 112, 158. ZODPM člen 14, 14/2, 14, 14/2.

lastninjenje stanovanj - tožba na izpraznitev stanovanja - pravna sposobnost

Zavod RS za blagovne rezerve je v času uveljavitve Stanovanjskega

zakona kot Republiška direkcija za blagovne rezerve deloval kot

organizacija v sestavi Ministrstva za trgovino, vendar pa je bil

kljub temu tudi v tistem obdobju samostojna pravna oseba, saj mu je

takšen status podelil sam zakon (prim. 2. odstavek 14. člena Zakona o

organizaciji in delovnem področju republiške uprave), zato je kot

imetnik pravice uporabe na spornem stanovanju na podlagi 112. člena

SZ le-ta (in ne Republika Slovenija po 111. členu SZ) postal lastnik

spornega stanovanja.