• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sodba I Cpg 321/2004
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05541
    URS člen 147, 147. ZUsts člen 48, 48/1, 48, 48/1.
    članstvo - gospodarska družba
    Ustavno sodišče je v obrazložitvi citirane odločbe ugotovilo

    nasprotje 20. člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije z Ustavo,

    ker je le prenesel pooblastilo za določanje članarine na zbornico, ne

    da bi opredelil kriterije za določitev njene višine in zagotovil

    potrebni nadzor nad izvrševanjem tega pooblastila (35. točka

    obrazložitve). Iz obrazložitve torej izhaja, da po mnenju Ustavnega

    sodišča sicer samo dejstvo, da je določitev višine članarine

    prepuščena zborničnim organom, ustavno ni sporna (točka 31.

    obrazložitve), vendar bi zakon moral predhodno urediti kriterije za

    določitev njene višine. Iz 37. točke obrazložitve citirane odločbe

    Ustavnega sodišča, v kateri se sklicuje na 48. člen Zakona o ustavnem

    sodišču kot podlago za svojo odločitev, tako izhaja, da je Ustavno

    sodišče neskladnost citiranega zakona z Ustavo ugotovilo v posledici

    dejstva, da zakon ni uredil vprašanja, ki je na podlagi Ustave

    zakonska materija, v posledici česar je podana pravna praznina,

    katere ni mogoče zapolniti s podzakonskim predpisom oziroma aktom

    same tožeče stranke. Iz navedenih razlogov citirana določba 20. člena

    Zakona o gospodarski zbornici, veljavna v spornem obdobju, ne more

    biti zadostna podlaga za nastanek obveznosti, ki jo je uveljavljala

    tožeča stranka v tem postopku.

     
  • 42.
    VSL sklep I Cpg 1310/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05644
    ZPP člen 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
    glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - trditveno in dokazno breme
    Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožeče stranke na glavno

    obravnavo za dne 23.10.2002 ni pravilno vabilo. Pritožnik v pritožbi

    tudi utemeljeno opozarja, da sodišče v pravdnem postopku ugotavlja

    samo sporna dejstva, medtem ko nespornih dejstev stranki ni potrebno

    dokazovati.

     
  • 43.
    VSK sklep II Cp 581/2005
    23.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01148
    ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/2, 53, 53/2, 58, 58/2.
    neobrazložen ugovor - narok
    Dolžnica si napačno razlaga, da zadošča v ugovoru samo zapis, da gre za pasivno družbenico. To trditev bi morala dolžnica utemeljiti s konkretnimi dejstvi, ki bi to njeno trditev utemeljevali in za ta dejstva predložiti dokaze. Le v takem primeru bi sodišče po potrebi razpisalo narok po 2. odst. 58. čl. ZIZ. Narok pa ni predviden za dopolnjevanje nepopolnih navedb v ugovoru.

     
  • 44.
    VSL sodba in sklep I Cpg 288/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05652
    ZOR člen 126, 126/3, 126, 126/3.
    razdrtje pogodbe - razveza pogodbe
    Pogodba se tudi ne šteje za razdrto, saj tožeča stranka ni zatrjevala

    dejstev, ki bi ustrezala dejanskim stanovom, v katerih se pogodba po

    zakonu šteje za razdrto (3. točka 126. člena ZOR).

     
  • 45.
    VDS sklep in sodba Pdp 152/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03026
    ZDDO člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZDR člen 204, 204/5, 204, 204/5.
    uprava - razporeditev - odškodnina
    Ker tožnica ni dokazala, da je predstojnik upravne enote v razpisnem

    postopku ravnal diskriminatorno s tem, ko je na razpisano delovno

    mesto izbral drugega kandidata, njen zahtevek, naj se razpisni

    postopek razveljavi ter z njo sklene PZ za razpisano delovno mesto,

    ni utemeljen. Tudi če bi sodišče ugotovilo, da je bilo v razpisnem

    postopku kršeno načelo prepovedi diskriminacije, pa po novem ZDR ne

    bi moglo razveljaviti razpisnega postopka, ampak bi tožnici lahko

    priznalo le odškodnino. Tudi po ZJU je razveljavitev mogoča le, če se

    ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

    Predstojnik upravne enote mora pred odločitvijo o zasedbi prostega

    sistemiziranega delovnega mesta z novimi delavci preveriti, ali je

    delovno mesto mogoče zapolniti z že zaposlenim delavcem.

     
  • 46.
    VDS sklep Pdp 673/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03054
    ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.
    stvarna pristojnost - denarna kazen
    Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

    odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

    določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

    imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

    sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

    kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

     
  • 47.
    VSL sklep IV Cp 1113/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51341
    ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210/2-1, 210, 210/2-1. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2, 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2.
    ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe - izvenzakonska skupnost
    Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena

    s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo

    na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s

    pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno

    tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom

    zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se

    ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od

    13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes

    za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v

    tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa

    bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le

    "utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta

    spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja

    spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika

    namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske

    skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar

    sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,

    da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa

    ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega

    sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno

    tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o

    vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče

    odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v

    katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od

    tega vprašanja.

     
  • 48.
    VSL sodba IV Cp 4634/2005
    23.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50792
    ZZZDR člen 123, 131c, 132, 132/1, 123, 131c, 132, 132/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
    plačilo preživnine - zvišanje preživnine - zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Ker je preživninska terjatev nečista denarna terjatev, ki se v pravdi

    ne valorizira, preživninski upravičenec pa ima pravico zahtevati

    zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, mu gredo tudi od

    zvišanih preživninskih obrokov zakonite zamudne obresti od vložitve

    tožbe dalje do plačila.

     
  • 49.
    VSK sklep I Cpg 99/2005
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01196
    ZPPSL člen 99, 99/1, 99, 99/1.
    stečajni postopek - odpoved delovnega razmerja
    Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 1.1.2003, v 103. čl. določa, da v stečajnem postopku, ki ga izvede sodišče, lahko stečajni upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno, vendar je že iz citiranega zakonskega določila razvidno, da gre za drugačno situacijo, kot je obravnavana, in sicer za takšno, pri kateri sta faza začetka in zaključka stečajnega postopka časovno oddaljena, ne pa združena, kot je to v situaciji po 1. odst. 99. čl. ZPPSL; ko gre za hkratnost začetka in zaključka stečajnega postopka nad dolžnikom, se vprašanje (ne)potrebnosti dela pri dolžniku zaposlenih delavcev sploh ne more postavljati, ampak gre za takojšnjo realizacijo razloga, zaradi katerega dolžnik kot družba preneha obstajati (tj. s stečajem - 1. odst. 455. čl. Zakona o gospodarskih družba, ZGD).

     
  • 50.
    VSL sklep II Cp 2115/2004
    22.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50200
    ZOR člen 112, 112. ZD člen 138, 138.
    dedovanje
    Pritožnica, ki kot dedinja izpodbija dano izjavo, da se odpoveduje

    svojemu dednemu deležu oziroma ga odstopa v korist druge dedinje, za

    katero trdi, da je bila od nje pridobljena na zvijačen način, pa med

    dedinjama ni soglasja o tem, lahko njeno razveljavitev doseže le po

    splošnih predpisih obligacijskega prava z ustrezno tožbo. Ker

    pritožnica pravnomočne odločbe o tem, da je bila dedna izjava od nje

    pridobljena z zvijačo, ni predložila, njenih trditev o tem tudi ni

    mogoče upoštevati.

     
  • 51.
    VSL sklep II Cp 1596/2004
    22.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50935
    SZ člen 31, 31/1, 31/3, 33/2, 31, 31/1, 31/3, 33/2.
    vzdrževanje televizijskega kabelskega sistema
    V konkretnem primeru so pravno odločilne naslednje okoliščine:

    - ali gre pri napeljavi kabelskega sistema za redno upravljanje, za

    katerega je potrebna le večina sostanovalcev, ali za izredno

    upravljanje, zaradi česar je potrebno soglasje vseh solastnikov

    (31. člen Stanovanjskega zakona-SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s

    spremembami); nadalje, ali gre za skupno napravo, ki sicer služi

    le posameznim stanovanjem, tako da bremenijo stroški upravljanja

    zgolj lastnike teh stanovanj (drugi odstavek 33. člena SZ);

    - ali je toženec dal soglasje k napeljavi kabelskega sistema in ali

    kabelski sistem, če ni dal soglasja, kljub temu uporablja (kot to

    zatrjuje tožeča stranka);

    - ali je tožeča stranka založila stroške vzdrževanja iz svojih

    lastnih sredstev (le v tem primeru je tožeča stranka kot upravnik

    aktivno legitimirana; 29. člen SZ).

     
  • 52.
    VSL sklep I Cp 3040/2005
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50352
    SPZ člen 67, 67. SZ-1 člen 51, 51.
    motenje posesti
    Motilno ravnanje je naročil odbor lastnikov večstanovanjske hiše.

    Pasivno legitimirani v motenjski pravdi so v tem primeru vsi

    solastniki hiše.

     
  • 53.
    VSL Sklep I Cp 2057/04
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51164
    ZOR člen 210, 210/4, 214, 219, 210, 210/4, 214, 219.
    neupravičena pridobitev
    Obogaten je tisti, ki ima obogatitev v rokah.

     
  • 54.
    VSL sodba II Cp 2677/2005
    22.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50268
    ZOR člen 200, 200. OZ člen 179, 179.
    nepremoženjska škoda - strah - pravno priznana škoda
    Sodišče je ugotovilo, je tožnik utrpel strah, ki je porušil njegovo

    duševno ravnotežje za dalj časa glede na to, da je obstajala možnost,

    da bo zaradi mokrega mostu in nasproti prečno drsečega vozila, tožnik

    skupaj z družino padel v reko. Gre nedvomno za okoliščine, ki tudi

    objektivno utemeljujejo nastanek strahu pri tožniku in ki so

    povzročile tudi dalj časa trajajoče porušenje psihičnega ravnovesja.

    Strah je čustvo, ki se sproži pod vplivom zunanjih okoliščin in

    pomeni izraz človekove negotovosti pred neznanim. Zato tudi ni

    pomembno, kakšna je bila v konkretnem primeru hitrost vozil kot tudi

    ne ali se je na koncu tožnikovo vozilo vendarle le dotaknilo ograje

    in ni zgrmelo v reko. Bistveno je, da je tožnik ob nastanku v naprej

    nedvomno nepričakovane situacije in hipnem nenadzorovanem premikanju

    vozila proti robu mostu oziroma mostni ograji pomislil, da bo vozilo

    zgrmelo v reko in v zvezi s tem nedvomno čutil hud strah zaradi

    možnosti nastanka najhujšega izzida trčenja v konkretnem primeru, kot

    izhaja iz njegovih izpovedb, povzetih v izpodbijani sodbi.

     
  • 55.
    VSL sklep III Cp 1105/2005
    22.6.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49752
    ZIZ člen 38, 38/1, 38/8, 38, 38/1, 38/8. OZ člen 378, 378/1, 378, 378/1.
    izvršilni stroški - tek zamudnih obresti
    Zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov tečejo od dneva

    izdaje sklepa o njihovi odmeri do plačila in ne od dne, ko je upnik

    plačal izvršiteljev račun oziroma od dneva izstavitve tega računa.

     
  • 56.
    VSL sodba I Cp 1736/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50385
    ZOR člen 919, 919.
    nezgodno zavarovanje - devizna klavzula
    Z določbama 1. in 2. odst. 919. člena ZOR je določen izpolnitveni rok

    zavarovalnici. Če ta ne plača odškodnine ali pogodbeno dogovorjene

    zavarovalnine v 14-ih dneh od izpolnitve predpostavk iz 1. oziroma 2.

    odst. 919. člena ZOR, pride zavarovalnica v dolžniško zamudo (324.

    člen ZOR). Obveznost zavarovalnice pri nezgodnem zavarovanju namreč

    nastane, če nastopi zavarovalni primer in če upravičenec z obvestilom

    o njem zahteva zavarovalnino. Zato je potrebno v takšnih primerih

    presoditi, ali je upravičenec do izplačila zavarovalnine ob obvestilu

    o zavarovalnem primeru predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze,

    na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak v smislu

    2. odst. 18. člena ZOR ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti.

    Dokazno breme o obstoju okoliščin iz 2. odst. 919. člena, zaradi

    katerih naj ne bi bila zavarovalnica v zamudi s svojo izpolnitvijo,

    je na njeni strani.

     
  • 57.
    VSL sklep I Cp 1056/2004
    22.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50347
    ZZK-1 člen 146, 146/3, 211, 212, 212/2, 260, 260/1, 146, 146/3, 211, 212, 212/2, 260, 260/1.
    javno dobro - zaznamba
    Za pridobitev in ukinitev statusa grajenega javnega dobra se zahteva

    ustrezna ugotovitvena odločba, ki jo, če gre za status grajenega

    javnega dobra lokalnega pomena, na podlagi sklepa pristojnega

    občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava.

    Tudi v prehodnih določbah 260-1 ni predvidena možnost pridobitve

    statusa grajenega javnega dobra brez ustrezne odločbe, tudi na

    grajeno javno dobro, ki se po zakonu šteje za javno dobro.

     
  • 58.
    VSL sklep III Cp 2154/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49754
    ZIZ člen 34, 34/3, 38, 38/5, 38/6, 88, 34, 34/3, 38, 38/5, 38/6, 88.
    izvršba na premičnine - ustavitev izvršbe
    V primeru, ko sodišče izvršbo na premičnine ustavi, ker se pri

    rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ni ovire, da

    upnik v izvršilnem postopku, ki sicer še teče z drugimi izvršilnimi

    sredstvi oziroma predmeti izvršbe, predlaga nadaljevanje izvršbe

    ponovno z rubežem premičnin.

     
  • 59.
    VSL sodba II Cp 1502/2004
    22.6.2005
    stanovanjsko pravo - lastninjenje
    VSL50024
    SZ člen 111, 112, 158, 111, 112, 158, 111, 112, 158. ZODPM člen 14, 14/2, 14, 14/2.
    lastninjenje stanovanj - tožba na izpraznitev stanovanja - pravna sposobnost
    Zavod RS za blagovne rezerve je v času uveljavitve Stanovanjskega

    zakona kot Republiška direkcija za blagovne rezerve deloval kot

    organizacija v sestavi Ministrstva za trgovino, vendar pa je bil

    kljub temu tudi v tistem obdobju samostojna pravna oseba, saj mu je

    takšen status podelil sam zakon (prim. 2. odstavek 14. člena Zakona o

    organizaciji in delovnem področju republiške uprave), zato je kot

    imetnik pravice uporabe na spornem stanovanju na podlagi 112. člena

    SZ le-ta (in ne Republika Slovenija po 111. členu SZ) postal lastnik

    spornega stanovanja.

     
  • 60.
    VSL sklep III Cp 2221/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49764
    ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4, 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4.
    ustavitev izvršbe - plačilo predujma
    Če je izvršba na nepremičnino ustavljena zato, ker upnik ni plačal

    predujma za izvršilne stroške, upnik ne obdrži zastavne pravice na

    nepremičnini.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>