Pravna podlaga
ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.
Jedro
Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo, moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP, po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2. odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea dolžnost objave popravka. Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa. Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba 4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek). Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša. Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.