41.

VSL sodba I Cpg 1407/2003

23.6.2005

obligacijsko pravo - transportno pravo

VSL07427

ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.

mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).

 

43.

VDS sklep in sodba Pdp 152/2005

23.6.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03026

ZDDO člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZDR člen 204, 204/5, 204, 204/5.

uprava - razporeditev - odškodnina

Ker tožnica ni dokazala, da je predstojnik upravne enote v razpisnem

postopku ravnal diskriminatorno s tem, ko je na razpisano delovno

mesto izbral drugega kandidata, njen zahtevek, naj se razpisni

postopek razveljavi ter z njo sklene PZ za razpisano delovno mesto,

ni utemeljen. Tudi če bi sodišče ugotovilo, da je bilo v razpisnem

postopku kršeno načelo prepovedi diskriminacije, pa po novem ZDR ne

bi moglo razveljaviti razpisnega postopka, ampak bi tožnici lahko

priznalo le odškodnino. Tudi po ZJU je razveljavitev mogoča le, če se

ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

Predstojnik upravne enote mora pred odločitvijo o zasedbi prostega

sistemiziranega delovnega mesta z novimi delavci preveriti, ali je

delovno mesto mogoče zapolniti z že zaposlenim delavcem.

 

45.

VSL sklep IV Cp 1113/2005

23.6.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL51341

ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210/2-1, 210, 210/2-1. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2, 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2.

ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe - izvenzakonska skupnost

Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena

s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo

na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s

pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno

tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom

zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se

ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od

13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes

za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v

tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa

bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le

"utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta

spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja

spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika

namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske

skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar

sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,

da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa

ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega

sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno

tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o

vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče

odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v

katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od

tega vprašanja.

 

47.

VSL sklep I Cpg 1086/2003

23.6.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL05656

ZOR člen 313, 313. ZPP člen 168, 168/6, 168, 168/6.

vračunanje obresti in stroškov - sprememba tožbe - oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik

Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR

ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti

vračunavanja, ki jo zakon dopušča.

6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih

taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika

posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne

more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

 

49.

VSL sodba I Cp 3120/2005

23.6.2005

civilno procesno pravo - medijsko pravo

VSL51227

ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.

odgovor na tožbo - obrazloženost - zamudna sodba - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do popravka in do odgovora - pojem

Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo,

moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice

ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena

stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča

procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP,

po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena

stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le

tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se

ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej

zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba

pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve

tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne

pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala

tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih

pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora

oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo

vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava

pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in

vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila

tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne

aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo.

Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo

dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in

za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2.

odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v

konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane

odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna

presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi

odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo

stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega

predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben

materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena

Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja

spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v

kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali

vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje

kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje

obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg

dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena

Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na

obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea

dolžnost objave popravka.

Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo

tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem

vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev

nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem

potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa.

Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega

obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli

trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se

popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma

navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in

dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja

bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba

4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek).

Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je

napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na

vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne

dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni

bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša.

Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse

drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na

področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej

ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.

 

51.

VSL sklep III Cp 2221/2005

22.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49764

ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4, 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4.

ustavitev izvršbe - plačilo predujma

Če je izvršba na nepremičnino ustavljena zato, ker upnik ni plačal

predujma za izvršilne stroške, upnik ne obdrži zastavne pravice na

nepremičnini.

 

53.

VSL sklep II Cp 3085/2005

22.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50022

ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. SPZ člen 15, 15/2, 24, 24/1, 24/2, 15, 15/2, 24, 24/1, 24/2.

začasna odredba - posest

Ker SPZ pojma posesti pravice ne pozna in pravica ne more biti objekt

posestnega varstva, tožeča stranka pa z dajatvenim zahtevkom zahteva,

naj se toženi stranki prepove posegati v "posest pravice

distribucijskega signala TV Šiška", njena terjatev že iz tega razloga

ni verjetno izkazana.

 

55.

VSL sklep II Cp 1596/2004

22.6.2005

stanovanjsko pravo

VSL50935

SZ člen 31, 31/1, 31/3, 33/2, 31, 31/1, 31/3, 33/2.

vzdrževanje televizijskega kabelskega sistema

V konkretnem primeru so pravno odločilne naslednje okoliščine:

- ali gre pri napeljavi kabelskega sistema za redno upravljanje, za

katerega je potrebna le večina sostanovalcev, ali za izredno

upravljanje, zaradi česar je potrebno soglasje vseh solastnikov

(31. člen Stanovanjskega zakona-SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s

spremembami); nadalje, ali gre za skupno napravo, ki sicer služi

le posameznim stanovanjem, tako da bremenijo stroški upravljanja

zgolj lastnike teh stanovanj (drugi odstavek 33. člena SZ);

- ali je toženec dal soglasje k napeljavi kabelskega sistema in ali

kabelski sistem, če ni dal soglasja, kljub temu uporablja (kot to

zatrjuje tožeča stranka);

- ali je tožeča stranka založila stroške vzdrževanja iz svojih

lastnih sredstev (le v tem primeru je tožeča stranka kot upravnik

aktivno legitimirana; 29. člen SZ).

 

57.

VSL sklep II Cp 2362/2005

22.6.2005

DEDNO PRAVO

VSL50018

ZD člen 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1, 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1.

prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - spor o dejstvih - vračunanje daril - prepozna pritožba

Kadar med dediči obstaja spor o dejstvih, od katerih je odvisna

velikost nujnega deleža, zlasti vračunanje daril v dedni delež,

zapuščinsko sodišče spornih dejstev ne more ugotavljati ali

razčiščevati samo, temveč mora v skladu s 3. točko 2. odstavka 210.

člena Zakona o dedovanju postopek prekiniti in stranki napotiti na

pravdo.

 

59.

VSL sklep III Cp 740/2005

22.6.2005

obligacijsko pravo

VSL48542

ZOR člen 361, 361/1, 379, 379/1, 361, 361/1, 379, 379/1.

poravnava - začetek teka zastaranja - terjatev

Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) za vse terjatve, ki so bile

ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega

pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim

pristojnim organom, določa, da zastarajo v desetih letih, tudi tiste,

za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl.

ZOR). V 379. čl. ZOR ni jasno določeno, od kdaj teče zastaralni rok

pri judikatni terjatvi. Pritožbeno sodišče se strinja z načelnim

materialnopravnim izhodiščem sodišča prve stopnje, da če sta se

stranki v poravnavi dogovorili za kasnejši rok zapadlosti od dneva,

ko je bila sklenjena sodna poravnava, zastaralni rok začne teči prvi

dan po dnevu, ko je imel upnik pogoje za tožbo (torej od dospelosti

terjatve, primerjaj s 1. odst. 361. čl. ZOR). Napačno pa je stališče

sodišča prve stopnje, da je upnikova terjatev v celoti zapadla

29.5.1995. Spregledalo je namreč, da sta se stranki dogovorili za

vračilo posojila v 36 mesečnih obrokih z zapadlostjo vsakega obroka

15. dan v mesecu.