42.

VDS sklep Pdp 852/2005

23.6.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03218

ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/3, 83, 83/2, 177, 177/3.

delovno razmerje - začasna odredba - zagovor

V času, ko je tožena stranka tožnika povabila na zagovor

pred izredno odpovedjo PZ, je bil tožnik zmožen za delo s

polovičnim delovnim časom, a se vabilu ni odzval in svoje

odsotnosti ni opravičil. Ker iz tožnikovih navedb tudi ne

izhaja, da bi bila izredna odpoved podana prepozno,

tožnikova terjatev kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni

verjetno izkazana.

 

44.

VSL sklep IV Cp 1970/2005

23.6.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51340

ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 268, 40, 40/1, 44, 44/1, 268. ZPP člen 94, 98, 94, 98. ZBPP člen 37, 37/3, 37, 37/3.

pooblastilo - začasna odredba - sklep o izvršbi - izvršilno sredstvo

Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

 

46.

VSL sodba IV Cp 4634/2005

23.6.2005

DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL50792

ZZZDR člen 123, 131c, 132, 132/1, 123, 131c, 132, 132/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.

plačilo preživnine - zvišanje preživnine - zamudne obresti - tek zamudnih obresti

Ker je preživninska terjatev nečista denarna terjatev, ki se v pravdi

ne valorizira, preživninski upravičenec pa ima pravico zahtevati

zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, mu gredo tudi od

zvišanih preživninskih obrokov zakonite zamudne obresti od vložitve

tožbe dalje do plačila.

 

48.

VSL sodba I Cp 3120/2005

23.6.2005

civilno procesno pravo - medijsko pravo

VSL51227

ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.

odgovor na tožbo - obrazloženost - zamudna sodba - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do popravka in do odgovora - pojem

Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo,

moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice

ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena

stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča

procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP,

po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena

stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le

tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se

ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej

zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba

pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve

tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne

pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala

tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih

pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora

oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo

vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava

pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in

vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila

tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne

aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo.

Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo

dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in

za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2.

odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v

konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane

odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna

presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi

odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo

stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega

predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben

materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena

Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja

spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v

kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali

vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje

kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje

obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg

dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena

Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na

obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea

dolžnost objave popravka.

Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo

tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem

vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev

nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem

potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa.

Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega

obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli

trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se

popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma

navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in

dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja

bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba

4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek).

Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je

napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na

vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne

dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni

bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša.

Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse

drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na

področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej

ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.

 

50.

VSL sklep I Cp 1162/04

22.6.2005

civilno procesno pravo

VSL51165

ZPP člen 12, 140, 141, 142, 283, 285, 286, 286/1, 302/2, 12, 140, 141, 142, 283, 285, 286, 286/1, 302/2.

vročanje

Preklic ali odpoved pooblastila začne v razmerju do sodišča

učinkovati s trenutkom, ko je sodišče z njim seznanjeno, ne pa tedaj,

ko pooblastilo preneha učinkovati v notranjem razmerju med

pooblastiteljem in pooblaščencem. Dokler preklic ali odpoved

pooblastila sodišču nista naznanjena, mora sodišče v skladu s posebno

določbo 137. člena ZPP vsa sodna pisanja vročati pooblaščencu.

 

52.

VSL sklep II Cp 1596/2004

22.6.2005

stanovanjsko pravo

VSL50935

SZ člen 31, 31/1, 31/3, 33/2, 31, 31/1, 31/3, 33/2.

vzdrževanje televizijskega kabelskega sistema

V konkretnem primeru so pravno odločilne naslednje okoliščine:

- ali gre pri napeljavi kabelskega sistema za redno upravljanje, za

katerega je potrebna le večina sostanovalcev, ali za izredno

upravljanje, zaradi česar je potrebno soglasje vseh solastnikov

(31. člen Stanovanjskega zakona-SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s

spremembami); nadalje, ali gre za skupno napravo, ki sicer služi

le posameznim stanovanjem, tako da bremenijo stroški upravljanja

zgolj lastnike teh stanovanj (drugi odstavek 33. člena SZ);

- ali je toženec dal soglasje k napeljavi kabelskega sistema in ali

kabelski sistem, če ni dal soglasja, kljub temu uporablja (kot to

zatrjuje tožeča stranka);

- ali je tožeča stranka založila stroške vzdrževanja iz svojih

lastnih sredstev (le v tem primeru je tožeča stranka kot upravnik

aktivno legitimirana; 29. člen SZ).

 

54.

VSL sodba in sklep I Cp 2200/04

22.6.2005

obligacijsko pravo - denacionalizacija

VSL51127

ZDEN člen 33, 33/2, 88, 88/2, 33, 33/2, 88, 88/2.

ničnost pravnega posla - dolžnost vrnitve

Sodna poravnava, sklenjena glede premoženja, ki je predmet vrnitve,

je nična. Razpolaganje pomeni tudi ustanovitev realnega bremena in

služnosti. Glede oživitve služnosti upravičenec ne more zahtevati

denacionalizacije.

 

56.

VSL sodba II Cp 2554/2005

22.6.2005

obligacijsko pravo

VSL50952

ZOR člen 281, 281/3, 281, 281/3.

izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj

Določba 3. odstavka 281. člena ZOR uzakonja pravno fikcijo, da je pri

neodplačnih razpolaganjih dolžnik vedel, da s takšnim razpolaganjem

škoduje upnikom. Na takšno razumevanje zakonske določbe kaže samo

besedilo navedene določbe, ki drugače kot predhodna določba 2.

odstavka istega člena uporablja besedici da "se šteje", da je dolžnik

vedel, da škoduje upnikom, in ne da se zgolj "domneva" (besedilo

drugega odstavka). Škodovalni namen je torej ob navedeni jezikovni in

sistemski razlagi izkazan po sili zakona in ga zato v pravdi ni

potrebno dokazovati oziroma obstoja te uzakonjene okoliščine na

drugi strani toženec tudi ne more izpodbiti. Zato se je sodišče prve

stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z ugotavljanjem ali je izkazan tudi

obdarovalčev škodovalni namen ob sklenitvi spornih darilnih pogodb, s

katerim je v korist drugotoženke razpolagal s svojimi nepremičninami.

 

58.

VSL sklep II Cp 2362/2005

22.6.2005

DEDNO PRAVO

VSL50018

ZD člen 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1, 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1.

prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - spor o dejstvih - vračunanje daril - prepozna pritožba

Kadar med dediči obstaja spor o dejstvih, od katerih je odvisna

velikost nujnega deleža, zlasti vračunanje daril v dedni delež,

zapuščinsko sodišče spornih dejstev ne more ugotavljati ali

razčiščevati samo, temveč mora v skladu s 3. točko 2. odstavka 210.

člena Zakona o dedovanju postopek prekiniti in stranki napotiti na

pravdo.

 

60.

VSL sklep II Cp 2115/2004

22.6.2005

DEDNO PRAVO

VSL50200

ZOR člen 112, 112. ZD člen 138, 138.

dedovanje

Pritožnica, ki kot dedinja izpodbija dano izjavo, da se odpoveduje

svojemu dednemu deležu oziroma ga odstopa v korist druge dedinje, za

katero trdi, da je bila od nje pridobljena na zvijačen način, pa med

dedinjama ni soglasja o tem, lahko njeno razveljavitev doseže le po

splošnih predpisih obligacijskega prava z ustrezno tožbo. Ker

pritožnica pravnomočne odločbe o tem, da je bila dedna izjava od nje

pridobljena z zvijačo, ni predložila, njenih trditev o tem tudi ni

mogoče upoštevati.