• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VSK sklep I Cp 763/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01151
    ZZK-1 člen 245, 245.
    zaznamba
    Po 245. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Da je vložena izbrisna tožba so predlagatelji v zemljiškoknjižnem postopku dokazali z listino, saj so predlogu za vpis priložili kopijo tožbe, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v K.

    Sodišče prve stopnje je glede na takšno listino, ki je bila priložena predlogu za vpis zaznambe, pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe pri spornih nepremičninah. O tem, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti šele pravdno sodišče v pravdnem postopku in če bo ugotovilo, da izbrisna tožba ni utemeljena, se bo zaznamba tega vpisa v zemljiški knjigi izbrisala.

     
  • 42.
    VSK sodba I Cp 594/2004
    23.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01153
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    odgovornost za škodo - krivdna odgovornost
    Če bi tožena stranka preko pravilno projektiranega bazenčka postavila brv za prehod za zaposlene, bi s tem omogočila tudi gostom drugačen prehod, kot ga terjajo strogi sanitarni pogoji. Tožena stranka je zato utemeljeno odklonila zaposlenim drugačen prehod, saj bi s tem kršila sanitarne predpise. O tem je zaposlene seznanila, zato ji s takšnim ravnanjem ni mogoče očitati nobene nepravilnosti in se trditve tožnice o krivdni odgovornosti tožene stranke, ki zaposlenim ni omogočila drugačnega prehoda preko bazenčka, niso dokazale.

     
  • 43.
    VDS sklep Pdp 852/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03218
    ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/3, 83, 83/2, 177, 177/3.
    delovno razmerje - začasna odredba - zagovor
    V času, ko je tožena stranka tožnika povabila na zagovor

    pred izredno odpovedjo PZ, je bil tožnik zmožen za delo s

    polovičnim delovnim časom, a se vabilu ni odzval in svoje

    odsotnosti ni opravičil. Ker iz tožnikovih navedb tudi ne

    izhaja, da bi bila izredna odpoved podana prepozno,

    tožnikova terjatev kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni

    verjetno izkazana.

     
  • 44.
    VSL sodba in sklep I Cpg 288/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05652
    ZOR člen 126, 126/3, 126, 126/3.
    razdrtje pogodbe - razveza pogodbe
    Pogodba se tudi ne šteje za razdrto, saj tožeča stranka ni zatrjevala

    dejstev, ki bi ustrezala dejanskim stanovom, v katerih se pogodba po

    zakonu šteje za razdrto (3. točka 126. člena ZOR).

     
  • 45.
    VSL sodba I Cpg 1407/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - transportno pravo
    VSL07427
    ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.
    mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza
    Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).

     
  • 46.
    VSL sodba I Cp 3120/2005
    23.6.2005
    civilno procesno pravo - medijsko pravo
    VSL51227
    ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.
    odgovor na tožbo - obrazloženost - zamudna sodba - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do popravka in do odgovora - pojem
    Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo,

    moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice

    ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena

    stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča

    procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP,

    po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena

    stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le

    tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se

    ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej

    zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba

    pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve

    tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne

    pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala

    tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih

    pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora

    oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo

    vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava

    pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in

    vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila

    tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne

    aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo.

    Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo

    dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in

    za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2.

    odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v

    konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane

    odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna

    presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi

    odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo

    stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega

    predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben

    materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena

    Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja

    spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v

    kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali

    vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje

    kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje

    obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg

    dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena

    Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na

    obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea

    dolžnost objave popravka.

    Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo

    tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem

    vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev

    nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem

    potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa.

    Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega

    obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli

    trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se

    popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma

    navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in

    dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja

    bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba

    4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek).

    Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je

    napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na

    vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne

    dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni

    bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša.

    Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse

    drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na

    področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej

    ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.

     
  • 47.
    VSL sklep I Cpg 1086/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05656
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 168, 168/6, 168, 168/6.
    vračunanje obresti in stroškov - sprememba tožbe - oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik
    Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR

    ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti

    vračunavanja, ki jo zakon dopušča.

    6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih

    taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika

    posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne

    more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

     
  • 48.
    VSL sodba I Cpg 972/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05617
    ZPP člen 212, 229, 236, 212, 229, 236.
    priča - trditveno in dokazno breme
    Sodišče res ne ve, kaj bodo priče izpovedale, vendar pa mora vedeti,

    katera dejstva naj bi potrjevale. Z izpovedbami prič ni moč

    nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Zato mora stranka najprej

    zatrjevati konkretna dejstva, ki naj bi jih priče potrdile. Ta pa

    morajo biti pravnorelevatna za odločitev, da opravičijo izvedbo

    predlaganih dokazov.

     
  • 49.
    VSL sklep IV Cp 1970/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51340
    ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 268, 40, 40/1, 44, 44/1, 268. ZPP člen 94, 98, 94, 98. ZBPP člen 37, 37/3, 37, 37/3.
    pooblastilo - začasna odredba - sklep o izvršbi - izvršilno sredstvo
    Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

    je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

    zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

    organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

    predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

    člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

    pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

    razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

    katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

    izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

    za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

    ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

    pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

    zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

    pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

    predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

    sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

    ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

    pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

    podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

    predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

    odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

    podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

    treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

    varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

    določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

    dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

     
  • 50.
    VSL sklep III Cp 2221/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49764
    ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4, 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4.
    ustavitev izvršbe - plačilo predujma
    Če je izvršba na nepremičnino ustavljena zato, ker upnik ni plačal

    predujma za izvršilne stroške, upnik ne obdrži zastavne pravice na

    nepremičnini.

     
  • 51.
    VSL sklep II Cp 2362/2005
    22.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50018
    ZD člen 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1, 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1.
    prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - spor o dejstvih - vračunanje daril - prepozna pritožba
    Kadar med dediči obstaja spor o dejstvih, od katerih je odvisna

    velikost nujnega deleža, zlasti vračunanje daril v dedni delež,

    zapuščinsko sodišče spornih dejstev ne more ugotavljati ali

    razčiščevati samo, temveč mora v skladu s 3. točko 2. odstavka 210.

    člena Zakona o dedovanju postopek prekiniti in stranki napotiti na

    pravdo.

     
  • 52.
    VSL sklep I Cp 2208/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50605
    ZTLR člen 79, 79.
    motenje posesti
    Posestna tožba je dajatvena tožba in tudi sklep sodišča, s katerim se

    odloča o posestnem varstvu, mora biti dajatven, saj se z njim

    uresničuje posestno varstvo (79. člen ZTLR).

     
  • 53.
    VSL sodba II Cp 2677/2005
    22.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50268
    ZOR člen 200, 200. OZ člen 179, 179.
    nepremoženjska škoda - strah - pravno priznana škoda
    Sodišče je ugotovilo, je tožnik utrpel strah, ki je porušil njegovo

    duševno ravnotežje za dalj časa glede na to, da je obstajala možnost,

    da bo zaradi mokrega mostu in nasproti prečno drsečega vozila, tožnik

    skupaj z družino padel v reko. Gre nedvomno za okoliščine, ki tudi

    objektivno utemeljujejo nastanek strahu pri tožniku in ki so

    povzročile tudi dalj časa trajajoče porušenje psihičnega ravnovesja.

    Strah je čustvo, ki se sproži pod vplivom zunanjih okoliščin in

    pomeni izraz človekove negotovosti pred neznanim. Zato tudi ni

    pomembno, kakšna je bila v konkretnem primeru hitrost vozil kot tudi

    ne ali se je na koncu tožnikovo vozilo vendarle le dotaknilo ograje

    in ni zgrmelo v reko. Bistveno je, da je tožnik ob nastanku v naprej

    nedvomno nepričakovane situacije in hipnem nenadzorovanem premikanju

    vozila proti robu mostu oziroma mostni ograji pomislil, da bo vozilo

    zgrmelo v reko in v zvezi s tem nedvomno čutil hud strah zaradi

    možnosti nastanka najhujšega izzida trčenja v konkretnem primeru, kot

    izhaja iz njegovih izpovedb, povzetih v izpodbijani sodbi.

     
  • 54.
    VSL sklep I Cp 1162/04
    22.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51165
    ZPP člen 12, 140, 141, 142, 283, 285, 286, 286/1, 302/2, 12, 140, 141, 142, 283, 285, 286, 286/1, 302/2.
    vročanje
    Preklic ali odpoved pooblastila začne v razmerju do sodišča

    učinkovati s trenutkom, ko je sodišče z njim seznanjeno, ne pa tedaj,

    ko pooblastilo preneha učinkovati v notranjem razmerju med

    pooblastiteljem in pooblaščencem. Dokler preklic ali odpoved

    pooblastila sodišču nista naznanjena, mora sodišče v skladu s posebno

    določbo 137. člena ZPP vsa sodna pisanja vročati pooblaščencu.

     
  • 55.
    VSL sklep III Cp 2789/2005
    22.6.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49745
    ZPPSL člen 111, 111/1, 143, 143/4, 111, 111/1, 143, 143/4.
    prekinitev izvršilnega postopka - stečaj glavnega dolžnika - ločitvena pravica
    Po določbi 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega

    postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti

    prisilne izvršbe za poplačilo terjatve, glede katerih obstaja

    izvršilni naslov ali verodostojna listina. Sodišče prve stopnje je to

    določbo pravilno uporabilo, ko je zavrnilo upnikov predlog za

    nadaljevanje postopka zavarovanja terjatve zoper pravna naslednika

    prvotnega dolžnika. Upnik se neutemeljeno sklicuje na ločitveno

    pravico in zastavno pravico. Upoštevaje specialne določbe ZPPSL lahko

    le še stečajni senat odloča tudi v zvezi s terjatvami zavarovanja z

    ločitveno pravico oziroma v zvezi s samimi ločitvenimi pravicami, če

    upnik pravočasno prijavi zavarovano terjatev oziroma ločitveno

    pravico v stečajnem postopku.

     
  • 56.
    VSL sodba in sklep II Cp 2131/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50933
    ZTLR člen 43, 43.
    ukinitev služnosti
    Ker so vsi solastniki služnega zemljišča v sporu zaradi ukinitve

    služnosti nujni sosporniki, eden izmed solastnikov služnega zemljišča

    pa v pravdi ni tožen, ni tožena prava stranka in zaradi zgrešene

    pasivne legitimacije tožbeni zahtevek na uknitev služnosti

    neutemeljen.

    V pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice pa lastniki

    gospodujočega zemljišča na aktivni strani niso nujni sosporniki (43.

    čl. ZTLR).

     
  • 57.
    VSL sodba in sklep I Cp 2200/04
    22.6.2005
    obligacijsko pravo - denacionalizacija
    VSL51127
    ZDEN člen 33, 33/2, 88, 88/2, 33, 33/2, 88, 88/2.
    ničnost pravnega posla - dolžnost vrnitve
    Sodna poravnava, sklenjena glede premoženja, ki je predmet vrnitve,

    je nična. Razpolaganje pomeni tudi ustanovitev realnega bremena in

    služnosti. Glede oživitve služnosti upravičenec ne more zahtevati

    denacionalizacije.

     
  • 58.
    VSL sodba II Cp 1502/2004
    22.6.2005
    stanovanjsko pravo - lastninjenje
    VSL50024
    SZ člen 111, 112, 158, 111, 112, 158, 111, 112, 158. ZODPM člen 14, 14/2, 14, 14/2.
    lastninjenje stanovanj - tožba na izpraznitev stanovanja - pravna sposobnost
    Zavod RS za blagovne rezerve je v času uveljavitve Stanovanjskega

    zakona kot Republiška direkcija za blagovne rezerve deloval kot

    organizacija v sestavi Ministrstva za trgovino, vendar pa je bil

    kljub temu tudi v tistem obdobju samostojna pravna oseba, saj mu je

    takšen status podelil sam zakon (prim. 2. odstavek 14. člena Zakona o

    organizaciji in delovnem področju republiške uprave), zato je kot

    imetnik pravice uporabe na spornem stanovanju na podlagi 112. člena

    SZ le-ta (in ne Republika Slovenija po 111. členu SZ) postal lastnik

    spornega stanovanja.

     
  • 59.
    VSL sklep II Cp 2882/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50218
    ZZK-1 člen 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3, 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3.
    zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba zastavne pravice
    Za izdajo sklepa na podlagi 86. in 88. člena ZZK-1 ni pogoj

    pravnomočnost sklepa o izvršbi.

     
  • 60.
    VSL sklep III Cp 740/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL48542
    ZOR člen 361, 361/1, 379, 379/1, 361, 361/1, 379, 379/1.
    poravnava - začetek teka zastaranja - terjatev
    Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) za vse terjatve, ki so bile

    ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega

    pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim

    pristojnim organom, določa, da zastarajo v desetih letih, tudi tiste,

    za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl.

    ZOR). V 379. čl. ZOR ni jasno določeno, od kdaj teče zastaralni rok

    pri judikatni terjatvi. Pritožbeno sodišče se strinja z načelnim

    materialnopravnim izhodiščem sodišča prve stopnje, da če sta se

    stranki v poravnavi dogovorili za kasnejši rok zapadlosti od dneva,

    ko je bila sklenjena sodna poravnava, zastaralni rok začne teči prvi

    dan po dnevu, ko je imel upnik pogoje za tožbo (torej od dospelosti

    terjatve, primerjaj s 1. odst. 361. čl. ZOR). Napačno pa je stališče

    sodišča prve stopnje, da je upnikova terjatev v celoti zapadla

    29.5.1995. Spregledalo je namreč, da sta se stranki dogovorili za

    vračilo posojila v 36 mesečnih obrokih z zapadlostjo vsakega obroka

    15. dan v mesecu.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>