• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sodba in sklep I Cpg 288/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05652
    ZOR člen 126, 126/3, 126, 126/3.
    razdrtje pogodbe - razveza pogodbe
    Pogodba se tudi ne šteje za razdrto, saj tožeča stranka ni zatrjevala

    dejstev, ki bi ustrezala dejanskim stanovom, v katerih se pogodba po

    zakonu šteje za razdrto (3. točka 126. člena ZOR).

     
  • 42.
    VSK sklep I Cp 763/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01151
    ZZK-1 člen 245, 245.
    zaznamba
    Po 245. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Da je vložena izbrisna tožba so predlagatelji v zemljiškoknjižnem postopku dokazali z listino, saj so predlogu za vpis priložili kopijo tožbe, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v K.

    Sodišče prve stopnje je glede na takšno listino, ki je bila priložena predlogu za vpis zaznambe, pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe pri spornih nepremičninah. O tem, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti šele pravdno sodišče v pravdnem postopku in če bo ugotovilo, da izbrisna tožba ni utemeljena, se bo zaznamba tega vpisa v zemljiški knjigi izbrisala.

     
  • 43.
    VSL sklep IV Cp 1970/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51340
    ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 268, 40, 40/1, 44, 44/1, 268. ZPP člen 94, 98, 94, 98. ZBPP člen 37, 37/3, 37, 37/3.
    pooblastilo - začasna odredba - sklep o izvršbi - izvršilno sredstvo
    Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

    je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

    zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

    organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

    predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

    člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

    pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

    razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

    katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

    izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

    za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

    ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

    pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

    zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

    pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

    predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

    sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

    ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

    pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

    podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

    predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

    odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

    podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

    treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

    varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

    določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

    dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

     
  • 44.
    VSL sklep IV Cp 1113/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51341
    ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210/2-1, 210, 210/2-1. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2, 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2.
    ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe - izvenzakonska skupnost
    Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena

    s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo

    na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s

    pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno

    tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom

    zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se

    ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od

    13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes

    za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v

    tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa

    bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le

    "utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta

    spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja

    spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika

    namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske

    skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar

    sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,

    da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa

    ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega

    sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno

    tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o

    vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče

    odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v

    katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od

    tega vprašanja.

     
  • 45.
    VSL sodba IV Cp 4634/2005
    23.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50792
    ZZZDR člen 123, 131c, 132, 132/1, 123, 131c, 132, 132/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
    plačilo preživnine - zvišanje preživnine - zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Ker je preživninska terjatev nečista denarna terjatev, ki se v pravdi

    ne valorizira, preživninski upravičenec pa ima pravico zahtevati

    zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, mu gredo tudi od

    zvišanih preživninskih obrokov zakonite zamudne obresti od vložitve

    tožbe dalje do plačila.

     
  • 46.
    VDS sodba Pdp 334/2004
    23.6.2005
    delovno pravo
    VDS03634
    ZDPra člen 3, 3/1, 7, 7/1, 41, 3, 3/1, 7, 7/1, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
    procesno vprašanje - državni pravobranilec - strokovni sodelavec
    Višji strokovni sodelavec na državnem pravobranilstvu RS, ne more

    zastopati tožene stranke (RS) na glavni obravnavi, saj po določbi

    1. odstavka 3. člena ZDPra ne more opravljati nalog

    pravobranilstva, med katere spada tudi zastopanje RS pred sodišči

    (1. odstavek 7. člena ZDPra). Višji strokovni sodelavec na

    državnem pravobranilstvu lahko skladno z 41. členom ZDPra

    izdeluje osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni

    pravobranilec, izdeluje osnutke vlog, ki jih vlaga državni

    pravobranilec ter opravlja druge naloge po navodilu državnega

    pravobranilca, ni pa mogoče višjega strokovnega sodelavca

    pooblastiti za zastopanje pred sodišči, kot npr. pomočnika

    okrožnega državnega pravobranilca.

     
  • 47.
    VSL sklep I Cpg 1086/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05656
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 168, 168/6, 168, 168/6.
    vračunanje obresti in stroškov - sprememba tožbe - oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik
    Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR

    ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti

    vračunavanja, ki jo zakon dopušča.

    6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih

    taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika

    posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne

    more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

     
  • 48.
    VDS sklep in sodba Pdp 152/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03026
    ZDDO člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZDR člen 204, 204/5, 204, 204/5.
    uprava - razporeditev - odškodnina
    Ker tožnica ni dokazala, da je predstojnik upravne enote v razpisnem

    postopku ravnal diskriminatorno s tem, ko je na razpisano delovno

    mesto izbral drugega kandidata, njen zahtevek, naj se razpisni

    postopek razveljavi ter z njo sklene PZ za razpisano delovno mesto,

    ni utemeljen. Tudi če bi sodišče ugotovilo, da je bilo v razpisnem

    postopku kršeno načelo prepovedi diskriminacije, pa po novem ZDR ne

    bi moglo razveljaviti razpisnega postopka, ampak bi tožnici lahko

    priznalo le odškodnino. Tudi po ZJU je razveljavitev mogoča le, če se

    ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

    Predstojnik upravne enote mora pred odločitvijo o zasedbi prostega

    sistemiziranega delovnega mesta z novimi delavci preveriti, ali je

    delovno mesto mogoče zapolniti z že zaposlenim delavcem.

     
  • 49.
    VDS sklep Pdp 673/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03054
    ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.
    stvarna pristojnost - denarna kazen
    Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

    odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

    določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

    imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

    sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

    kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

     
  • 50.
    VSL sodba I Cpg 519/2003
    22.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05569
    ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZPP člen 286, 286/1, 286, 286/1.
    zastaranje - pravočasnost
    V konkretnem primeru je imela tožena stranka možnost uveljavljati

    ugovor zastaranja le še na prvem naroku za glavno obravnavo.

     
  • 51.
    VSL sklep III Cp 558/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49747
    ZIZ člen 76, 76.
    ustavitev izvršbe - izpolnitev obveznosti
    Pritoženo sodišče še opozarja na uveljavljeno stališče sodne prakse,

    po katerem mora izvršilno sodišče obvestilo banke, da je upnika v

    celoti poplačala v skladu s sklepom o izvršbi, poslati upniku. Če ta

    ne odgovori, se šteje, da je v celoti poplačan in v tem primeru izda

    sodišče sklep o ustavitvi. V primeru, da upnik odgovori, da ni v

    celoti poplačan, pa bo na njem dolžnost, da to z ustreznim obračunom

    dokaže.

     
  • 52.
    VSL sklep III Cp 2789/2005
    22.6.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49745
    ZPPSL člen 111, 111/1, 143, 143/4, 111, 111/1, 143, 143/4.
    prekinitev izvršilnega postopka - stečaj glavnega dolžnika - ločitvena pravica
    Po določbi 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega

    postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti

    prisilne izvršbe za poplačilo terjatve, glede katerih obstaja

    izvršilni naslov ali verodostojna listina. Sodišče prve stopnje je to

    določbo pravilno uporabilo, ko je zavrnilo upnikov predlog za

    nadaljevanje postopka zavarovanja terjatve zoper pravna naslednika

    prvotnega dolžnika. Upnik se neutemeljeno sklicuje na ločitveno

    pravico in zastavno pravico. Upoštevaje specialne določbe ZPPSL lahko

    le še stečajni senat odloča tudi v zvezi s terjatvami zavarovanja z

    ločitveno pravico oziroma v zvezi s samimi ločitvenimi pravicami, če

    upnik pravočasno prijavi zavarovano terjatev oziroma ločitveno

    pravico v stečajnem postopku.

     
  • 53.
    VSL sodba in sklep II Cp 2131/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50933
    ZTLR člen 43, 43.
    ukinitev služnosti
    Ker so vsi solastniki služnega zemljišča v sporu zaradi ukinitve

    služnosti nujni sosporniki, eden izmed solastnikov služnega zemljišča

    pa v pravdi ni tožen, ni tožena prava stranka in zaradi zgrešene

    pasivne legitimacije tožbeni zahtevek na uknitev služnosti

    neutemeljen.

    V pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice pa lastniki

    gospodujočega zemljišča na aktivni strani niso nujni sosporniki (43.

    čl. ZTLR).

     
  • 54.
    VSL sklep IV Cp 2783/2005
    22.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51312
    ZZZDR člen 106, 106. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    določitev preživnine
    Ker je sodišče prve stopnje v izreku določilo, da preživnina

    prične teči od trenutka, ko se bo v prihodnosti mati

    odselila od očeta, je s tem izrek nerazumljiv, saj trenutek

    zapadlosti denarnega zahtevka ni znan in ni mogoče opraviti

    valorizacije preživnine pri centru za socialno delo. Če so

    stiki sporni, naj sodišče prve stopnje tudi v mejah 106. čl.

    ZZZDR določi, kako bo potekal prevoz dve leti starega otroka

    od matere k očetu in nazaj.

     
  • 55.
    VSL sodba II Cp 2554/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50952
    ZOR člen 281, 281/3, 281, 281/3.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Določba 3. odstavka 281. člena ZOR uzakonja pravno fikcijo, da je pri

    neodplačnih razpolaganjih dolžnik vedel, da s takšnim razpolaganjem

    škoduje upnikom. Na takšno razumevanje zakonske določbe kaže samo

    besedilo navedene določbe, ki drugače kot predhodna določba 2.

    odstavka istega člena uporablja besedici da "se šteje", da je dolžnik

    vedel, da škoduje upnikom, in ne da se zgolj "domneva" (besedilo

    drugega odstavka). Škodovalni namen je torej ob navedeni jezikovni in

    sistemski razlagi izkazan po sili zakona in ga zato v pravdi ni

    potrebno dokazovati oziroma obstoja te uzakonjene okoliščine na

    drugi strani toženec tudi ne more izpodbiti. Zato se je sodišče prve

    stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z ugotavljanjem ali je izkazan tudi

    obdarovalčev škodovalni namen ob sklenitvi spornih darilnih pogodb, s

    katerim je v korist drugotoženke razpolagal s svojimi nepremičninami.

     
  • 56.
    VSL sklep III Cp 740/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL48542
    ZOR člen 361, 361/1, 379, 379/1, 361, 361/1, 379, 379/1.
    poravnava - začetek teka zastaranja - terjatev
    Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) za vse terjatve, ki so bile

    ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega

    pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim

    pristojnim organom, določa, da zastarajo v desetih letih, tudi tiste,

    za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl.

    ZOR). V 379. čl. ZOR ni jasno določeno, od kdaj teče zastaralni rok

    pri judikatni terjatvi. Pritožbeno sodišče se strinja z načelnim

    materialnopravnim izhodiščem sodišča prve stopnje, da če sta se

    stranki v poravnavi dogovorili za kasnejši rok zapadlosti od dneva,

    ko je bila sklenjena sodna poravnava, zastaralni rok začne teči prvi

    dan po dnevu, ko je imel upnik pogoje za tožbo (torej od dospelosti

    terjatve, primerjaj s 1. odst. 361. čl. ZOR). Napačno pa je stališče

    sodišča prve stopnje, da je upnikova terjatev v celoti zapadla

    29.5.1995. Spregledalo je namreč, da sta se stranki dogovorili za

    vračilo posojila v 36 mesečnih obrokih z zapadlostjo vsakega obroka

    15. dan v mesecu.

     
  • 57.
    VSL sklep III Cp 1592/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48540
    ZIZ člen 15, 20, 20/3 20/4, 15, 20, 20/3 20/4. ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1.
    zapadlost terjatve - notarski zapis
    Terjatev iz notarskega zapisa mora biti zapadla in dokazana na enega

    izmed načinov, določenih v tretjem in četrtem odstavku 20. člena ZIZ

    v trenutku odločanja izvršilnega sodišča o utemeljenosti izvršilnega

    predloga. Za presojo zapadlosti terjatve je torej relevanten trenutek

    odločanja izvršilnega sodišča, ne pa trenutek vložitve izvršilnega

    predloga.

     
  • 58.
    VSL sklep II Cp 1596/2004
    22.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50935
    SZ člen 31, 31/1, 31/3, 33/2, 31, 31/1, 31/3, 33/2.
    vzdrževanje televizijskega kabelskega sistema
    V konkretnem primeru so pravno odločilne naslednje okoliščine:

    - ali gre pri napeljavi kabelskega sistema za redno upravljanje, za

    katerega je potrebna le večina sostanovalcev, ali za izredno

    upravljanje, zaradi česar je potrebno soglasje vseh solastnikov

    (31. člen Stanovanjskega zakona-SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s

    spremembami); nadalje, ali gre za skupno napravo, ki sicer služi

    le posameznim stanovanjem, tako da bremenijo stroški upravljanja

    zgolj lastnike teh stanovanj (drugi odstavek 33. člena SZ);

    - ali je toženec dal soglasje k napeljavi kabelskega sistema in ali

    kabelski sistem, če ni dal soglasja, kljub temu uporablja (kot to

    zatrjuje tožeča stranka);

    - ali je tožeča stranka založila stroške vzdrževanja iz svojih

    lastnih sredstev (le v tem primeru je tožeča stranka kot upravnik

    aktivno legitimirana; 29. člen SZ).

     
  • 59.
    VSL sklep I Cp 2862/2005
    22.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50564
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1, 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1.
    tožba - sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse
    Opustitev predložitve dokazila o plačilu dolžne sodne takse za tožbo

    predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, s katero zakonodajalec

    uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesno

    disciplino strank. Ta pomanjkljivost pa ni takšne narave, da bi

    preprečevala vsebinsko obravnavanje tožbe, zato jo je mogoče

    odpraviti le do končanega predhodnega preizkusa tožbe, to je do

    vročitve tožbe toženi stranki v odgovor (1. odstavek 276. člena ZPP).

     
  • 60.
    VSL sodba in sklep I Cp 2200/04
    22.6.2005
    obligacijsko pravo - denacionalizacija
    VSL51127
    ZDEN člen 33, 33/2, 88, 88/2, 33, 33/2, 88, 88/2.
    ničnost pravnega posla - dolžnost vrnitve
    Sodna poravnava, sklenjena glede premoženja, ki je predmet vrnitve,

    je nična. Razpolaganje pomeni tudi ustanovitev realnega bremena in

    služnosti. Glede oživitve služnosti upravičenec ne more zahtevati

    denacionalizacije.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>