• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep I Cpg 1086/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05656
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 168, 168/6, 168, 168/6.
    vračunanje obresti in stroškov - sprememba tožbe - oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik
    Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR

    ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti

    vračunavanja, ki jo zakon dopušča.

    6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih

    taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika

    posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne

    more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

     
  • 42.
    VSK sklep I Cpg 99/2005
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01196
    ZPPSL člen 99, 99/1, 99, 99/1.
    stečajni postopek - odpoved delovnega razmerja
    Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 1.1.2003, v 103. čl. določa, da v stečajnem postopku, ki ga izvede sodišče, lahko stečajni upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno, vendar je že iz citiranega zakonskega določila razvidno, da gre za drugačno situacijo, kot je obravnavana, in sicer za takšno, pri kateri sta faza začetka in zaključka stečajnega postopka časovno oddaljena, ne pa združena, kot je to v situaciji po 1. odst. 99. čl. ZPPSL; ko gre za hkratnost začetka in zaključka stečajnega postopka nad dolžnikom, se vprašanje (ne)potrebnosti dela pri dolžniku zaposlenih delavcev sploh ne more postavljati, ampak gre za takojšnjo realizacijo razloga, zaradi katerega dolžnik kot družba preneha obstajati (tj. s stečajem - 1. odst. 455. čl. Zakona o gospodarskih družba, ZGD).

     
  • 43.
    VSL sodba I Cpg 1407/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - transportno pravo
    VSL07427
    ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.
    mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza
    Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).

     
  • 44.
    VSK sklep I Cp 714/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01152
    ZIZ člen 238, 238. ZZK-1 člen 40, 40/1-5, 40, 40/1-5.
    pravnomočna sodba
    Po 5. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1 se vknjižba pravic dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. V primeru, če je v izvršilnem naslovu naloženo, da je dolžan dolžnik podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, velja po 238. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, da je ta dolžnost izpolnjena s pravnomočnostjo takšne odločbe.

     
  • 45.
    VSL sklep I Cpg 1310/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05644
    ZPP člen 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
    glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - trditveno in dokazno breme
    Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožeče stranke na glavno

    obravnavo za dne 23.10.2002 ni pravilno vabilo. Pritožnik v pritožbi

    tudi utemeljeno opozarja, da sodišče v pravdnem postopku ugotavlja

    samo sporna dejstva, medtem ko nespornih dejstev stranki ni potrebno

    dokazovati.

     
  • 46.
    VSK sodba I Cpg 369/2004
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01199
    ZPPSL člen 129, 137, 137/2-2, 129, 137, 137/2-2.
    izpodbijanje pravnih dejanj - prijava terjatve
    Tožnik je s plačilom v stečajno maso izvensodno pripoznal, da pravna dejanja dolžnika nimajo pravnega učinka proti stečajni masi in da je vračilo vrednosti izpodbijanih pravnih dejanj utemeljeno, ter je s tem preprečil vložitev izpodbojne tožbe po 129.čl. ZPPSL. ZPPSL veže rok za vložitev prijave terjatve, oživele zaradi uspešnega izpodbijanja na pravnomočnost odločbe, vendar pa to ne pomeni, da se lahko uveljavljajo le terjatve, ki so oživele na podlagi pravnomočne odločbe. Smisel in namen zakona je, da se z izpodbijanjem doseže vrnitev zneskov v stečajno maso, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo, zavezancem za vrnitev pa omogoči, da s svojimi oživelimi terjatvami konkurirajo z ostalimi upniki pri sorazmernem poplačilu iz stečajne mase.

     
  • 47.
    VDS sodba Pdp 334/2004
    23.6.2005
    delovno pravo
    VDS03634
    ZDPra člen 3, 3/1, 7, 7/1, 41, 3, 3/1, 7, 7/1, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
    procesno vprašanje - državni pravobranilec - strokovni sodelavec
    Višji strokovni sodelavec na državnem pravobranilstvu RS, ne more

    zastopati tožene stranke (RS) na glavni obravnavi, saj po določbi

    1. odstavka 3. člena ZDPra ne more opravljati nalog

    pravobranilstva, med katere spada tudi zastopanje RS pred sodišči

    (1. odstavek 7. člena ZDPra). Višji strokovni sodelavec na

    državnem pravobranilstvu lahko skladno z 41. členom ZDPra

    izdeluje osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni

    pravobranilec, izdeluje osnutke vlog, ki jih vlaga državni

    pravobranilec ter opravlja druge naloge po navodilu državnega

    pravobranilca, ni pa mogoče višjega strokovnega sodelavca

    pooblastiti za zastopanje pred sodišči, kot npr. pomočnika

    okrožnega državnega pravobranilca.

     
  • 48.
    VSL sodba I Cpg 972/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05617
    ZPP člen 212, 229, 236, 212, 229, 236.
    priča - trditveno in dokazno breme
    Sodišče res ne ve, kaj bodo priče izpovedale, vendar pa mora vedeti,

    katera dejstva naj bi potrjevale. Z izpovedbami prič ni moč

    nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Zato mora stranka najprej

    zatrjevati konkretna dejstva, ki naj bi jih priče potrdile. Ta pa

    morajo biti pravnorelevatna za odločitev, da opravičijo izvedbo

    predlaganih dokazov.

     
  • 49.
    VSL sklep IV Cp 1970/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51340
    ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 268, 40, 40/1, 44, 44/1, 268. ZPP člen 94, 98, 94, 98. ZBPP člen 37, 37/3, 37, 37/3.
    pooblastilo - začasna odredba - sklep o izvršbi - izvršilno sredstvo
    Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

    je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

    zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

    organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

    predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

    člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

    pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

    razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

    katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

    izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

    za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

    ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

    pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

    zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

    pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

    predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

    sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

    ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

    pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

    podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

    predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

    odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

    podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

    treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

    varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

    določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

    dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

     
  • 50.
    VSL sklep I Cp 2862/2005
    22.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50564
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1, 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1.
    tožba - sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse
    Opustitev predložitve dokazila o plačilu dolžne sodne takse za tožbo

    predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, s katero zakonodajalec

    uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesno

    disciplino strank. Ta pomanjkljivost pa ni takšne narave, da bi

    preprečevala vsebinsko obravnavanje tožbe, zato jo je mogoče

    odpraviti le do končanega predhodnega preizkusa tožbe, to je do

    vročitve tožbe toženi stranki v odgovor (1. odstavek 276. člena ZPP).

     
  • 51.
    VSL sodba in sklep I Cp 865/2004
    22.6.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL50585
    URS člen 15, 35, 36, 36/1, 36/2, 125, 153, 15, 35, 36, 36/1, 36/2, 125, 153. OZ člen 179, 179/1, 179, 179/1.
    varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kršitev nedotakljivosti stanovanja - povzročitev škode - denarna odškodnina - duševne bolečine - človekove pravice in temeljne svoboščine
    S tem, ko je toženec kot lastnik stanovanja s svojimi prijatelji

    vstopil v stanovanje, v katerem sta stanovala tožnika, in se tam

    občasno nahajal tudi sam, v stanovanju pa je začasno nastanil svoje

    prijatelje, vse to pa brez sodne odločbe in proti volji tožnikov, je

    nedovoljeno posegel v zasebnost tožnikov in kršil njuno ustavno

    pravico do nedotakljivosti stanovanja.

    Tudi s tem, ko se je toženec skupaj s svojim prijateljem dvakrat

    slekel pred tožnico do golega, vanjo rinil in jo spraševal, ali je

    potrebna, je ravnal protipravno, saj je z opisanim ravnanjem napadel

    tožničino dostojanstvo.

     
  • 52.
    VSL sklep I Kp 1669/2004
    22.6.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22667
    KZ člen 134, 134/1, 134, 134/1. ZKP člen 17, 329, 364, 364/7, 17, 329, 364, 364/7.
    materialno pravo
    Pravno pomembna dejstva, ki so bistvena za izdajo odločbe, morajo

    biti ugotovljena po resnici in popolnoma. Zato mora sodišče, v

    kolikor je verjetno izkazano, da je lahko prišlo do hude telesne

    poškodbe zaradi drugega dogodka in ne ravnanja obtoženega, izvajati

    dokaze, da to verjetnost potrdi (ugotovi) ali izključi.

     
  • 53.
    VSL sodba II Cp 2677/2005
    22.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50268
    ZOR člen 200, 200. OZ člen 179, 179.
    nepremoženjska škoda - strah - pravno priznana škoda
    Sodišče je ugotovilo, je tožnik utrpel strah, ki je porušil njegovo

    duševno ravnotežje za dalj časa glede na to, da je obstajala možnost,

    da bo zaradi mokrega mostu in nasproti prečno drsečega vozila, tožnik

    skupaj z družino padel v reko. Gre nedvomno za okoliščine, ki tudi

    objektivno utemeljujejo nastanek strahu pri tožniku in ki so

    povzročile tudi dalj časa trajajoče porušenje psihičnega ravnovesja.

    Strah je čustvo, ki se sproži pod vplivom zunanjih okoliščin in

    pomeni izraz človekove negotovosti pred neznanim. Zato tudi ni

    pomembno, kakšna je bila v konkretnem primeru hitrost vozil kot tudi

    ne ali se je na koncu tožnikovo vozilo vendarle le dotaknilo ograje

    in ni zgrmelo v reko. Bistveno je, da je tožnik ob nastanku v naprej

    nedvomno nepričakovane situacije in hipnem nenadzorovanem premikanju

    vozila proti robu mostu oziroma mostni ograji pomislil, da bo vozilo

    zgrmelo v reko in v zvezi s tem nedvomno čutil hud strah zaradi

    možnosti nastanka najhujšega izzida trčenja v konkretnem primeru, kot

    izhaja iz njegovih izpovedb, povzetih v izpodbijani sodbi.

     
  • 54.
    VSL sklep III Cp 905/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49772
    ZFPPod člen 3, 3/4, 3/4-4, 27, 27/4, 3, 3/4, 3/4-4, 27, 27/4.
    sklep o izvršbi - izbris iz sodnega registra - predlog za izvršbo
    Določbe ZFPPod, ki določajo osebno odgovornost družbenikov po tem

    zakonu izbrisanih družb, se nanašajo tudi na člane po tem zakonu

    izbrisane zadruge.

     
  • 55.
    VSL sklep II Cp 1554/2005
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL0050956
    SPZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
    motenje posesti - sodno varstvo - pravni interes
    Materialno pravno je nepravilno stališče, da tožnik nima ekonomskega

    interesa za varstvo posesti, ker je v postopku izjavil, da se ne

    namerava vrniti v stanovanje, ker v njem zaradi toženčevega ravnanja

    ne obstajajo več normalni pogoji za življenje.

    Tožnik namreč s tožbo zahteva, da toženec vzpostavi takšno stanje na

    električnem bojlerju in vodovodni instalaciji, ki bo tožniku ponovno

    zagotovilo uporabo tople vode in s tem šele omogočilo ponovno bivanje

    v spornem stanovanju, torej s tožbo zasleduje povsem otipljiv

    ekonomski interes, normalno bivanje v stanovanju, ki mu je s

    toženčevim ravnanjem onemogočeno in s tem posledično povzročeno

    potrebo po tožnikovi preselitvi. Tožnikova izselitev ob povedanem

    predstavlja povsem razumljiv odziv oziroma le njegovo prisilno

    prilagoditev nastali situaciji povzročeni z nedopustnim toženčevim

    ravnanjem. Ugotovitev prvostopnega sodišča o izgubi ekonomskega

    interesa tožnika zaradi njegove preselitve na drug naslov je torej

    nepravilna. Pomeni lahko le pritrditev samovoljnemu ravnanju toženca

    ter neupoštevanje namena in cilja sodnega varstva pred motenjem

    posesti, ki je tako v vzpostavljanju porušenega posestnega stanja kot

    tudi v onemogočanju nedopustnega, nasilnega ali samovoljnega ravnanja

    motilca in rezultatov takšnega ravnanja.

     
  • 56.
    VSL sklep II Cpg 537/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05580
    ZIZ člen 42, 42. ZPP člen 116, 116.
    razveljavitev potrdila o izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje
    Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je

    opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki

    (primerjaj 1. odstavek 116. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz

    tega po prepričanju sodišča druge stopnje logično izhaja, da napak,

    za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče,

    ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje. S tem,

    ko dolžnik navaja, da sklep o izvršbi ni bil pravilno vročen, namreč

    zatrjuje, da ni bil v zamudi. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo

    pravilno, ko je njegovo vlogo obravnavalo kot predlog za

    razveljavitev potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi.

     
  • 57.
    VSL sodba in sklep I Cp 2200/04
    22.6.2005
    obligacijsko pravo - denacionalizacija
    VSL51127
    ZDEN člen 33, 33/2, 88, 88/2, 33, 33/2, 88, 88/2.
    ničnost pravnega posla - dolžnost vrnitve
    Sodna poravnava, sklenjena glede premoženja, ki je predmet vrnitve,

    je nična. Razpolaganje pomeni tudi ustanovitev realnega bremena in

    služnosti. Glede oživitve služnosti upravičenec ne more zahtevati

    denacionalizacije.

     
  • 58.
    VSL sklep II Cp 2362/2005
    22.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50018
    ZD člen 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1, 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1.
    prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - spor o dejstvih - vračunanje daril - prepozna pritožba
    Kadar med dediči obstaja spor o dejstvih, od katerih je odvisna

    velikost nujnega deleža, zlasti vračunanje daril v dedni delež,

    zapuščinsko sodišče spornih dejstev ne more ugotavljati ali

    razčiščevati samo, temveč mora v skladu s 3. točko 2. odstavka 210.

    člena Zakona o dedovanju postopek prekiniti in stranki napotiti na

    pravdo.

     
  • 59.
    VSL sklep III Cp 558/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49747
    ZIZ člen 76, 76.
    ustavitev izvršbe - izpolnitev obveznosti
    Pritoženo sodišče še opozarja na uveljavljeno stališče sodne prakse,

    po katerem mora izvršilno sodišče obvestilo banke, da je upnika v

    celoti poplačala v skladu s sklepom o izvršbi, poslati upniku. Če ta

    ne odgovori, se šteje, da je v celoti poplačan in v tem primeru izda

    sodišče sklep o ustavitvi. V primeru, da upnik odgovori, da ni v

    celoti poplačan, pa bo na njem dolžnost, da to z ustreznim obračunom

    dokaže.

     
  • 60.
    VSL sklep II Cp 1596/2004
    22.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50935
    SZ člen 31, 31/1, 31/3, 33/2, 31, 31/1, 31/3, 33/2.
    vzdrževanje televizijskega kabelskega sistema
    V konkretnem primeru so pravno odločilne naslednje okoliščine:

    - ali gre pri napeljavi kabelskega sistema za redno upravljanje, za

    katerega je potrebna le večina sostanovalcev, ali za izredno

    upravljanje, zaradi česar je potrebno soglasje vseh solastnikov

    (31. člen Stanovanjskega zakona-SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s

    spremembami); nadalje, ali gre za skupno napravo, ki sicer služi

    le posameznim stanovanjem, tako da bremenijo stroški upravljanja

    zgolj lastnike teh stanovanj (drugi odstavek 33. člena SZ);

    - ali je toženec dal soglasje k napeljavi kabelskega sistema in ali

    kabelski sistem, če ni dal soglasja, kljub temu uporablja (kot to

    zatrjuje tožeča stranka);

    - ali je tožeča stranka založila stroške vzdrževanja iz svojih

    lastnih sredstev (le v tem primeru je tožeča stranka kot upravnik

    aktivno legitimirana; 29. člen SZ).

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>