Če bi tožena stranka preko pravilno projektiranega bazenčka postavila brv za prehod za zaposlene, bi s tem omogočila tudi gostom drugačen prehod, kot ga terjajo strogi sanitarni pogoji. Tožena stranka je zato utemeljeno odklonila zaposlenim drugačen prehod, saj bi s tem kršila sanitarne predpise. O tem je zaposlene seznanila, zato ji s takšnim ravnanjem ni mogoče očitati nobene nepravilnosti in se trditve tožnice o krivdni odgovornosti tožene stranke, ki zaposlenim ni omogočila drugačnega prehoda preko bazenčka, niso dokazale.
Tožnik je s plačilom v stečajno maso izvensodno pripoznal, da pravna dejanja dolžnika nimajo pravnega učinka proti stečajni masi in da je vračilo vrednosti izpodbijanih pravnih dejanj utemeljeno, ter je s tem preprečil vložitev izpodbojne tožbe po 129.čl. ZPPSL. ZPPSL veže rok za vložitev prijave terjatve, oživele zaradi uspešnega izpodbijanja na pravnomočnost odločbe, vendar pa to ne pomeni, da se lahko uveljavljajo le terjatve, ki so oživele na podlagi pravnomočne odločbe. Smisel in namen zakona je, da se z izpodbijanjem doseže vrnitev zneskov v stečajno maso, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo, zavezancem za vrnitev pa omogoči, da s svojimi oživelimi terjatvami konkurirajo z ostalimi upniki pri sorazmernem poplačilu iz stečajne mase.
Dolžnica si napačno razlaga, da zadošča v ugovoru samo zapis, da gre za pasivno družbenico. To trditev bi morala dolžnica utemeljiti s konkretnimi dejstvi, ki bi to njeno trditev utemeljevali in za ta dejstva predložiti dokaze. Le v takem primeru bi sodišče po potrebi razpisalo narok po 2. odst. 58. čl. ZIZ. Narok pa ni predviden za dopolnjevanje nepopolnih navedb v ugovoru.
ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.
mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).