41.

VSL sodba I Cpg 321/2004

23.6.2005

obligacijsko pravo

VSL05541

URS člen 147, 147. ZUsts člen 48, 48/1, 48, 48/1.

članstvo - gospodarska družba

Ustavno sodišče je v obrazložitvi citirane odločbe ugotovilo

nasprotje 20. člena Zakona o gospodarski zbornici Slovenije z Ustavo,

ker je le prenesel pooblastilo za določanje članarine na zbornico, ne

da bi opredelil kriterije za določitev njene višine in zagotovil

potrebni nadzor nad izvrševanjem tega pooblastila (35. točka

obrazložitve). Iz obrazložitve torej izhaja, da po mnenju Ustavnega

sodišča sicer samo dejstvo, da je določitev višine članarine

prepuščena zborničnim organom, ustavno ni sporna (točka 31.

obrazložitve), vendar bi zakon moral predhodno urediti kriterije za

določitev njene višine. Iz 37. točke obrazložitve citirane odločbe

Ustavnega sodišča, v kateri se sklicuje na 48. člen Zakona o ustavnem

sodišču kot podlago za svojo odločitev, tako izhaja, da je Ustavno

sodišče neskladnost citiranega zakona z Ustavo ugotovilo v posledici

dejstva, da zakon ni uredil vprašanja, ki je na podlagi Ustave

zakonska materija, v posledici česar je podana pravna praznina,

katere ni mogoče zapolniti s podzakonskim predpisom oziroma aktom

same tožeče stranke. Iz navedenih razlogov citirana določba 20. člena

Zakona o gospodarski zbornici, veljavna v spornem obdobju, ne more

biti zadostna podlaga za nastanek obveznosti, ki jo je uveljavljala

tožeča stranka v tem postopku.

 

43.

VSL sodba I Cp 3120/2005

23.6.2005

civilno procesno pravo - medijsko pravo

VSL51227

ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.

odgovor na tožbo - obrazloženost - zamudna sodba - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do popravka in do odgovora - pojem

Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo,

moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice

ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena

stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča

procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP,

po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena

stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le

tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se

ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej

zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba

pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve

tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne

pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala

tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih

pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora

oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo

vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava

pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in

vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila

tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne

aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo.

Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo

dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in

za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2.

odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v

konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane

odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna

presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi

odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo

stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega

predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben

materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena

Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja

spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v

kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali

vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje

kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje

obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg

dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena

Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na

obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea

dolžnost objave popravka.

Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo

tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem

vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev

nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem

potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa.

Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega

obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli

trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se

popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma

navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in

dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja

bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba

4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek).

Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je

napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na

vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne

dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni

bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša.

Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse

drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na

področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej

ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.

 

45.

VSL sodba I Cpg 972/2003

23.6.2005

civilno procesno pravo

VSL05617

ZPP člen 212, 229, 236, 212, 229, 236.

priča - trditveno in dokazno breme

Sodišče res ne ve, kaj bodo priče izpovedale, vendar pa mora vedeti,

katera dejstva naj bi potrjevale. Z izpovedbami prič ni moč

nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Zato mora stranka najprej

zatrjevati konkretna dejstva, ki naj bi jih priče potrdile. Ta pa

morajo biti pravnorelevatna za odločitev, da opravičijo izvedbo

predlaganih dokazov.

 

47.

VSL sklep IV Cp 1970/2005

23.6.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51340

ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 268, 40, 40/1, 44, 44/1, 268. ZPP člen 94, 98, 94, 98. ZBPP člen 37, 37/3, 37, 37/3.

pooblastilo - začasna odredba - sklep o izvršbi - izvršilno sredstvo

Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

 

49.

VSL sodba in sklep I Cpg 288/2003

23.6.2005

obligacijsko pravo

VSL05652

ZOR člen 126, 126/3, 126, 126/3.

razdrtje pogodbe - razveza pogodbe

Pogodba se tudi ne šteje za razdrto, saj tožeča stranka ni zatrjevala

dejstev, ki bi ustrezala dejanskim stanovom, v katerih se pogodba po

zakonu šteje za razdrto (3. točka 126. člena ZOR).

 

51.

VSL sklep I Cp 1162/04

22.6.2005

civilno procesno pravo

VSL51165

ZPP člen 12, 140, 141, 142, 283, 285, 286, 286/1, 302/2, 12, 140, 141, 142, 283, 285, 286, 286/1, 302/2.

vročanje

Preklic ali odpoved pooblastila začne v razmerju do sodišča

učinkovati s trenutkom, ko je sodišče z njim seznanjeno, ne pa tedaj,

ko pooblastilo preneha učinkovati v notranjem razmerju med

pooblastiteljem in pooblaščencem. Dokler preklic ali odpoved

pooblastila sodišču nista naznanjena, mora sodišče v skladu s posebno

določbo 137. člena ZPP vsa sodna pisanja vročati pooblaščencu.

 

53.

VSL sklep I Cp 2862/2005

22.6.2005

civilno procesno pravo

VSL50564

ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1, 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1.

tožba - sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse

Opustitev predložitve dokazila o plačilu dolžne sodne takse za tožbo

predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, s katero zakonodajalec

uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesno

disciplino strank. Ta pomanjkljivost pa ni takšne narave, da bi

preprečevala vsebinsko obravnavanje tožbe, zato jo je mogoče

odpraviti le do končanega predhodnega preizkusa tožbe, to je do

vročitve tožbe toženi stranki v odgovor (1. odstavek 276. člena ZPP).

 

55.

VSL sodba I Cpg 519/2003

22.6.2005

civilno procesno pravo

VSL05569

ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZPP člen 286, 286/1, 286, 286/1.

zastaranje - pravočasnost

V konkretnem primeru je imela tožena stranka možnost uveljavljati

ugovor zastaranja le še na prvem naroku za glavno obravnavo.

 

57.

VSL sklep II Cp 2882/2005

22.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50218

ZZK-1 člen 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3, 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3.

zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba zastavne pravice

Za izdajo sklepa na podlagi 86. in 88. člena ZZK-1 ni pogoj

pravnomočnost sklepa o izvršbi.

 

59.

VSL sodba II Cp 2554/2005

22.6.2005

obligacijsko pravo

VSL50952

ZOR člen 281, 281/3, 281, 281/3.

izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj

Določba 3. odstavka 281. člena ZOR uzakonja pravno fikcijo, da je pri

neodplačnih razpolaganjih dolžnik vedel, da s takšnim razpolaganjem

škoduje upnikom. Na takšno razumevanje zakonske določbe kaže samo

besedilo navedene določbe, ki drugače kot predhodna določba 2.

odstavka istega člena uporablja besedici da "se šteje", da je dolžnik

vedel, da škoduje upnikom, in ne da se zgolj "domneva" (besedilo

drugega odstavka). Škodovalni namen je torej ob navedeni jezikovni in

sistemski razlagi izkazan po sili zakona in ga zato v pravdi ni

potrebno dokazovati oziroma obstoja te uzakonjene okoliščine na

drugi strani toženec tudi ne more izpodbiti. Zato se je sodišče prve

stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z ugotavljanjem ali je izkazan tudi

obdarovalčev škodovalni namen ob sklenitvi spornih darilnih pogodb, s

katerim je v korist drugotoženke razpolagal s svojimi nepremičninami.