Če bi tožena stranka preko pravilno projektiranega bazenčka postavila brv za prehod za zaposlene, bi s tem omogočila tudi gostom drugačen prehod, kot ga terjajo strogi sanitarni pogoji. Tožena stranka je zato utemeljeno odklonila zaposlenim drugačen prehod, saj bi s tem kršila sanitarne predpise. O tem je zaposlene seznanila, zato ji s takšnim ravnanjem ni mogoče očitati nobene nepravilnosti in se trditve tožnice o krivdni odgovornosti tožene stranke, ki zaposlenim ni omogočila drugačnega prehoda preko bazenčka, niso dokazale.
ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.
mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).
Tožnik je s plačilom v stečajno maso izvensodno pripoznal, da pravna dejanja dolžnika nimajo pravnega učinka proti stečajni masi in da je vračilo vrednosti izpodbijanih pravnih dejanj utemeljeno, ter je s tem preprečil vložitev izpodbojne tožbe po 129.čl. ZPPSL. ZPPSL veže rok za vložitev prijave terjatve, oživele zaradi uspešnega izpodbijanja na pravnomočnost odločbe, vendar pa to ne pomeni, da se lahko uveljavljajo le terjatve, ki so oživele na podlagi pravnomočne odločbe. Smisel in namen zakona je, da se z izpodbijanjem doseže vrnitev zneskov v stečajno maso, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo, zavezancem za vrnitev pa omogoči, da s svojimi oživelimi terjatvami konkurirajo z ostalimi upniki pri sorazmernem poplačilu iz stečajne mase.
ZIZ člen 238, 238. ZZK-1 člen 40, 40/1-5, 40, 40/1-5.
pravnomočna sodba
Po 5. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1 se vknjižba pravic dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. V primeru, če je v izvršilnem naslovu naloženo, da je dolžan dolžnik podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, velja po 238. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, da je ta dolžnost izpolnjena s pravnomočnostjo takšne odločbe.
Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 1.1.2003, v 103. čl. določa, da v stečajnem postopku, ki ga izvede sodišče, lahko stečajni upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno, vendar je že iz citiranega zakonskega določila razvidno, da gre za drugačno situacijo, kot je obravnavana, in sicer za takšno, pri kateri sta faza začetka in zaključka stečajnega postopka časovno oddaljena, ne pa združena, kot je to v situaciji po 1. odst. 99. čl. ZPPSL; ko gre za hkratnost začetka in zaključka stečajnega postopka nad dolžnikom, se vprašanje (ne)potrebnosti dela pri dolžniku zaposlenih delavcev sploh ne more postavljati, ampak gre za takojšnjo realizacijo razloga, zaradi katerega dolžnik kot družba preneha obstajati (tj. s stečajem - 1. odst. 455. čl. Zakona o gospodarskih družba, ZGD).