• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep I Cpg 1310/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05644
    ZPP člen 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
    glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - trditveno in dokazno breme
    Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožeče stranke na glavno

    obravnavo za dne 23.10.2002 ni pravilno vabilo. Pritožnik v pritožbi

    tudi utemeljeno opozarja, da sodišče v pravdnem postopku ugotavlja

    samo sporna dejstva, medtem ko nespornih dejstev stranki ni potrebno

    dokazovati.

     
  • 42.
    VDS sklep in sodba Pdp 152/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03026
    ZDDO člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZDR člen 204, 204/5, 204, 204/5.
    uprava - razporeditev - odškodnina
    Ker tožnica ni dokazala, da je predstojnik upravne enote v razpisnem

    postopku ravnal diskriminatorno s tem, ko je na razpisano delovno

    mesto izbral drugega kandidata, njen zahtevek, naj se razpisni

    postopek razveljavi ter z njo sklene PZ za razpisano delovno mesto,

    ni utemeljen. Tudi če bi sodišče ugotovilo, da je bilo v razpisnem

    postopku kršeno načelo prepovedi diskriminacije, pa po novem ZDR ne

    bi moglo razveljaviti razpisnega postopka, ampak bi tožnici lahko

    priznalo le odškodnino. Tudi po ZJU je razveljavitev mogoča le, če se

    ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

    Predstojnik upravne enote mora pred odločitvijo o zasedbi prostega

    sistemiziranega delovnega mesta z novimi delavci preveriti, ali je

    delovno mesto mogoče zapolniti z že zaposlenim delavcem.

     
  • 43.
    VDS sklep Pdp 673/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03054
    ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.
    stvarna pristojnost - denarna kazen
    Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

    odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

    določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

    imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

    sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

    kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

     
  • 44.
    VSL sodba I Cp 3120/2005
    23.6.2005
    civilno procesno pravo - medijsko pravo
    VSL51227
    ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.
    odgovor na tožbo - obrazloženost - zamudna sodba - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do popravka in do odgovora - pojem
    Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo,

    moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice

    ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena

    stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča

    procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP,

    po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena

    stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le

    tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se

    ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej

    zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba

    pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve

    tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne

    pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala

    tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih

    pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora

    oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo

    vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava

    pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in

    vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila

    tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne

    aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo.

    Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo

    dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in

    za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2.

    odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v

    konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane

    odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna

    presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi

    odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo

    stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega

    predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben

    materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena

    Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja

    spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v

    kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali

    vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje

    kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje

    obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg

    dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena

    Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na

    obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea

    dolžnost objave popravka.

    Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo

    tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem

    vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev

    nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem

    potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa.

    Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega

    obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli

    trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se

    popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma

    navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in

    dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja

    bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba

    4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek).

    Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je

    napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na

    vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne

    dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni

    bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša.

    Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse

    drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na

    področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej

    ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.

     
  • 45.
    VSL sodba in sklep I Cpg 288/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05652
    ZOR člen 126, 126/3, 126, 126/3.
    razdrtje pogodbe - razveza pogodbe
    Pogodba se tudi ne šteje za razdrto, saj tožeča stranka ni zatrjevala

    dejstev, ki bi ustrezala dejanskim stanovom, v katerih se pogodba po

    zakonu šteje za razdrto (3. točka 126. člena ZOR).

     
  • 46.
    VSL sklep IV Cp 1113/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51341
    ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210/2-1, 210, 210/2-1. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2, 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2.
    ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe - izvenzakonska skupnost
    Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena

    s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo

    na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s

    pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno

    tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom

    zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se

    ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od

    13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes

    za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v

    tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa

    bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le

    "utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta

    spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja

    spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika

    namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske

    skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar

    sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,

    da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa

    ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega

    sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno

    tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o

    vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče

    odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v

    katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od

    tega vprašanja.

     
  • 47.
    VSL sodba IV Cp 4634/2005
    23.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50792
    ZZZDR člen 123, 131c, 132, 132/1, 123, 131c, 132, 132/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
    plačilo preživnine - zvišanje preživnine - zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Ker je preživninska terjatev nečista denarna terjatev, ki se v pravdi

    ne valorizira, preživninski upravičenec pa ima pravico zahtevati

    zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, mu gredo tudi od

    zvišanih preživninskih obrokov zakonite zamudne obresti od vložitve

    tožbe dalje do plačila.

     
  • 48.
    VSK sklep I Cpg 99/2005
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01196
    ZPPSL člen 99, 99/1, 99, 99/1.
    stečajni postopek - odpoved delovnega razmerja
    Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 1.1.2003, v 103. čl. določa, da v stečajnem postopku, ki ga izvede sodišče, lahko stečajni upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno, vendar je že iz citiranega zakonskega določila razvidno, da gre za drugačno situacijo, kot je obravnavana, in sicer za takšno, pri kateri sta faza začetka in zaključka stečajnega postopka časovno oddaljena, ne pa združena, kot je to v situaciji po 1. odst. 99. čl. ZPPSL; ko gre za hkratnost začetka in zaključka stečajnega postopka nad dolžnikom, se vprašanje (ne)potrebnosti dela pri dolžniku zaposlenih delavcev sploh ne more postavljati, ampak gre za takojšnjo realizacijo razloga, zaradi katerega dolžnik kot družba preneha obstajati (tj. s stečajem - 1. odst. 455. čl. Zakona o gospodarskih družba, ZGD).

     
  • 49.
    VSL sodba I Cpg 1407/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - transportno pravo
    VSL07427
    ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.
    mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza
    Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).

     
  • 50.
    VSL sklep I Cp 2208/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50605
    ZTLR člen 79, 79.
    motenje posesti
    Posestna tožba je dajatvena tožba in tudi sklep sodišča, s katerim se

    odloča o posestnem varstvu, mora biti dajatven, saj se z njim

    uresničuje posestno varstvo (79. člen ZTLR).

     
  • 51.
    VSL sklep II Cp 1596/2004
    22.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50935
    SZ člen 31, 31/1, 31/3, 33/2, 31, 31/1, 31/3, 33/2.
    vzdrževanje televizijskega kabelskega sistema
    V konkretnem primeru so pravno odločilne naslednje okoliščine:

    - ali gre pri napeljavi kabelskega sistema za redno upravljanje, za

    katerega je potrebna le večina sostanovalcev, ali za izredno

    upravljanje, zaradi česar je potrebno soglasje vseh solastnikov

    (31. člen Stanovanjskega zakona-SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s

    spremembami); nadalje, ali gre za skupno napravo, ki sicer služi

    le posameznim stanovanjem, tako da bremenijo stroški upravljanja

    zgolj lastnike teh stanovanj (drugi odstavek 33. člena SZ);

    - ali je toženec dal soglasje k napeljavi kabelskega sistema in ali

    kabelski sistem, če ni dal soglasja, kljub temu uporablja (kot to

    zatrjuje tožeča stranka);

    - ali je tožeča stranka založila stroške vzdrževanja iz svojih

    lastnih sredstev (le v tem primeru je tožeča stranka kot upravnik

    aktivno legitimirana; 29. člen SZ).

     
  • 52.
    VSL sodba II Cp 2554/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50952
    ZOR člen 281, 281/3, 281, 281/3.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Določba 3. odstavka 281. člena ZOR uzakonja pravno fikcijo, da je pri

    neodplačnih razpolaganjih dolžnik vedel, da s takšnim razpolaganjem

    škoduje upnikom. Na takšno razumevanje zakonske določbe kaže samo

    besedilo navedene določbe, ki drugače kot predhodna določba 2.

    odstavka istega člena uporablja besedici da "se šteje", da je dolžnik

    vedel, da škoduje upnikom, in ne da se zgolj "domneva" (besedilo

    drugega odstavka). Škodovalni namen je torej ob navedeni jezikovni in

    sistemski razlagi izkazan po sili zakona in ga zato v pravdi ni

    potrebno dokazovati oziroma obstoja te uzakonjene okoliščine na

    drugi strani toženec tudi ne more izpodbiti. Zato se je sodišče prve

    stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z ugotavljanjem ali je izkazan tudi

    obdarovalčev škodovalni namen ob sklenitvi spornih darilnih pogodb, s

    katerim je v korist drugotoženke razpolagal s svojimi nepremičninami.

     
  • 53.
    VSL sklep III Cp 740/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL48542
    ZOR člen 361, 361/1, 379, 379/1, 361, 361/1, 379, 379/1.
    poravnava - začetek teka zastaranja - terjatev
    Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) za vse terjatve, ki so bile

    ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega

    pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim

    pristojnim organom, določa, da zastarajo v desetih letih, tudi tiste,

    za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl.

    ZOR). V 379. čl. ZOR ni jasno določeno, od kdaj teče zastaralni rok

    pri judikatni terjatvi. Pritožbeno sodišče se strinja z načelnim

    materialnopravnim izhodiščem sodišča prve stopnje, da če sta se

    stranki v poravnavi dogovorili za kasnejši rok zapadlosti od dneva,

    ko je bila sklenjena sodna poravnava, zastaralni rok začne teči prvi

    dan po dnevu, ko je imel upnik pogoje za tožbo (torej od dospelosti

    terjatve, primerjaj s 1. odst. 361. čl. ZOR). Napačno pa je stališče

    sodišča prve stopnje, da je upnikova terjatev v celoti zapadla

    29.5.1995. Spregledalo je namreč, da sta se stranki dogovorili za

    vračilo posojila v 36 mesečnih obrokih z zapadlostjo vsakega obroka

    15. dan v mesecu.

     
  • 54.
    VSL sklep I Cp 3040/2005
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50352
    SPZ člen 67, 67. SZ-1 člen 51, 51.
    motenje posesti
    Motilno ravnanje je naročil odbor lastnikov večstanovanjske hiše.

    Pasivno legitimirani v motenjski pravdi so v tem primeru vsi

    solastniki hiše.

     
  • 55.
    VSL sklep II Cp 2115/2004
    22.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50200
    ZOR člen 112, 112. ZD člen 138, 138.
    dedovanje
    Pritožnica, ki kot dedinja izpodbija dano izjavo, da se odpoveduje

    svojemu dednemu deležu oziroma ga odstopa v korist druge dedinje, za

    katero trdi, da je bila od nje pridobljena na zvijačen način, pa med

    dedinjama ni soglasja o tem, lahko njeno razveljavitev doseže le po

    splošnih predpisih obligacijskega prava z ustrezno tožbo. Ker

    pritožnica pravnomočne odločbe o tem, da je bila dedna izjava od nje

    pridobljena z zvijačo, ni predložila, njenih trditev o tem tudi ni

    mogoče upoštevati.

     
  • 56.
    VSL sklep II Cp 2882/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50218
    ZZK-1 člen 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3, 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3.
    zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba zastavne pravice
    Za izdajo sklepa na podlagi 86. in 88. člena ZZK-1 ni pogoj

    pravnomočnost sklepa o izvršbi.

     
  • 57.
    VSL Sklep I Cp 2057/04
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51164
    ZOR člen 210, 210/4, 214, 219, 210, 210/4, 214, 219.
    neupravičena pridobitev
    Obogaten je tisti, ki ima obogatitev v rokah.

     
  • 58.
    VSL sodba in sklep II Cp 2131/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50933
    ZTLR člen 43, 43.
    ukinitev služnosti
    Ker so vsi solastniki služnega zemljišča v sporu zaradi ukinitve

    služnosti nujni sosporniki, eden izmed solastnikov služnega zemljišča

    pa v pravdi ni tožen, ni tožena prava stranka in zaradi zgrešene

    pasivne legitimacije tožbeni zahtevek na uknitev služnosti

    neutemeljen.

    V pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice pa lastniki

    gospodujočega zemljišča na aktivni strani niso nujni sosporniki (43.

    čl. ZTLR).

     
  • 59.
    VSL sodba I Cp 1736/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50385
    ZOR člen 919, 919.
    nezgodno zavarovanje - devizna klavzula
    Z določbama 1. in 2. odst. 919. člena ZOR je določen izpolnitveni rok

    zavarovalnici. Če ta ne plača odškodnine ali pogodbeno dogovorjene

    zavarovalnine v 14-ih dneh od izpolnitve predpostavk iz 1. oziroma 2.

    odst. 919. člena ZOR, pride zavarovalnica v dolžniško zamudo (324.

    člen ZOR). Obveznost zavarovalnice pri nezgodnem zavarovanju namreč

    nastane, če nastopi zavarovalni primer in če upravičenec z obvestilom

    o njem zahteva zavarovalnino. Zato je potrebno v takšnih primerih

    presoditi, ali je upravičenec do izplačila zavarovalnine ob obvestilu

    o zavarovalnem primeru predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze,

    na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak v smislu

    2. odst. 18. člena ZOR ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti.

    Dokazno breme o obstoju okoliščin iz 2. odst. 919. člena, zaradi

    katerih naj ne bi bila zavarovalnica v zamudi s svojo izpolnitvijo,

    je na njeni strani.

     
  • 60.
    VSL sklep III Cp 2221/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49764
    ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4, 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4.
    ustavitev izvršbe - plačilo predujma
    Če je izvršba na nepremičnino ustavljena zato, ker upnik ni plačal

    predujma za izvršilne stroške, upnik ne obdrži zastavne pravice na

    nepremičnini.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>