Jedro
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze. Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice, plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.