• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14
  • 261.
    VSL sklep III Cp 2214/2005
    1.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48557
    ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor
    Po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti vsak dolžnikov ugovor

    zoper sklep o izvršbi obrazložen. Takšni procesni zahtevi pa je

    zadoščeno, če dolžnik v ugovoru navede takšne trditve, ki bi lahko

    preprečile predlagano izvršbo in za svoje trditve predlaga dokaze, s

    katerimi se takšne trditve lahko izkažejo kot resnične. V nasprotnem

    primeru se šteje ugovor za neutemeljen. Dolžnica je v ugovoru

    navajala le to, da nima nobenega premoženja, na katerega bi se lahko

    seglo z izvršbo.

     
  • 262.
    VSL Sklep II Cp 187/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo
    VSL50910
    SZ člen 8, 9, 12, 8, 9, 12. ZN člen 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130.
    delitev nepremičnin
    Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po

    določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v

    tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z

    določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da

    pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v

    razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče

    izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi

    mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno

    opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim

    solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse

    ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se

    njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka

    12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je

    pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora

    vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni

    načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.

     
  • 263.
    VSL sodba I Cp 1200/04
    1.6.2005
    ODZ
    VSL51133
     
    družbena pogodba - solastnina - razlaga pogodbe
    Glede na namen pogodbe priključitev tožnika (na vodovod) ne ruši

    smisla združevanja družbenikov pri uporabi vodovoda, saj se je tožnik

    nanj priključil, po ugotovitvi prvostopnega sodišča, v takem obsegu

    kot brat in niso bile v ničemer kršene pravice ostalih solastnikov do

    uporabe tega vodovoda.

     
  • 264.
    VSL sodba II Cp 1690/2004
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50221
    SZ člen 58, 58. ZIZ člen 192, 210, 192, 210.
    izpraznitev stanovanja - javna dražba
    Ker je torej tožnica z nakupom stanovanja postala lastnica

    stanovanja, toženca pa v stanovanju bivata, čeprav po določbi 210.

    člena ZIZ nimata pravice do najema stanovanja, pa tudi s tožnico kot

    lastnico nista sklenila najemne pogodbe, je pravilna ugotovitev

    prvostopnega sodišča, da uporabljata stanovanje nezakonito, zato je

    po določbi 2. odstavka 58. člena Stanovanjskega zakona tožničin

    zahtevek na izpraznitev stanovanja utemeljen.

     
  • 265.
    VSL sklep II Cp 320/2005
    1.6.2005
    denacionalizacija
    VSL50912
    ZIKS člen 145, 145.
    vrnitev premoženja
    Po samem Odloku AVNOJ-a z dne 21.11.1945 podržavljeno premoženje ne

    more biti predmet vrnitve na podlagi razveljavljene kazenske sodbe, s

    katero je bila kasneje izrečena zaplemba istega premoženja.

     
  • 266.
    VSL sodba II Cp 1560/2004
    1.6.2005
     
    VSL50940
    ZOR člen 200, 203, 313, 200, 203, 313.
    negmotna škoda - vračunanje obresti
    Od plačanega nespornega dela odškodnine se ne odštevajo zamudne obresti v skladu z določbo 313. čl. ZOR, ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodne odločbe, zato pravilo o vračunanju po 313. členu ZOR ne pride v poštev, saj sodišče denarne odškodnine še ni odmerilo. Za zvin vratne hrbtenice in udarec v prsni koš gre 39. letnemu tožniku odškodnina v znesku 475.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti, 50.000,00 SIT za strah in 675.000,00 SIT za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skupaj 1,200.000,00 SIT odškodnine.
  • 267.
    VSL sodba II Cp 368/2005
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50939
    ZOR člen 610, 610. ZPP člen 7, 7/1, 451, 452, 7, 7/1, 451, 452.
    spor majhne vrednosti - novote - razpravno načelo - trditvena podlaga
    Tožbeno gradivo, prirejeno naravi postopka za izdajo plačilnega

    naloga, je sicer skopo, vendar v nasprotju s prepričanjem tožene

    stranke popolno, saj vsebuje navedbo vseh pravotvornih dejstev, iz

    katerih izhaja zatrjevana pravna posledica. S tem, ko je tožeča

    stranka v mandatni tožbi zapisala, da "je pri toženi stranki izvedla

    naročena elektro dela po specifikaciji", je obstoj poslovnega -

    podjemnega razmerja med pravdnima strankama, kar je pravni pojem,

    razčlenila na njegove posamezne sestavine, ki so dejanske narave

    (izvršitev določenega posla za naročnika in zahteva po plačilu).

    Sodišče prve stopnje je v razveljavljeni sodbi ugotovilo, da je bil

    kot predmet izpolnitve v okviru podjemne pogodbe s strani prevzemnika

    posla dogovorjena samo adaptacija kopalnice, nasprotno pa iz vsebine

    dogovora ni razvidno, da bi bila v posel vključena tudi

    elektroinstalaterska dela. Ti zaključki so dejanske narave, saj

    predstavljajo ugotavljanje vsebine pravnega posla, torej ugotavljanje

    prave poslovne volje pogodbenih strank. V tej točki je mogoče

    pritrditi pritožbenemu izvajanju. Tožeča stranka pa nima prav v

    nadaljevanju, saj pozablja, da je pogodba neoblasten posamičen

    normativni pravni akt, katere uporaba pri sodnem odločanju sodi v

    gornjo premiso sodniškega logizma. V delih, kjer sodišče svojo

    odločitev opre na pogodbo, uporabi materialno pravo.

     
  • 268.
    VSL sklep I Cp 876/2005
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50588
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - ugovor o višini pobotane terjatve
    Protispisna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni

    ugovarjala višini uporabnine. S tem, ko je toženec nasprotoval

    kakršnemukoli plačilu uporabnine, je hkrati ugovarjal tudi sami

    višini uporabnine, zato jo je tožeča stranka dolžna tudi dokazati. Ni

    pa se mogoče strinjati z zaključkom sodišča prve stopnje, da je

    višina uporabnine glede na splošno znane podatke ustrezna. Višina

    uporabnine je namreč odvisna od mnogih dejavnikov (lega stanovanja,

    stanje in opremljenost stanovanja), ki pa niso splošno znani, zato bi

    sodišče prve stopnje moralo v zvezi z višino uporabnine izvesti s

    strani tožeče stranke predlagane dokaze. Na višino uporabnine pa bi

    lahko vplivala tudi okoliščina, da s tožencem v stanovanju živi tudi

    sin B..

     
  • 269.
    VSL sodba II Cp 1365/2004
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50205
    ZZZDR člen 52, 52. ZOR člen 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117. ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3.
    skupno premoženje zakoncev - darilna pogodba - napake volje - sila - izpodbojnost - nesklepčnost tožbe
    Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je z darilno pogodbo,

    sklenjeno med pravdnimi strankami, njen (sedaj že bivši) mož

    nedovoljeno razpolagal tudi z njenim deležem na stanovanju,

    ki je njuno skupno premoženje, in da je sama sporno darilno

    pogodbo sklenila zaradi prisile, s tožbenim zahtevkom pa

    toži na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, zato je njena tožba

    nesklepčna. Ob takih tožbenih trditvah bi lahko zahtevala le

    razveljavitev darilne pogodbe.

     
  • 270.
    VSL sodba I Cp 1807/2004
    1.6.2005
    STVARNO PRAVO
    VSL50057
    ZTLR člen 28, 37, 72. SPZ člen 43, 45.
    priposestvovanje - dobroverna posest - solastnina
    Dobrovernost posesti se domneva, zato bi morali tožniki domnevo dobrovernosti izpodbiti, česar pa niso storili. Sodišče prve stopnje je pri presoji dobrovernosti tožene stranke pravilno upoštevalo tudi, da je bila prodajna pogodba sklenjena v obdobju, ko je zaradi delne nacionalizacije stavb prihajalo do nenatančnih vpisov deleža lastnine glede na celotno stavbo, na skupnih delih, prostorih in napravah in funkcionalnem zemljišču, in sicer tako pri delih stavb, ki so bili nacionalizirani, kot pri tistih delih stavb, ki so bili izvzeti iz nacionalizacije in zato ni mogoče graditi slabe vere tožene stranke zgolj na neujemanju zemljiškoknjižnih podatkov glede velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo prvo stanovanje, ki je bilo prodano in velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo drugo stanovanje, s podatki o solastninskih deležih posameznih solastnikov na prvem nadstropju hiše.

     
  • 271.
    VSL sklep I Cp 1312/2004
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50603
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje
    Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za

    uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na

    strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na

    strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru

    je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo

    tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje

    na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja

    toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze.

    Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s

    katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena

    Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju

    ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice,

    plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni

    stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi

    tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne

    pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe

    solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine

    ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.

     
  • 272.
    VSL sodba I Cp 1578/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50338
    ZOR člen 200, 200.
    denarna odškodnina za nematerialno škodo
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo tako subjektivno prizadetost

    tožnika kot tudi dejstvo, da izrečene neresnične trditve objektvino

    predstavljajo takšen poseg v tožnikovo čast in dobro ime, da

    zmanjšuje njegov ugled, mečejo temno luč na osebnostno zunanjo podobo

    tožnika in ga prikazujejo kot grobjana, ki je fizično napadel

    starejšega gospoda.

     
  • 273.
    VSL sklep I Cpg 172/2003
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05539
    ZPP člen 466, 466/1, 466/2, 466/5, 466, 466/1, 466/2, 466/5.
    pogodba o arbitraži
    Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler

    katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali

    drugega odstavka tega člena.

     
  • 274.
    VSL sodba II Cp 1634/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50198
    OZ člen 197, 197/1, 197/2, 197, 197/1, 197/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - skaženost
    Tožnik je v nesreči pri delu, star 47 let, utrpel zlom 7. do 11.

    rebra levo s kopičenjem prostega zraka v podkožju leve strani prsnega

    koša in kopičenje zraka v prosti prsni votlini levo. Za telesne

    bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem mu je sodišče prisodilo

    1.000.000,00 SIT, za strah 150.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi

    zmanjšanja življenjske aktivnosti 500.000,00 SIT.

     
  • 275.
    VSK sklep I Cp 681/2005
    1.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSK01182
    ZD člen 41, 141, 41, 141.
    izročilna pogodba - dediščinska tožba - rok
    Z dediščinsko tožbo se lahko v rokih, ki jih določa zakon, realizira pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, v obravnavanem primeru pa zaradi razpolaganja med živimi premoženja, ki naj bi predstavljalo zapuščino pokojnega očeta, ni bilo.

     
  • 276.
    VDS sodba Pdp 955/2004
    1.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03214
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe
    Resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o

    zaposlitvi iz poslovnega razloga je podan, če je izkazan

    upad naročil na delih, ki jih je opravljal tožnik, pri čemer

    ga delodajalec ni mogel prekvalificirati oz.

    dokvalificirati. Zato je tožniku pogodba o zaposlitvi

    zakonito prenehala.

     
  • 277.
    VSL sodba II Cp 2142/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50959
    SZ člen 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2.
    sklenitev najemne pogodbe
    Stanovanjska pravica prejšnjega imetnika te pravice preneha s

    sklenitvijo najemne pogodbe, s smrtjo najemnika pa ugasne tudi iz

    stanovanjske pravice transformirana pravica do neprofitne najemnine.

    Uporabnik stanovanja je v takem primeru upravičen terjati sklenitev

    najemne pogodbe za nedoločen čas, ne pa tudi za neprofitno najemnino.

     
  • 278.
    VSL sklep I Cp 2173/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50344
    ZPP člen 8, 180, 180/1, 184, 184/2, 212, 213, 213/1, 325, 325/1, 339, 339/1, 8, 180, 180/1, 184, 184/2, 212, 213, 213/1, 325, 325/1, 339, 339/1.
    sprememba tožbe - relativna bistvena kršitev določb postopka - odločilna dejstva
    Ni se mogoče vnaprej postaviti na stališče, da je priča pristranska.

    Treba jo je prej zaslišati.

     
  • 279.
    VSL sodba II Cp 1656/2004
    1.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50915
    ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 54, 51, 51/2, 52, 54. OZ člen 92, 92.
    skupno premoženje zakoncev - izpodbojnost - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo
    Pogodbe, s katerim eden izmed zakoncev enostransko razpolaga

    s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca, so

    izpodbojne in ne nične. ZZZDR v 54. členu namreč prepoveduje

    razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne

    pa razpolaganja s posamezno stvarjo,, ki sodi v skupno

    premožnje zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev.

     
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14