262.

VSL sklep III Cp 2214/2005

1.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48557

ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.

ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor

Po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti vsak dolžnikov ugovor

zoper sklep o izvršbi obrazložen. Takšni procesni zahtevi pa je

zadoščeno, če dolžnik v ugovoru navede takšne trditve, ki bi lahko

preprečile predlagano izvršbo in za svoje trditve predlaga dokaze, s

katerimi se takšne trditve lahko izkažejo kot resnične. V nasprotnem

primeru se šteje ugovor za neutemeljen. Dolžnica je v ugovoru

navajala le to, da nima nobenega premoženja, na katerega bi se lahko

seglo z izvršbo.

 

264.

VSL sklep II Cp 1483/2004

1.6.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50202

ZOR člen 173, 174, 174/1, 173, 174, 174/1.

odgovornost za škodo od nevarne stvari - nevarna stvar - objektivna odgovornost

Mokra in spolzka tla iz vinas ploščic so nevarna stvar.

 

266.

VSL sodba II Cp 2142/2005

1.6.2005

stanovanjsko pravo

VSL50959

SZ člen 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2.

sklenitev najemne pogodbe

Stanovanjska pravica prejšnjega imetnika te pravice preneha s

sklenitvijo najemne pogodbe, s smrtjo najemnika pa ugasne tudi iz

stanovanjske pravice transformirana pravica do neprofitne najemnine.

Uporabnik stanovanja je v takem primeru upravičen terjati sklenitev

najemne pogodbe za nedoločen čas, ne pa tudi za neprofitno najemnino.

 

268.

VSK sklep I Cp 681/2005

1.6.2005

DEDNO PRAVO

VSK01182

ZD člen 41, 141, 41, 141.

izročilna pogodba - dediščinska tožba - rok

Z dediščinsko tožbo se lahko v rokih, ki jih določa zakon, realizira pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, v obravnavanem primeru pa zaradi razpolaganja med živimi premoženja, ki naj bi predstavljalo zapuščino pokojnega očeta, ni bilo.

 

270.

VSL sodba in sklep II Cp 1346/2004

1.6.2005

civilno procesno pravo - obligacijsko pravo

VSL50924

ZVPot člen 41, 41/1, 41, 41/1, 41, 41/1. ZPP člen 7, 212, 285, 7, 212, 285.

prodaja - obresti od vnaprej plačane kupnine - pogodbena kazen - pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme

Pravno zmotno je stališče, da predloženi dokazi nadomeščajo

manjkajočo trditveno podlago nasprotne tožbe in pobotnega ugovora.

Predmet dokazovanja so (razen izjem po 214. členu ZPP) dejstva, na

katerih temeljijo zahtevki in ugovori strank. Vsaka stranka za svoje

zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme (razpravno načelo

- 7. člen ZPP in 212. člen ZPP). To pomeni, da mora navesti dejstva,

iz katerih izvirajo njeni zahtevki in ugovori (onus proferendi) in

navesti dokaze, na podlagi katerih je ta dejstva mogoče ugotoviti

(onus probandi). V obravnavanem primeru toženka ni zadostila prvemu

bremenu, ker ni navedla dejanskega stanja, ki ustreza zahtevani

pravni posledici - znižanju kupnine. Pravilo, da sodišče ne sme

upoštevati dejstva, ki ga nobena stranka ni zatrjevala je omiljeno s

takoimenovanim materialnim procesnim vodstvom (285. člen ZPP).

 

272.

VSL sklep I Cp 422/2005

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL50340

ZPP člen 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3, 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3.

vročanje - predujem - razpravno načelo

S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki neposredno naložilo,

da plača stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči, ne da bi

tožeča stranka predhodno predlagala način vročanja po pooblaščenem

vročevalcu in ne da bi jo predhodno pozvalo, naj založi znesek,

potreben za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem priče, je porušilo

razmerje med razpravnim in preiskovalnim načelom in s tem procesni

red, predpisan z ZPP. Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila

priči, namreč niso posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132.

člena ZPP, ampak jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo.

 

274.

VSL sodba II Cp 368/2005

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL50939

ZOR člen 610, 610. ZPP člen 7, 7/1, 451, 452, 7, 7/1, 451, 452.

spor majhne vrednosti - novote - razpravno načelo - trditvena podlaga

Tožbeno gradivo, prirejeno naravi postopka za izdajo plačilnega

naloga, je sicer skopo, vendar v nasprotju s prepričanjem tožene

stranke popolno, saj vsebuje navedbo vseh pravotvornih dejstev, iz

katerih izhaja zatrjevana pravna posledica. S tem, ko je tožeča

stranka v mandatni tožbi zapisala, da "je pri toženi stranki izvedla

naročena elektro dela po specifikaciji", je obstoj poslovnega -

podjemnega razmerja med pravdnima strankama, kar je pravni pojem,

razčlenila na njegove posamezne sestavine, ki so dejanske narave

(izvršitev določenega posla za naročnika in zahteva po plačilu).

Sodišče prve stopnje je v razveljavljeni sodbi ugotovilo, da je bil

kot predmet izpolnitve v okviru podjemne pogodbe s strani prevzemnika

posla dogovorjena samo adaptacija kopalnice, nasprotno pa iz vsebine

dogovora ni razvidno, da bi bila v posel vključena tudi

elektroinstalaterska dela. Ti zaključki so dejanske narave, saj

predstavljajo ugotavljanje vsebine pravnega posla, torej ugotavljanje

prave poslovne volje pogodbenih strank. V tej točki je mogoče

pritrditi pritožbenemu izvajanju. Tožeča stranka pa nima prav v

nadaljevanju, saj pozablja, da je pogodba neoblasten posamičen

normativni pravni akt, katere uporaba pri sodnem odločanju sodi v

gornjo premiso sodniškega logizma. V delih, kjer sodišče svojo

odločitev opre na pogodbo, uporabi materialno pravo.

 

276.

VSL sklep I Cp 2173/2004

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL50344

ZPP člen 8, 180, 180/1, 184, 184/2, 212, 213, 213/1, 325, 325/1, 339, 339/1, 8, 180, 180/1, 184, 184/2, 212, 213, 213/1, 325, 325/1, 339, 339/1.

sprememba tožbe - relativna bistvena kršitev določb postopka - odločilna dejstva

Ni se mogoče vnaprej postaviti na stališče, da je priča pristranska.

Treba jo je prej zaslišati.

 

278.

VSK sodba I Cp 662/2004

1.6.2005

stvarno pravo

VSK01230

ZTLR člen 37, 42, 37, 42.

lastninska pravica - negatorna tožba - odvzem predmetov - meja

1.Opisana ravnanja tožene stranke ne pomenijo odvzema posesti nepremičnine, pač pa le vznemirjanje lastninske pravice. Odvzem stvari je podan, če je lastniku preprečeno izvajati posest stvari kot neposredno dejansko oblast nad stvarjo. V takšnem primeru lahko lastnik zahteva vrnitev stvari in posest na podlagi določb 37.čl. ZTLR. S hojo, vožnjo in parkiranjem ter odlaganjem kamenja na kup pa toženki nista tožnici preprečili dejanske oblasti nad nepremičnino.

2.Pri varstvu lastninske pravice sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja.