261.

VSL Sklep II Cp 187/2005

1.6.2005

stanovanjsko pravo - stvarno pravo

VSL50910

SZ člen 8, 9, 12, 8, 9, 12. ZN člen 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130.

delitev nepremičnin

Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po

določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v

tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z

določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da

pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v

razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče

izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi

mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno

opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim

solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse

ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se

njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka

12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je

pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora

vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni

načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.

 

263.

VSL sklep III Cp 2243/2005

1.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49755

Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 8.

izvršitelj - izpraznitev stanovanja - stroški izvršitelja

V skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. list RS št. 18-722/03) pripadajo izvršitelju stroški za izpraznitev, izročitev in vzpostavitev prejšnjega stanja na nepremičnini čim izvršitelj pristopi k izvršilnim dejanjem. Tudi če je res dolžnica izvršitelju

izročila ključ in sama nato izpraznila stanovanje, je bil njegov prihod v stanovanje vendarle potreben, saj dolžnica prej ni prostovoljno in pravočasno izpraznila stanovanja in ključev prej ni izročila upniku, in je zato izvršitelj tudi upravičen do plačila v skladu s Tar. štev. 8 cit. pravilnika.

 

265.

VSL sodba II Cp 1593/2004

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL50214

ZPP člen 339, 339.

glavna obravnava v odsotnosti toženca - stranka

Ni ovir za opravo glavne obravnave v odsotnosti tožene stranke, ki je

bila pravilno povabljena in ni opravičila svojega izostanka, podala

pa je odgovor na tožbo, kjer navaja dejstva, ki so nasprotna

tožnikovim navedbam in dokazom. Sklicevanje, da gre za prava neuko

stranko, ki da ni vedela, da ima neudeležba na glavni obravnavi lahko

zanjo neugodne posledice, ob tem, da je prejela tudi vabilo na

zaslišanje, pa se ga ni udeležila, ni utemeljeno. Zaradi oprave

glavne obravnave, na podlagi katere je sodišče o zadevi tudi

odločilo, toženi stranki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred

sodiščem, zato tudi ni podana bistvena kršitev določb postopka po 8.

točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

 

267.

VSL sklep I Cp 1312/2004

1.6.2005

obligacijsko pravo

VSL50603

ZOR člen 219, 219.

solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje

Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za

uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na

strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na

strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru

je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo

tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje

na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja

toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze.

Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s

katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena

Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju

ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice,

plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni

stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi

tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne

pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe

solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine

ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.

 

269.

VSL sodba II Cp 1560/2004

1.6.2005

 

VSL50940

ZOR člen 200, 203, 313, 200, 203, 313.

negmotna škoda - vračunanje obresti

Od plačanega nespornega dela odškodnine se ne odštevajo zamudne obresti v skladu z določbo 313. čl. ZOR, ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodne odločbe, zato pravilo o vračunanju po 313. členu ZOR ne pride v poštev, saj sodišče denarne odškodnine še ni odmerilo. Za zvin vratne hrbtenice in udarec v prsni koš gre 39. letnemu tožniku odškodnina v znesku 475.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti, 50.000,00 SIT za strah in 675.000,00 SIT za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skupaj 1,200.000,00 SIT odškodnine.

271.

VSL sklep I Cp 908/2005

1.6.2005

stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50336

ZOR člen 122, 122/2, 132, 132/3, 122, 122/2, 132, 132/3. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.

prodaja stanovanja - neizpolnitev pogodbe - razdrtje pogodbe - dvostranska pogodba - vzajemne obveznosti

Materialnopravni ugovor iz 2. odstavka 122. člena ZOR v zvezi s 3.

odstavkom 132. člena ZOR vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka

tako, da sodišče z ugoditvijo takšnemu ugovoru le deloma zavrne

tožbeni zahtevek tožeče stranke, ko ji naloži vrnitev plačanih

zneskov kupnine.

 

273.

VSL sodba I Cp 1321/2004

1.6.2005

obligacijsko pravo

VSL50674

ZOR člen 52, 52.

podlaga - ničnost pogodbe

Podlaga ne obstaja, če je obveznost brez predmeta ali jo je nemogoče

izvršiti. Toženec je priznal, da je sporni znesek prejel na svoj

račun. Sporna pogodba torej ima podlago, zato ni nična.

 

275.

VSL sodba I Cp 1647/2004

1.6.2005

PRAVO DRUŽB

VSL50358

ZGD člen 139, 145, 139, 145.

izbris firme - komanditna družba

Pri presoji, ali je bil komanditist pasivni družbenik komanditne

družbe, je treba upoštevati tudi vlogo komanditista, kot jo ima po

določbah zakona v gospodarskih družbah.

 

277.

VSL sodba II Cp 1634/2004

1.6.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50198

OZ člen 197, 197/1, 197/2, 197, 197/1, 197/2.

odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - skaženost

Tožnik je v nesreči pri delu, star 47 let, utrpel zlom 7. do 11.

rebra levo s kopičenjem prostega zraka v podkožju leve strani prsnega

koša in kopičenje zraka v prosti prsni votlini levo. Za telesne

bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem mu je sodišče prisodilo

1.000.000,00 SIT, za strah 150.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi

zmanjšanja življenjske aktivnosti 500.000,00 SIT.

 

279.

VSL sodba I Cp 1886/04

1.6.2005

civilno procesno pravo - pravo vrednostnih papirjev

VSL51145

ZM člen člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1, člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.

trditveno breme - razpravno načelo - menica - dospelost v plačilo - protest - stroški

Toženci niti tekom izvršbe niti tekom te pravde, ki je izvršbi

sledila, višini vtoževane terjatve niso ugovarjali, in ker je sodišče

v pravdnem postopku na trditveno in dokazno podlago pravdnih strank

vezano (2. odstavek 7. člena ZPP), samo, brez usteznih ugovornih

navedb tožencev, ni imelo podlage za zaključek, da zahtevek po višini

ni izkazan oziroma utemeljen. Prvostopnemu zaključku bi bilo mogoče

pritrditi le v primeru, če bi bila tožba nesklepčna, torej, če

utemeljenost tožbenega zahtevka ne bi izhajala iz dejstev, ki so

navedeni v tožbi. Vendar pa temu ni tako.

Menica je bila s strani remitenta pravočasno predložena Agenciji za

plačilni promet v plačilo, to je že na sam plačilni dan (prim. 37.

člen ZM), delna odklonitev plačila pa je bila v dveh delavnikih, ki

sta sledila plačilnemu dnevu menice, tudi ugotovljena z javno listino

(t.i. protest zaradi neplačila - prim. 43. člen ZM). Meničnopravni

zahtevek tožeče stranke tudi ni zastaral, saj je bil predlog za

izvršbo vložen v roku enega leta od dneva pravočasno napravljenega

protesta (prim. 2. odstavek 78. člena ZM). Glede na smiselno razlago

74. člena ZM pa je tožeča stranka upravičena tudi do povračila

protestnih stroškov.