• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14
  • 261.
    VSL Sklep II Cp 1496/2004
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50909
    ZIZ člen 168, 168/5, 168, 168/5.
    izvršba na nepremičnine - vpis v zemljiško knjigo
    Tožeča stranka zahteva na podlagi 6. člena Zakona o zemljiški knjigi

    iz leta 1995, da kupec in prodajalec vpišeta sporno lastninsko

    pravico v zemljiško knjigo, da bi lahko z izvršbo zahtevala prodajo

    prvotoženčeve nepremičnine za poplačilo svoje terjatve. Pravna

    podlaga za tako tožbo je lahko le 5. odstavek 168. člena ZIZ, zato je

    bilo treba sodbo razveljaviti, ker soidšče ni pravilno presojalo

    tožbenega zahtevka.

     
  • 262.
    VSL sklep I Cp 1312/2004
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50603
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje
    Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za

    uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na

    strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na

    strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru

    je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo

    tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje

    na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja

    toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze.

    Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s

    katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena

    Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju

    ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice,

    plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni

    stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi

    tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne

    pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe

    solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine

    ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.

     
  • 263.
    VSK sklep I Cp 762/2004
    1.6.2005
    sodne takse
    VSK01224
    ZST člen 18, 18/2, 24, 18, 18/2, 24. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
    vrednost spornega predmeta
    Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tako pravo vrednost za plačilo takse lahko sodišče določi tudi na ugovor druge stranke. V predmetni zadevi pa ne gre za tak primer, kajti sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugačne vrednosti spornega predmeta, kot ga je navedla tožeča stranka v tožbi in je bila 3.000.000,00 SIT, ampak je upoštevalo samo to, da je tožena stranka vrednost spornega predmeta sama zvišala, česar pa ne more.

     
  • 264.
    VSL sodba II Cp 1690/2004
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50221
    SZ člen 58, 58. ZIZ člen 192, 210, 192, 210.
    izpraznitev stanovanja - javna dražba
    Ker je torej tožnica z nakupom stanovanja postala lastnica

    stanovanja, toženca pa v stanovanju bivata, čeprav po določbi 210.

    člena ZIZ nimata pravice do najema stanovanja, pa tudi s tožnico kot

    lastnico nista sklenila najemne pogodbe, je pravilna ugotovitev

    prvostopnega sodišča, da uporabljata stanovanje nezakonito, zato je

    po določbi 2. odstavka 58. člena Stanovanjskega zakona tožničin

    zahtevek na izpraznitev stanovanja utemeljen.

     
  • 265.
    VSL sklep I Cp 2173/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50344
    ZPP člen 8, 180, 180/1, 184, 184/2, 212, 213, 213/1, 325, 325/1, 339, 339/1, 8, 180, 180/1, 184, 184/2, 212, 213, 213/1, 325, 325/1, 339, 339/1.
    sprememba tožbe - relativna bistvena kršitev določb postopka - odločilna dejstva
    Ni se mogoče vnaprej postaviti na stališče, da je priča pristranska.

    Treba jo je prej zaslišati.

     
  • 266.
    VSL sodba II Cp 1656/2004
    1.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50915
    ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 54, 51, 51/2, 52, 54. OZ člen 92, 92.
    skupno premoženje zakoncev - izpodbojnost - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo
    Pogodbe, s katerim eden izmed zakoncev enostransko razpolaga

    s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca, so

    izpodbojne in ne nične. ZZZDR v 54. členu namreč prepoveduje

    razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne

    pa razpolaganja s posamezno stvarjo,, ki sodi v skupno

    premožnje zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev.

     
  • 267.
    VSL sodba I Cp 1647/2004
    1.6.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL50358
    ZGD člen 139, 145, 139, 145.
    izbris firme - komanditna družba
    Pri presoji, ali je bil komanditist pasivni družbenik komanditne

    družbe, je treba upoštevati tudi vlogo komanditista, kot jo ima po

    določbah zakona v gospodarskih družbah.

     
  • 268.
    VSL Sklep II Cp 187/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo
    VSL50910
    SZ člen 8, 9, 12, 8, 9, 12. ZN člen 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130.
    delitev nepremičnin
    Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po

    določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v

    tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z

    določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da

    pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v

    razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče

    izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi

    mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno

    opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim

    solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse

    ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se

    njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka

    12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je

    pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora

    vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni

    načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.

     
  • 269.
    VSK sodba I Cp 662/2004
    1.6.2005
    stvarno pravo
    VSK01230
    ZTLR člen 37, 42, 37, 42.
    lastninska pravica - negatorna tožba - odvzem predmetov - meja
    1.Opisana ravnanja tožene stranke ne pomenijo odvzema posesti nepremičnine, pač pa le vznemirjanje lastninske pravice. Odvzem stvari je podan, če je lastniku preprečeno izvajati posest stvari kot neposredno dejansko oblast nad stvarjo. V takšnem primeru lahko lastnik zahteva vrnitev stvari in posest na podlagi določb 37.čl. ZTLR. S hojo, vožnjo in parkiranjem ter odlaganjem kamenja na kup pa toženki nista tožnici preprečili dejanske oblasti nad nepremičnino.

    2.Pri varstvu lastninske pravice sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja.

     
  • 270.
    VSL sodba I Cp 1200/04
    1.6.2005
    ODZ
    VSL51133
     
    družbena pogodba - solastnina - razlaga pogodbe
    Glede na namen pogodbe priključitev tožnika (na vodovod) ne ruši

    smisla združevanja družbenikov pri uporabi vodovoda, saj se je tožnik

    nanj priključil, po ugotovitvi prvostopnega sodišča, v takem obsegu

    kot brat in niso bile v ničemer kršene pravice ostalih solastnikov do

    uporabe tega vodovoda.

     
  • 271.
    VSL sodba II Cp 1560/2004
    1.6.2005
     
    VSL50940
    ZOR člen 200, 203, 313, 200, 203, 313.
    negmotna škoda - vračunanje obresti
    Od plačanega nespornega dela odškodnine se ne odštevajo zamudne obresti v skladu z določbo 313. čl. ZOR, ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodne odločbe, zato pravilo o vračunanju po 313. členu ZOR ne pride v poštev, saj sodišče denarne odškodnine še ni odmerilo. Za zvin vratne hrbtenice in udarec v prsni koš gre 39. letnemu tožniku odškodnina v znesku 475.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti, 50.000,00 SIT za strah in 675.000,00 SIT za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skupaj 1,200.000,00 SIT odškodnine.
  • 272.
    VSL sklep III Cp 2214/2005
    1.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48557
    ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor
    Po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti vsak dolžnikov ugovor

    zoper sklep o izvršbi obrazložen. Takšni procesni zahtevi pa je

    zadoščeno, če dolžnik v ugovoru navede takšne trditve, ki bi lahko

    preprečile predlagano izvršbo in za svoje trditve predlaga dokaze, s

    katerimi se takšne trditve lahko izkažejo kot resnične. V nasprotnem

    primeru se šteje ugovor za neutemeljen. Dolžnica je v ugovoru

    navajala le to, da nima nobenega premoženja, na katerega bi se lahko

    seglo z izvršbo.

     
  • 273.
    VSL sklep I Cp 2222/2004
    1.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50359
    SPZ člen 24, 24/1, 25, 26, 24, 24/1, 25, 26.
    motenje posesti - posest
    Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki

    zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost,

    izključujočnost, dostopnost stvari posestniku.

     
  • 274.
    VSL sklep I Cpg 172/2003
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05539
    ZPP člen 466, 466/1, 466/2, 466/5, 466, 466/1, 466/2, 466/5.
    pogodba o arbitraži
    Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler

    katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali

    drugega odstavka tega člena.

     
  • 275.
    VSL sodba II Cp 1627/2004
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50219
    ZOR člen 159/1, 159/1.
    odškodninska odgovornost - deliktna odgovornost - duševna motnja
    Ker je toženi stranki v trenutku škode bila popolnoma odvzeta

    poslovna sposobnost, katere del je tudi razsodnost, je tožena stranka

    dokazala, da ni odgovorna za nastalo škodo (159. člen ZOR). Ker je

    tožeča stranka trdila, da je bila tožena stranka razsodna, bi morala

    svetli trenutek oziroma sposobnost razsojanja v trenutku dvigovanja

    denarja dokazati tožeča stranka.

     
  • 276.
    VSL sklep I Cp 422/2005
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50340
    ZPP člen 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3, 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3.
    vročanje - predujem - razpravno načelo
    S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki neposredno naložilo,

    da plača stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči, ne da bi

    tožeča stranka predhodno predlagala način vročanja po pooblaščenem

    vročevalcu in ne da bi jo predhodno pozvalo, naj založi znesek,

    potreben za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem priče, je porušilo

    razmerje med razpravnim in preiskovalnim načelom in s tem procesni

    red, predpisan z ZPP. Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila

    priči, namreč niso posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132.

    člena ZPP, ampak jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo.

     
  • 277.
    VSL sodba I Cp 1886/04
    1.6.2005
    civilno procesno pravo - pravo vrednostnih papirjev
    VSL51145
    ZM člen člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1, člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.
    trditveno breme - razpravno načelo - menica - dospelost v plačilo - protest - stroški
    Toženci niti tekom izvršbe niti tekom te pravde, ki je izvršbi

    sledila, višini vtoževane terjatve niso ugovarjali, in ker je sodišče

    v pravdnem postopku na trditveno in dokazno podlago pravdnih strank

    vezano (2. odstavek 7. člena ZPP), samo, brez usteznih ugovornih

    navedb tožencev, ni imelo podlage za zaključek, da zahtevek po višini

    ni izkazan oziroma utemeljen. Prvostopnemu zaključku bi bilo mogoče

    pritrditi le v primeru, če bi bila tožba nesklepčna, torej, če

    utemeljenost tožbenega zahtevka ne bi izhajala iz dejstev, ki so

    navedeni v tožbi. Vendar pa temu ni tako.

    Menica je bila s strani remitenta pravočasno predložena Agenciji za

    plačilni promet v plačilo, to je že na sam plačilni dan (prim. 37.

    člen ZM), delna odklonitev plačila pa je bila v dveh delavnikih, ki

    sta sledila plačilnemu dnevu menice, tudi ugotovljena z javno listino

    (t.i. protest zaradi neplačila - prim. 43. člen ZM). Meničnopravni

    zahtevek tožeče stranke tudi ni zastaral, saj je bil predlog za

    izvršbo vložen v roku enega leta od dneva pravočasno napravljenega

    protesta (prim. 2. odstavek 78. člena ZM). Glede na smiselno razlago

    74. člena ZM pa je tožeča stranka upravičena tudi do povračila

    protestnih stroškov.

     
  • 278.
    VSL sodba II Cp 1593/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50214
    ZPP člen 339, 339.
    glavna obravnava v odsotnosti toženca - stranka
    Ni ovir za opravo glavne obravnave v odsotnosti tožene stranke, ki je

    bila pravilno povabljena in ni opravičila svojega izostanka, podala

    pa je odgovor na tožbo, kjer navaja dejstva, ki so nasprotna

    tožnikovim navedbam in dokazom. Sklicevanje, da gre za prava neuko

    stranko, ki da ni vedela, da ima neudeležba na glavni obravnavi lahko

    zanjo neugodne posledice, ob tem, da je prejela tudi vabilo na

    zaslišanje, pa se ga ni udeležila, ni utemeljeno. Zaradi oprave

    glavne obravnave, na podlagi katere je sodišče o zadevi tudi

    odločilo, toženi stranki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred

    sodiščem, zato tudi ni podana bistvena kršitev določb postopka po 8.

    točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

     
  • 279.
    VSL sklep I Cp 2342/2005
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50339
    ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3. ZPP člen 133, 133/1, 394-405, 133, 133/1, 394-405.
    pravnomočnost - poslovni prostor - nalog - predlog
    Ker je sodišče prve stopnje s pomočjo trditev nasprotnega udeleženca

    v predlogu za obnovo postopka prišlo do ugotovitve, da v spisu ni

    izkazana pravilna vročitev naloga za izpraznitev poslovnega prostora

    nasprotnemu udeležencu, ker manjka zadnji del vročilnice, iz katerega

    bi bila razvidna vsebina obvestil nasprotnemu udeležencu ob vročanju,

    je bilo to dolžno (3. odstavek 42. člena ZIZ) po prejemu predloga za

    obnovo postopka razveljaviti neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti

    naloga. To pa kljub temu, da nasprotni udeleženec tega ni predlagal.

     
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14