• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14
  • 261.
    VSL sodba II Cp 1634/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50198
    OZ člen 197, 197/1, 197/2, 197, 197/1, 197/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - skaženost
    Tožnik je v nesreči pri delu, star 47 let, utrpel zlom 7. do 11.

    rebra levo s kopičenjem prostega zraka v podkožju leve strani prsnega

    koša in kopičenje zraka v prosti prsni votlini levo. Za telesne

    bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem mu je sodišče prisodilo

    1.000.000,00 SIT, za strah 150.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi

    zmanjšanja življenjske aktivnosti 500.000,00 SIT.

     
  • 262.
    VSL sodba II Cp 1560/2004
    1.6.2005
     
    VSL50940
    ZOR člen 200, 203, 313, 200, 203, 313.
    negmotna škoda - vračunanje obresti
    Od plačanega nespornega dela odškodnine se ne odštevajo zamudne obresti v skladu z določbo 313. čl. ZOR, ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodne odločbe, zato pravilo o vračunanju po 313. členu ZOR ne pride v poštev, saj sodišče denarne odškodnine še ni odmerilo. Za zvin vratne hrbtenice in udarec v prsni koš gre 39. letnemu tožniku odškodnina v znesku 475.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti, 50.000,00 SIT za strah in 675.000,00 SIT za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skupaj 1,200.000,00 SIT odškodnine.
  • 263.
    VSL sodba II Cp 1838/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50923
    ZOR člen 160, 160/1, 177, 177/3, 177/4, 192, 160, 160/1, 177, 177/3, 177/4, 192.
    objektivna odgovornost - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
    Res petletni otrok ne more biti civilnopravno odgovoren za škodo, ki

    jo povzroči (primerjaj 1. odst. 160. člena ZOR). Navedeni abstraktni

    zakonski stan iz 3. odstavka 177. člena ZOR ne zahteva krivdnega

    ravnanja, ampak predpostavlja delno oprostitev odgovornosti

    obratovalca, če je kakršnokoli, tudi nezakrivljeno ravnanje,

    oškodovanca v vzročni zvezi z nastankom škode. Za tak prispevek na

    strani oškodovanca gre v obravnavani zadevi, saj je oškodovanec

    zaradi opustitve nadzora staršev nekontrolirano prečkal cestišče. Ob

    tehtanju objektivne odgovornosti avtomobilista za škodo, ki izvira iz

    uporabe motornega vozila na eni strani, in ravnanja oškodovanca na

    drugi, ki je nenadoma pritekel na cestišče in s tem kršil osnovna

    pravila obnašanja pešcev, je pravilna porazdelitev odgovornosti

    20:80% in ne 30:70 %.

     
  • 264.
    VSL sklep I Cp 1680/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50606
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    zamudna sodba - obrazložitev sodbe
    Tudi iz zamudne sodbe mora biti iz njene obrazložitve razvidno,

    katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko

    podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Sicer

    sodbe ni mogoče preizkusiti.

     
  • 265.
    VSL sodba I Kp 1686/2004
    1.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22664
    KZ člen 310, 310/1, 310/2, 310, 310/1, 310/2.
    kaznivo dejanje - hramba
    Kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali

    razstrelilnih snovi je trenutno in ne trajajoče oz. trajno kaznivo

    dejanje. Tudi če gre za izvršitveno obliko hrambe je dejanje

    dokončano takrat, ko je storilec orožje sprejel v hrambo, torej

    pridobil.

     
  • 266.
    VDS sodba Pdp 955/2004
    1.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03214
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe
    Resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o

    zaposlitvi iz poslovnega razloga je podan, če je izkazan

    upad naročil na delih, ki jih je opravljal tožnik, pri čemer

    ga delodajalec ni mogel prekvalificirati oz.

    dokvalificirati. Zato je tožniku pogodba o zaposlitvi

    zakonito prenehala.

     
  • 267.
    VSL sklep I Cp 422/2005
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50340
    ZPP člen 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3, 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3.
    vročanje - predujem - razpravno načelo
    S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki neposredno naložilo,

    da plača stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči, ne da bi

    tožeča stranka predhodno predlagala način vročanja po pooblaščenem

    vročevalcu in ne da bi jo predhodno pozvalo, naj založi znesek,

    potreben za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem priče, je porušilo

    razmerje med razpravnim in preiskovalnim načelom in s tem procesni

    red, predpisan z ZPP. Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila

    priči, namreč niso posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132.

    člena ZPP, ampak jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo.

     
  • 268.
    VSL sodba II Cp 1690/2004
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50221
    SZ člen 58, 58. ZIZ člen 192, 210, 192, 210.
    izpraznitev stanovanja - javna dražba
    Ker je torej tožnica z nakupom stanovanja postala lastnica

    stanovanja, toženca pa v stanovanju bivata, čeprav po določbi 210.

    člena ZIZ nimata pravice do najema stanovanja, pa tudi s tožnico kot

    lastnico nista sklenila najemne pogodbe, je pravilna ugotovitev

    prvostopnega sodišča, da uporabljata stanovanje nezakonito, zato je

    po določbi 2. odstavka 58. člena Stanovanjskega zakona tožničin

    zahtevek na izpraznitev stanovanja utemeljen.

     
  • 269.
    VSL sodba II Cp 2142/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50959
    SZ člen 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2.
    sklenitev najemne pogodbe
    Stanovanjska pravica prejšnjega imetnika te pravice preneha s

    sklenitvijo najemne pogodbe, s smrtjo najemnika pa ugasne tudi iz

    stanovanjske pravice transformirana pravica do neprofitne najemnine.

    Uporabnik stanovanja je v takem primeru upravičen terjati sklenitev

    najemne pogodbe za nedoločen čas, ne pa tudi za neprofitno najemnino.

     
  • 270.
    VSL sklep I Cp 822/05
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51138
    ZPP člen 318, 354, 354/2, 354/2-14, 318, 354, 354/2, 354/2-14.
    zamudna sodba - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri izdaji

    zamudne zavrnilne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega

    postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je navedlo

    najprej razloge, ki utemeljujejo izdajo zavrnilne zamudne sodbe nato

    pa je ugotovilo, da je izdalo zamudno sodbo in v celoti navedlo

    zakonske razloge iz 318. člena ZPP, ki bi res terjali sprejem

    diametralno nasprotne - prave - ugodilne zamudne sodbe. To pa pomeni,

    da so po eni strani razlogi glede odločilnih dejstev v medsebojnem

    naprotju, del pravnoodločilnih razlogov pa je tudi v nasprotju z

    izrekom odločitve, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti.

     
  • 271.
    VSL Sklep II Cp 187/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo
    VSL50910
    SZ člen 8, 9, 12, 8, 9, 12. ZN člen 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130.
    delitev nepremičnin
    Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po

    določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v

    tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z

    določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da

    pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v

    razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče

    izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi

    mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno

    opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim

    solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse

    ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se

    njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka

    12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je

    pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora

    vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni

    načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.

     
  • 272.
    VSL sodba I Cp 1200/04
    1.6.2005
    ODZ
    VSL51133
     
    družbena pogodba - solastnina - razlaga pogodbe
    Glede na namen pogodbe priključitev tožnika (na vodovod) ne ruši

    smisla združevanja družbenikov pri uporabi vodovoda, saj se je tožnik

    nanj priključil, po ugotovitvi prvostopnega sodišča, v takem obsegu

    kot brat in niso bile v ničemer kršene pravice ostalih solastnikov do

    uporabe tega vodovoda.

     
  • 273.
    VSK sodba I Cp 662/2004
    1.6.2005
    stvarno pravo
    VSK01230
    ZTLR člen 37, 42, 37, 42.
    lastninska pravica - negatorna tožba - odvzem predmetov - meja
    1.Opisana ravnanja tožene stranke ne pomenijo odvzema posesti nepremičnine, pač pa le vznemirjanje lastninske pravice. Odvzem stvari je podan, če je lastniku preprečeno izvajati posest stvari kot neposredno dejansko oblast nad stvarjo. V takšnem primeru lahko lastnik zahteva vrnitev stvari in posest na podlagi določb 37.čl. ZTLR. S hojo, vožnjo in parkiranjem ter odlaganjem kamenja na kup pa toženki nista tožnici preprečili dejanske oblasti nad nepremičnino.

    2.Pri varstvu lastninske pravice sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja.

     
  • 274.
    VSL sodba II Cp 1656/2004
    1.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50915
    ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 54, 51, 51/2, 52, 54. OZ člen 92, 92.
    skupno premoženje zakoncev - izpodbojnost - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo
    Pogodbe, s katerim eden izmed zakoncev enostransko razpolaga

    s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca, so

    izpodbojne in ne nične. ZZZDR v 54. členu namreč prepoveduje

    razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne

    pa razpolaganja s posamezno stvarjo,, ki sodi v skupno

    premožnje zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev.

     
  • 275.
    VSL sklep II Cp 1483/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50202
    ZOR člen 173, 174, 174/1, 173, 174, 174/1.
    odgovornost za škodo od nevarne stvari - nevarna stvar - objektivna odgovornost
    Mokra in spolzka tla iz vinas ploščic so nevarna stvar.

     
  • 276.
    VSL sklep I Cp 2046/2005
    1.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50341
    SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 33, 33/1, 33/3.
    motenje posesti - izključitev protipravnosti - javno dobro
    Ravnanje, storjeno v skladu z zakonitim gradbenim dovoljenjem, ki

    temelji tudi na odloku občine o spremembi ureditvenega načrta, ni

    protipravno ravnanje, zato tožeča stranka ni upravičena do pravnega

    varstva.

     
  • 277.
    VSL sklep I Cp 908/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50336
    ZOR člen 122, 122/2, 132, 132/3, 122, 122/2, 132, 132/3. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
    prodaja stanovanja - neizpolnitev pogodbe - razdrtje pogodbe - dvostranska pogodba - vzajemne obveznosti
    Materialnopravni ugovor iz 2. odstavka 122. člena ZOR v zvezi s 3.

    odstavkom 132. člena ZOR vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka

    tako, da sodišče z ugoditvijo takšnemu ugovoru le deloma zavrne

    tožbeni zahtevek tožeče stranke, ko ji naloži vrnitev plačanih

    zneskov kupnine.

     
  • 278.
    VSL sodba II Cp 368/2005
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50939
    ZOR člen 610, 610. ZPP člen 7, 7/1, 451, 452, 7, 7/1, 451, 452.
    spor majhne vrednosti - novote - razpravno načelo - trditvena podlaga
    Tožbeno gradivo, prirejeno naravi postopka za izdajo plačilnega

    naloga, je sicer skopo, vendar v nasprotju s prepričanjem tožene

    stranke popolno, saj vsebuje navedbo vseh pravotvornih dejstev, iz

    katerih izhaja zatrjevana pravna posledica. S tem, ko je tožeča

    stranka v mandatni tožbi zapisala, da "je pri toženi stranki izvedla

    naročena elektro dela po specifikaciji", je obstoj poslovnega -

    podjemnega razmerja med pravdnima strankama, kar je pravni pojem,

    razčlenila na njegove posamezne sestavine, ki so dejanske narave

    (izvršitev določenega posla za naročnika in zahteva po plačilu).

    Sodišče prve stopnje je v razveljavljeni sodbi ugotovilo, da je bil

    kot predmet izpolnitve v okviru podjemne pogodbe s strani prevzemnika

    posla dogovorjena samo adaptacija kopalnice, nasprotno pa iz vsebine

    dogovora ni razvidno, da bi bila v posel vključena tudi

    elektroinstalaterska dela. Ti zaključki so dejanske narave, saj

    predstavljajo ugotavljanje vsebine pravnega posla, torej ugotavljanje

    prave poslovne volje pogodbenih strank. V tej točki je mogoče

    pritrditi pritožbenemu izvajanju. Tožeča stranka pa nima prav v

    nadaljevanju, saj pozablja, da je pogodba neoblasten posamičen

    normativni pravni akt, katere uporaba pri sodnem odločanju sodi v

    gornjo premiso sodniškega logizma. V delih, kjer sodišče svojo

    odločitev opre na pogodbo, uporabi materialno pravo.

     
  • 279.
    VSL sodba I Cp 1807/2004
    1.6.2005
    STVARNO PRAVO
    VSL50057
    ZTLR člen 28, 37, 72. SPZ člen 43, 45.
    priposestvovanje - dobroverna posest - solastnina
    Dobrovernost posesti se domneva, zato bi morali tožniki domnevo dobrovernosti izpodbiti, česar pa niso storili. Sodišče prve stopnje je pri presoji dobrovernosti tožene stranke pravilno upoštevalo tudi, da je bila prodajna pogodba sklenjena v obdobju, ko je zaradi delne nacionalizacije stavb prihajalo do nenatančnih vpisov deleža lastnine glede na celotno stavbo, na skupnih delih, prostorih in napravah in funkcionalnem zemljišču, in sicer tako pri delih stavb, ki so bili nacionalizirani, kot pri tistih delih stavb, ki so bili izvzeti iz nacionalizacije in zato ni mogoče graditi slabe vere tožene stranke zgolj na neujemanju zemljiškoknjižnih podatkov glede velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo prvo stanovanje, ki je bilo prodano in velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo drugo stanovanje, s podatki o solastninskih deležih posameznih solastnikov na prvem nadstropju hiše.

     
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14