Dobrovernost posesti se domneva, zato bi morali tožniki domnevo dobrovernosti izpodbiti, česar pa niso storili. Sodišče prve stopnje je pri presoji dobrovernosti tožene stranke pravilno upoštevalo tudi, da je bila prodajna pogodba sklenjena v obdobju, ko je zaradi delne nacionalizacije stavb prihajalo do nenatančnih vpisov deleža lastnine glede na celotno stavbo, na skupnih delih, prostorih in napravah in funkcionalnem zemljišču, in sicer tako pri delih stavb, ki so bili nacionalizirani, kot pri tistih delih stavb, ki so bili izvzeti iz nacionalizacije in zato ni mogoče graditi slabe vere tožene stranke zgolj na neujemanju zemljiškoknjižnih podatkov glede velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo prvo stanovanje, ki je bilo prodano in velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo drugo stanovanje, s podatki o solastninskih deležih posameznih solastnikov na prvem nadstropju hiše.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soodgovornost
Pri odmeri mora sodišče upoštevati konkretne okoliščine posameznega primera, načelo individualizacije odškodnine, kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Odmerjena odškodnina namreč ne sme odstopati od drugih odškodnin v podobnih primerih, kar oboje je sodišče prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča upoštevalo.
Od plačanega nespornega dela odškodnine se ne odštevajo zamudne
obresti v skladu z določbo 313. čl. ZOR, ker se denarna odškodnina za
nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodne odločbe, zato
pravilo o vračunanju po 313. členu ZOR ne pride v poštev, saj sodišče
denarne odškodnine še ni odmerilo.
Za zvin vratne hrbtenice in udarec v prsni koš gre 39. letnemu
tožniku odškodnina v znesku 475.000,00 SIT za telesne bolečine in
nevšečnosti, 50.000,00 SIT za strah in 675.000,00 SIT za zmanjšanje
življenjskih aktivnosti, skupaj 1,200.000,00 SIT odškodnine.
V skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. list RS št. 18-722/03) pripadajo izvršitelju stroški za izpraznitev, izročitev in vzpostavitev prejšnjega stanja na nepremičnini čim izvršitelj pristopi k izvršilnim dejanjem. Tudi če je res dolžnica izvršitelju
izročila ključ in sama nato izpraznila stanovanje, je bil njegov prihod v stanovanje vendarle potreben, saj dolžnica prej ni prostovoljno in pravočasno izpraznila stanovanja in ključev prej ni izročila upniku, in je zato izvršitelj tudi upravičen do plačila v skladu s Tar. štev. 8 cit. pravilnika.