• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14
  • 261.
    VSL sodba II Cp 1656/2004
    1.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50915
    ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 54, 51, 51/2, 52, 54. OZ člen 92, 92.
    skupno premoženje zakoncev - izpodbojnost - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo
    Pogodbe, s katerim eden izmed zakoncev enostransko razpolaga

    s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca, so

    izpodbojne in ne nične. ZZZDR v 54. členu namreč prepoveduje

    razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne

    pa razpolaganja s posamezno stvarjo,, ki sodi v skupno

    premožnje zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev.

     
  • 262.
    VSK sklep in sodba I Cp 990/2003
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01093
    ZOR člen 200, 200.
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soodgovornost
    Pri odmeri mora sodišče upoštevati konkretne okoliščine posameznega primera, načelo individualizacije odškodnine, kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Odmerjena odškodnina namreč ne sme odstopati od drugih odškodnin v podobnih primerih, kar oboje je sodišče prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča upoštevalo.

     
  • 263.
    VSL sodba I Cp 1578/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50338
    ZOR člen 200, 200.
    denarna odškodnina za nematerialno škodo
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo tako subjektivno prizadetost

    tožnika kot tudi dejstvo, da izrečene neresnične trditve objektvino

    predstavljajo takšen poseg v tožnikovo čast in dobro ime, da

    zmanjšuje njegov ugled, mečejo temno luč na osebnostno zunanjo podobo

    tožnika in ga prikazujejo kot grobjana, ki je fizično napadel

    starejšega gospoda.

     
  • 264.
    VSL sodba II Cp 1838/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50923
    ZOR člen 160, 160/1, 177, 177/3, 177/4, 192, 160, 160/1, 177, 177/3, 177/4, 192.
    objektivna odgovornost - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
    Res petletni otrok ne more biti civilnopravno odgovoren za škodo, ki

    jo povzroči (primerjaj 1. odst. 160. člena ZOR). Navedeni abstraktni

    zakonski stan iz 3. odstavka 177. člena ZOR ne zahteva krivdnega

    ravnanja, ampak predpostavlja delno oprostitev odgovornosti

    obratovalca, če je kakršnokoli, tudi nezakrivljeno ravnanje,

    oškodovanca v vzročni zvezi z nastankom škode. Za tak prispevek na

    strani oškodovanca gre v obravnavani zadevi, saj je oškodovanec

    zaradi opustitve nadzora staršev nekontrolirano prečkal cestišče. Ob

    tehtanju objektivne odgovornosti avtomobilista za škodo, ki izvira iz

    uporabe motornega vozila na eni strani, in ravnanja oškodovanca na

    drugi, ki je nenadoma pritekel na cestišče in s tem kršil osnovna

    pravila obnašanja pešcev, je pravilna porazdelitev odgovornosti

    20:80% in ne 30:70 %.

     
  • 265.
    VSL sodba II Cp 1560/2004
    1.6.2005
     
    VSL50940
    ZOR člen 200, 203, 313, 200, 203, 313.
    negmotna škoda - vračunanje obresti
    Od plačanega nespornega dela odškodnine se ne odštevajo zamudne obresti v skladu z določbo 313. čl. ZOR, ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodne odločbe, zato pravilo o vračunanju po 313. členu ZOR ne pride v poštev, saj sodišče denarne odškodnine še ni odmerilo. Za zvin vratne hrbtenice in udarec v prsni koš gre 39. letnemu tožniku odškodnina v znesku 475.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti, 50.000,00 SIT za strah in 675.000,00 SIT za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skupaj 1,200.000,00 SIT odškodnine.
  • 266.
    VSL sodba II Cp 2142/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50959
    SZ člen 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2.
    sklenitev najemne pogodbe
    Stanovanjska pravica prejšnjega imetnika te pravice preneha s

    sklenitvijo najemne pogodbe, s smrtjo najemnika pa ugasne tudi iz

    stanovanjske pravice transformirana pravica do neprofitne najemnine.

    Uporabnik stanovanja je v takem primeru upravičen terjati sklenitev

    najemne pogodbe za nedoločen čas, ne pa tudi za neprofitno najemnino.

     
  • 267.
    VSL Sklep II Cp 187/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo
    VSL50910
    SZ člen 8, 9, 12, 8, 9, 12. ZN člen 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130.
    delitev nepremičnin
    Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po

    določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v

    tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z

    določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da

    pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v

    razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče

    izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi

    mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno

    opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim

    solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse

    ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se

    njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka

    12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je

    pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora

    vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni

    načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.

     
  • 268.
    VSK sklep I Cp 762/2004
    1.6.2005
    sodne takse
    VSK01224
    ZST člen 18, 18/2, 24, 18, 18/2, 24. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
    vrednost spornega predmeta
    Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tako pravo vrednost za plačilo takse lahko sodišče določi tudi na ugovor druge stranke. V predmetni zadevi pa ne gre za tak primer, kajti sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugačne vrednosti spornega predmeta, kot ga je navedla tožeča stranka v tožbi in je bila 3.000.000,00 SIT, ampak je upoštevalo samo to, da je tožena stranka vrednost spornega predmeta sama zvišala, česar pa ne more.

     
  • 269.
    VSL sklep I Cp 876/2005
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50588
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - ugovor o višini pobotane terjatve
    Protispisna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni

    ugovarjala višini uporabnine. S tem, ko je toženec nasprotoval

    kakršnemukoli plačilu uporabnine, je hkrati ugovarjal tudi sami

    višini uporabnine, zato jo je tožeča stranka dolžna tudi dokazati. Ni

    pa se mogoče strinjati z zaključkom sodišča prve stopnje, da je

    višina uporabnine glede na splošno znane podatke ustrezna. Višina

    uporabnine je namreč odvisna od mnogih dejavnikov (lega stanovanja,

    stanje in opremljenost stanovanja), ki pa niso splošno znani, zato bi

    sodišče prve stopnje moralo v zvezi z višino uporabnine izvesti s

    strani tožeče stranke predlagane dokaze. Na višino uporabnine pa bi

    lahko vplivala tudi okoliščina, da s tožencem v stanovanju živi tudi

    sin B..

     
  • 270.
    VSL sodba I Cp 1886/04
    1.6.2005
    civilno procesno pravo - pravo vrednostnih papirjev
    VSL51145
    ZM člen člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1, člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.
    trditveno breme - razpravno načelo - menica - dospelost v plačilo - protest - stroški
    Toženci niti tekom izvršbe niti tekom te pravde, ki je izvršbi

    sledila, višini vtoževane terjatve niso ugovarjali, in ker je sodišče

    v pravdnem postopku na trditveno in dokazno podlago pravdnih strank

    vezano (2. odstavek 7. člena ZPP), samo, brez usteznih ugovornih

    navedb tožencev, ni imelo podlage za zaključek, da zahtevek po višini

    ni izkazan oziroma utemeljen. Prvostopnemu zaključku bi bilo mogoče

    pritrditi le v primeru, če bi bila tožba nesklepčna, torej, če

    utemeljenost tožbenega zahtevka ne bi izhajala iz dejstev, ki so

    navedeni v tožbi. Vendar pa temu ni tako.

    Menica je bila s strani remitenta pravočasno predložena Agenciji za

    plačilni promet v plačilo, to je že na sam plačilni dan (prim. 37.

    člen ZM), delna odklonitev plačila pa je bila v dveh delavnikih, ki

    sta sledila plačilnemu dnevu menice, tudi ugotovljena z javno listino

    (t.i. protest zaradi neplačila - prim. 43. člen ZM). Meničnopravni

    zahtevek tožeče stranke tudi ni zastaral, saj je bil predlog za

    izvršbo vložen v roku enega leta od dneva pravočasno napravljenega

    protesta (prim. 2. odstavek 78. člena ZM). Glede na smiselno razlago

    74. člena ZM pa je tožeča stranka upravičena tudi do povračila

    protestnih stroškov.

     
  • 271.
    VSL Sklep II Cp 1496/2004
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50909
    ZIZ člen 168, 168/5, 168, 168/5.
    izvršba na nepremičnine - vpis v zemljiško knjigo
    Tožeča stranka zahteva na podlagi 6. člena Zakona o zemljiški knjigi

    iz leta 1995, da kupec in prodajalec vpišeta sporno lastninsko

    pravico v zemljiško knjigo, da bi lahko z izvršbo zahtevala prodajo

    prvotoženčeve nepremičnine za poplačilo svoje terjatve. Pravna

    podlaga za tako tožbo je lahko le 5. odstavek 168. člena ZIZ, zato je

    bilo treba sodbo razveljaviti, ker soidšče ni pravilno presojalo

    tožbenega zahtevka.

     
  • 272.
    VSL sklep II Cp 1483/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50202
    ZOR člen 173, 174, 174/1, 173, 174, 174/1.
    odgovornost za škodo od nevarne stvari - nevarna stvar - objektivna odgovornost
    Mokra in spolzka tla iz vinas ploščic so nevarna stvar.

     
  • 273.
    VSL sklep I Cp 1680/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50606
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    zamudna sodba - obrazložitev sodbe
    Tudi iz zamudne sodbe mora biti iz njene obrazložitve razvidno,

    katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko

    podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Sicer

    sodbe ni mogoče preizkusiti.

     
  • 274.
    VSL sodba II Cp 368/2005
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50939
    ZOR člen 610, 610. ZPP člen 7, 7/1, 451, 452, 7, 7/1, 451, 452.
    spor majhne vrednosti - novote - razpravno načelo - trditvena podlaga
    Tožbeno gradivo, prirejeno naravi postopka za izdajo plačilnega

    naloga, je sicer skopo, vendar v nasprotju s prepričanjem tožene

    stranke popolno, saj vsebuje navedbo vseh pravotvornih dejstev, iz

    katerih izhaja zatrjevana pravna posledica. S tem, ko je tožeča

    stranka v mandatni tožbi zapisala, da "je pri toženi stranki izvedla

    naročena elektro dela po specifikaciji", je obstoj poslovnega -

    podjemnega razmerja med pravdnima strankama, kar je pravni pojem,

    razčlenila na njegove posamezne sestavine, ki so dejanske narave

    (izvršitev določenega posla za naročnika in zahteva po plačilu).

    Sodišče prve stopnje je v razveljavljeni sodbi ugotovilo, da je bil

    kot predmet izpolnitve v okviru podjemne pogodbe s strani prevzemnika

    posla dogovorjena samo adaptacija kopalnice, nasprotno pa iz vsebine

    dogovora ni razvidno, da bi bila v posel vključena tudi

    elektroinstalaterska dela. Ti zaključki so dejanske narave, saj

    predstavljajo ugotavljanje vsebine pravnega posla, torej ugotavljanje

    prave poslovne volje pogodbenih strank. V tej točki je mogoče

    pritrditi pritožbenemu izvajanju. Tožeča stranka pa nima prav v

    nadaljevanju, saj pozablja, da je pogodba neoblasten posamičen

    normativni pravni akt, katere uporaba pri sodnem odločanju sodi v

    gornjo premiso sodniškega logizma. V delih, kjer sodišče svojo

    odločitev opre na pogodbo, uporabi materialno pravo.

     
  • 275.
    VSL sodba I Cp 1807/2004
    1.6.2005
    STVARNO PRAVO
    VSL50057
    ZTLR člen 28, 37, 72. SPZ člen 43, 45.
    priposestvovanje - dobroverna posest - solastnina
    Dobrovernost posesti se domneva, zato bi morali tožniki domnevo dobrovernosti izpodbiti, česar pa niso storili. Sodišče prve stopnje je pri presoji dobrovernosti tožene stranke pravilno upoštevalo tudi, da je bila prodajna pogodba sklenjena v obdobju, ko je zaradi delne nacionalizacije stavb prihajalo do nenatančnih vpisov deleža lastnine glede na celotno stavbo, na skupnih delih, prostorih in napravah in funkcionalnem zemljišču, in sicer tako pri delih stavb, ki so bili nacionalizirani, kot pri tistih delih stavb, ki so bili izvzeti iz nacionalizacije in zato ni mogoče graditi slabe vere tožene stranke zgolj na neujemanju zemljiškoknjižnih podatkov glede velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo prvo stanovanje, ki je bilo prodano in velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo drugo stanovanje, s podatki o solastninskih deležih posameznih solastnikov na prvem nadstropju hiše.

     
  • 276.
    VDS sodba Pdp 955/2004
    1.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03214
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe
    Resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o

    zaposlitvi iz poslovnega razloga je podan, če je izkazan

    upad naročil na delih, ki jih je opravljal tožnik, pri čemer

    ga delodajalec ni mogel prekvalificirati oz.

    dokvalificirati. Zato je tožniku pogodba o zaposlitvi

    zakonito prenehala.

     
  • 277.
    VSL sodba I Cp 1647/2004
    1.6.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL50358
    ZGD člen 139, 145, 139, 145.
    izbris firme - komanditna družba
    Pri presoji, ali je bil komanditist pasivni družbenik komanditne

    družbe, je treba upoštevati tudi vlogo komanditista, kot jo ima po

    določbah zakona v gospodarskih družbah.

     
  • 278.
    VSL sklep I Cp 422/2005
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50340
    ZPP člen 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3, 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3.
    vročanje - predujem - razpravno načelo
    S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki neposredno naložilo,

    da plača stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči, ne da bi

    tožeča stranka predhodno predlagala način vročanja po pooblaščenem

    vročevalcu in ne da bi jo predhodno pozvalo, naj založi znesek,

    potreben za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem priče, je porušilo

    razmerje med razpravnim in preiskovalnim načelom in s tem procesni

    red, predpisan z ZPP. Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila

    priči, namreč niso posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132.

    člena ZPP, ampak jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo.

     
  • 279.
    VSL sodba II Cp 1690/2004
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50221
    SZ člen 58, 58. ZIZ člen 192, 210, 192, 210.
    izpraznitev stanovanja - javna dražba
    Ker je torej tožnica z nakupom stanovanja postala lastnica

    stanovanja, toženca pa v stanovanju bivata, čeprav po določbi 210.

    člena ZIZ nimata pravice do najema stanovanja, pa tudi s tožnico kot

    lastnico nista sklenila najemne pogodbe, je pravilna ugotovitev

    prvostopnega sodišča, da uporabljata stanovanje nezakonito, zato je

    po določbi 2. odstavka 58. člena Stanovanjskega zakona tožničin

    zahtevek na izpraznitev stanovanja utemeljen.

     
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14