• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14
  • 261.
    VSK sodba I Cp 662/2004
    1.6.2005
    stvarno pravo
    VSK01230
    ZTLR člen 37, 42, 37, 42.
    lastninska pravica - negatorna tožba - odvzem predmetov - meja
    1.Opisana ravnanja tožene stranke ne pomenijo odvzema posesti nepremičnine, pač pa le vznemirjanje lastninske pravice. Odvzem stvari je podan, če je lastniku preprečeno izvajati posest stvari kot neposredno dejansko oblast nad stvarjo. V takšnem primeru lahko lastnik zahteva vrnitev stvari in posest na podlagi določb 37.čl. ZTLR. S hojo, vožnjo in parkiranjem ter odlaganjem kamenja na kup pa toženki nista tožnici preprečili dejanske oblasti nad nepremičnino.

    2.Pri varstvu lastninske pravice sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja.

     
  • 262.
    VSK sklep in sodba I Cp 990/2003
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01093
    ZOR člen 200, 200.
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soodgovornost
    Pri odmeri mora sodišče upoštevati konkretne okoliščine posameznega primera, načelo individualizacije odškodnine, kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Odmerjena odškodnina namreč ne sme odstopati od drugih odškodnin v podobnih primerih, kar oboje je sodišče prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča upoštevalo.

     
  • 263.
    VSL sklep II Cp 320/2005
    1.6.2005
    denacionalizacija
    VSL50912
    ZIKS člen 145, 145.
    vrnitev premoženja
    Po samem Odloku AVNOJ-a z dne 21.11.1945 podržavljeno premoženje ne

    more biti predmet vrnitve na podlagi razveljavljene kazenske sodbe, s

    katero je bila kasneje izrečena zaplemba istega premoženja.

     
  • 264.
    VSL sklep I Cp 822/05
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51138
    ZPP člen 318, 354, 354/2, 354/2-14, 318, 354, 354/2, 354/2-14.
    zamudna sodba - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri izdaji

    zamudne zavrnilne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega

    postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je navedlo

    najprej razloge, ki utemeljujejo izdajo zavrnilne zamudne sodbe nato

    pa je ugotovilo, da je izdalo zamudno sodbo in v celoti navedlo

    zakonske razloge iz 318. člena ZPP, ki bi res terjali sprejem

    diametralno nasprotne - prave - ugodilne zamudne sodbe. To pa pomeni,

    da so po eni strani razlogi glede odločilnih dejstev v medsebojnem

    naprotju, del pravnoodločilnih razlogov pa je tudi v nasprotju z

    izrekom odločitve, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti.

     
  • 265.
    VSK sklep I Cp 681/2005
    1.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSK01182
    ZD člen 41, 141, 41, 141.
    izročilna pogodba - dediščinska tožba - rok
    Z dediščinsko tožbo se lahko v rokih, ki jih določa zakon, realizira pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, v obravnavanem primeru pa zaradi razpolaganja med živimi premoženja, ki naj bi predstavljalo zapuščino pokojnega očeta, ni bilo.

     
  • 266.
    VSL sklep I Cpg 172/2003
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05539
    ZPP člen 466, 466/1, 466/2, 466/5, 466, 466/1, 466/2, 466/5.
    pogodba o arbitraži
    Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler

    katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali

    drugega odstavka tega člena.

     
  • 267.
    VSL sklep III Cp 2243/2005
    1.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49755
    Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 8.
    izvršitelj - izpraznitev stanovanja - stroški izvršitelja
    V skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. list RS št. 18-722/03) pripadajo izvršitelju stroški za izpraznitev, izročitev in vzpostavitev prejšnjega stanja na nepremičnini čim izvršitelj pristopi k izvršilnim dejanjem. Tudi če je res dolžnica izvršitelju

    izročila ključ in sama nato izpraznila stanovanje, je bil njegov prihod v stanovanje vendarle potreben, saj dolžnica prej ni prostovoljno in pravočasno izpraznila stanovanja in ključev prej ni izročila upniku, in je zato izvršitelj tudi upravičen do plačila v skladu s Tar. štev. 8 cit. pravilnika.

     
  • 268.
    VSL sklep I Cp 1312/2004
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50603
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje
    Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za

    uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na

    strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na

    strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru

    je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo

    tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje

    na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja

    toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze.

    Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s

    katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena

    Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju

    ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice,

    plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni

    stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi

    tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne

    pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe

    solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine

    ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.

     
  • 269.
    VDS sodba Pdp 955/2004
    1.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03214
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe
    Resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o

    zaposlitvi iz poslovnega razloga je podan, če je izkazan

    upad naročil na delih, ki jih je opravljal tožnik, pri čemer

    ga delodajalec ni mogel prekvalificirati oz.

    dokvalificirati. Zato je tožniku pogodba o zaposlitvi

    zakonito prenehala.

     
  • 270.
    VSL sklep I Cp 422/2005
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50340
    ZPP člen 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3, 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3.
    vročanje - predujem - razpravno načelo
    S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki neposredno naložilo,

    da plača stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči, ne da bi

    tožeča stranka predhodno predlagala način vročanja po pooblaščenem

    vročevalcu in ne da bi jo predhodno pozvalo, naj založi znesek,

    potreben za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem priče, je porušilo

    razmerje med razpravnim in preiskovalnim načelom in s tem procesni

    red, predpisan z ZPP. Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila

    priči, namreč niso posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132.

    člena ZPP, ampak jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo.

     
  • 271.
    VSL sodba II Cp 1560/2004
    1.6.2005
     
    VSL50940
    ZOR člen 200, 203, 313, 200, 203, 313.
    negmotna škoda - vračunanje obresti
    Od plačanega nespornega dela odškodnine se ne odštevajo zamudne obresti v skladu z določbo 313. čl. ZOR, ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodne odločbe, zato pravilo o vračunanju po 313. členu ZOR ne pride v poštev, saj sodišče denarne odškodnine še ni odmerilo. Za zvin vratne hrbtenice in udarec v prsni koš gre 39. letnemu tožniku odškodnina v znesku 475.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti, 50.000,00 SIT za strah in 675.000,00 SIT za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skupaj 1,200.000,00 SIT odškodnine.
  • 272.
    VSL sklep I Cp 2046/2005
    1.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50341
    SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 33, 33/1, 33/3.
    motenje posesti - izključitev protipravnosti - javno dobro
    Ravnanje, storjeno v skladu z zakonitim gradbenim dovoljenjem, ki

    temelji tudi na odloku občine o spremembi ureditvenega načrta, ni

    protipravno ravnanje, zato tožeča stranka ni upravičena do pravnega

    varstva.

     
  • 273.
    VSL sklep I Cp 908/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50336
    ZOR člen 122, 122/2, 132, 132/3, 122, 122/2, 132, 132/3. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
    prodaja stanovanja - neizpolnitev pogodbe - razdrtje pogodbe - dvostranska pogodba - vzajemne obveznosti
    Materialnopravni ugovor iz 2. odstavka 122. člena ZOR v zvezi s 3.

    odstavkom 132. člena ZOR vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka

    tako, da sodišče z ugoditvijo takšnemu ugovoru le deloma zavrne

    tožbeni zahtevek tožeče stranke, ko ji naloži vrnitev plačanih

    zneskov kupnine.

     
  • 274.
    VSL sklep I Cp 876/2005
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50588
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - ugovor o višini pobotane terjatve
    Protispisna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni

    ugovarjala višini uporabnine. S tem, ko je toženec nasprotoval

    kakršnemukoli plačilu uporabnine, je hkrati ugovarjal tudi sami

    višini uporabnine, zato jo je tožeča stranka dolžna tudi dokazati. Ni

    pa se mogoče strinjati z zaključkom sodišča prve stopnje, da je

    višina uporabnine glede na splošno znane podatke ustrezna. Višina

    uporabnine je namreč odvisna od mnogih dejavnikov (lega stanovanja,

    stanje in opremljenost stanovanja), ki pa niso splošno znani, zato bi

    sodišče prve stopnje moralo v zvezi z višino uporabnine izvesti s

    strani tožeče stranke predlagane dokaze. Na višino uporabnine pa bi

    lahko vplivala tudi okoliščina, da s tožencem v stanovanju živi tudi

    sin B..

     
  • 275.
    VSL sodba I Cp 1578/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50338
    ZOR člen 200, 200.
    denarna odškodnina za nematerialno škodo
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo tako subjektivno prizadetost

    tožnika kot tudi dejstvo, da izrečene neresnične trditve objektvino

    predstavljajo takšen poseg v tožnikovo čast in dobro ime, da

    zmanjšuje njegov ugled, mečejo temno luč na osebnostno zunanjo podobo

    tožnika in ga prikazujejo kot grobjana, ki je fizično napadel

    starejšega gospoda.

     
  • 276.
    VSL sodba I Cp 1321/2004
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50674
    ZOR člen 52, 52.
    podlaga - ničnost pogodbe
    Podlaga ne obstaja, če je obveznost brez predmeta ali jo je nemogoče

    izvršiti. Toženec je priznal, da je sporni znesek prejel na svoj

    račun. Sporna pogodba torej ima podlago, zato ni nična.

     
  • 277.
    VSL sodba II Cp 1627/2004
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50219
    ZOR člen 159/1, 159/1.
    odškodninska odgovornost - deliktna odgovornost - duševna motnja
    Ker je toženi stranki v trenutku škode bila popolnoma odvzeta

    poslovna sposobnost, katere del je tudi razsodnost, je tožena stranka

    dokazala, da ni odgovorna za nastalo škodo (159. člen ZOR). Ker je

    tožeča stranka trdila, da je bila tožena stranka razsodna, bi morala

    svetli trenutek oziroma sposobnost razsojanja v trenutku dvigovanja

    denarja dokazati tožeča stranka.

     
  • 278.
    VSL sklep II Cp 1483/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50202
    ZOR člen 173, 174, 174/1, 173, 174, 174/1.
    odgovornost za škodo od nevarne stvari - nevarna stvar - objektivna odgovornost
    Mokra in spolzka tla iz vinas ploščic so nevarna stvar.

     
  • 279.
    VSL sklep III Cp 1848/2005
    1.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48563
    ZIZ člen 56, 56/1, 192, 56, 56/1, 192. ZPP člen 12, 12. SPZ člen 42, 42.
    sklep o domiku - ugovor po izteku roka - javna dražba - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izvršilni postopek
    Odločbo državnega organa v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika,

    s katero kupec originarno pridobi lastninsko pravico na prodani

    nepremičnini, predstavlja po sedaj sprejeti sodni praksi in pravni

    teoriji šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, in ne sklep o

    domiku, kot je večinsko veljalo po Zakonu o izvršilnem postopku in na

    njegovi podlagi uveljavljeni sodni praksi. Zato z upoštevanjem

    doložnikovega ugovora po izteku roka, vloženega po izdaji sklepa o

    domiku, ni poseženo v kupčevo pridobljeno pravico. Kupec ima zaenkrat

    le pričakovano pravico, ki je sicer tudi pravno varovana, vendar pa

    je treba v vsakem primeru posebej tehtati, ali dati prednost

    dolžnikovi ustavno varovani lastninski pravici ali pričakovani

    pravici kupca.

     
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14