261.

VSL sklep I Cpg 172/2003

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL05539

ZPP člen 466, 466/1, 466/2, 466/5, 466, 466/1, 466/2, 466/5.

pogodba o arbitraži

Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler

katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali

drugega odstavka tega člena.

 

263.

VSK sklep I Cp 681/2005

1.6.2005

DEDNO PRAVO

VSK01182

ZD člen 41, 141, 41, 141.

izročilna pogodba - dediščinska tožba - rok

Z dediščinsko tožbo se lahko v rokih, ki jih določa zakon, realizira pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, v obravnavanem primeru pa zaradi razpolaganja med živimi premoženja, ki naj bi predstavljalo zapuščino pokojnega očeta, ni bilo.

 

265.

VSL sodba II Cp 1656/2004

1.6.2005

DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL50915

ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 54, 51, 51/2, 52, 54. OZ člen 92, 92.

skupno premoženje zakoncev - izpodbojnost - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo

Pogodbe, s katerim eden izmed zakoncev enostransko razpolaga

s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca, so

izpodbojne in ne nične. ZZZDR v 54. členu namreč prepoveduje

razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne

pa razpolaganja s posamezno stvarjo,, ki sodi v skupno

premožnje zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev.

 

267.

VSL sklep I Cp 2046/2005

1.6.2005

stvarno pravo

VSL50341

SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 33, 33/1, 33/3.

motenje posesti - izključitev protipravnosti - javno dobro

Ravnanje, storjeno v skladu z zakonitim gradbenim dovoljenjem, ki

temelji tudi na odloku občine o spremembi ureditvenega načrta, ni

protipravno ravnanje, zato tožeča stranka ni upravičena do pravnega

varstva.

 

269.

VSL sklep III Cp 2243/2005

1.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49755

Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 8.

izvršitelj - izpraznitev stanovanja - stroški izvršitelja

V skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. list RS št. 18-722/03) pripadajo izvršitelju stroški za izpraznitev, izročitev in vzpostavitev prejšnjega stanja na nepremičnini čim izvršitelj pristopi k izvršilnim dejanjem. Tudi če je res dolžnica izvršitelju

izročila ključ in sama nato izpraznila stanovanje, je bil njegov prihod v stanovanje vendarle potreben, saj dolžnica prej ni prostovoljno in pravočasno izpraznila stanovanja in ključev prej ni izročila upniku, in je zato izvršitelj tudi upravičen do plačila v skladu s Tar. štev. 8 cit. pravilnika.

 

271.

VSL sklep I Cp 876/2005

1.6.2005

obligacijsko pravo

VSL50588

ZOR člen 219, 219.

solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - ugovor o višini pobotane terjatve

Protispisna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni

ugovarjala višini uporabnine. S tem, ko je toženec nasprotoval

kakršnemukoli plačilu uporabnine, je hkrati ugovarjal tudi sami

višini uporabnine, zato jo je tožeča stranka dolžna tudi dokazati. Ni

pa se mogoče strinjati z zaključkom sodišča prve stopnje, da je

višina uporabnine glede na splošno znane podatke ustrezna. Višina

uporabnine je namreč odvisna od mnogih dejavnikov (lega stanovanja,

stanje in opremljenost stanovanja), ki pa niso splošno znani, zato bi

sodišče prve stopnje moralo v zvezi z višino uporabnine izvesti s

strani tožeče stranke predlagane dokaze. Na višino uporabnine pa bi

lahko vplivala tudi okoliščina, da s tožencem v stanovanju živi tudi

sin B..

 

273.

VSL sklep III Cp 1848/2005

1.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48563

ZIZ člen 56, 56/1, 192, 56, 56/1, 192. ZPP člen 12, 12. SPZ člen 42, 42.

sklep o domiku - ugovor po izteku roka - javna dražba - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izvršilni postopek

Odločbo državnega organa v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika,

s katero kupec originarno pridobi lastninsko pravico na prodani

nepremičnini, predstavlja po sedaj sprejeti sodni praksi in pravni

teoriji šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, in ne sklep o

domiku, kot je večinsko veljalo po Zakonu o izvršilnem postopku in na

njegovi podlagi uveljavljeni sodni praksi. Zato z upoštevanjem

doložnikovega ugovora po izteku roka, vloženega po izdaji sklepa o

domiku, ni poseženo v kupčevo pridobljeno pravico. Kupec ima zaenkrat

le pričakovano pravico, ki je sicer tudi pravno varovana, vendar pa

je treba v vsakem primeru posebej tehtati, ali dati prednost

dolžnikovi ustavno varovani lastninski pravici ali pričakovani

pravici kupca.

 

275.

VSL sodba I Cp 1886/04

1.6.2005

civilno procesno pravo - pravo vrednostnih papirjev

VSL51145

ZM člen člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1, člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.

trditveno breme - razpravno načelo - menica - dospelost v plačilo - protest - stroški

Toženci niti tekom izvršbe niti tekom te pravde, ki je izvršbi

sledila, višini vtoževane terjatve niso ugovarjali, in ker je sodišče

v pravdnem postopku na trditveno in dokazno podlago pravdnih strank

vezano (2. odstavek 7. člena ZPP), samo, brez usteznih ugovornih

navedb tožencev, ni imelo podlage za zaključek, da zahtevek po višini

ni izkazan oziroma utemeljen. Prvostopnemu zaključku bi bilo mogoče

pritrditi le v primeru, če bi bila tožba nesklepčna, torej, če

utemeljenost tožbenega zahtevka ne bi izhajala iz dejstev, ki so

navedeni v tožbi. Vendar pa temu ni tako.

Menica je bila s strani remitenta pravočasno predložena Agenciji za

plačilni promet v plačilo, to je že na sam plačilni dan (prim. 37.

člen ZM), delna odklonitev plačila pa je bila v dveh delavnikih, ki

sta sledila plačilnemu dnevu menice, tudi ugotovljena z javno listino

(t.i. protest zaradi neplačila - prim. 43. člen ZM). Meničnopravni

zahtevek tožeče stranke tudi ni zastaral, saj je bil predlog za

izvršbo vložen v roku enega leta od dneva pravočasno napravljenega

protesta (prim. 2. odstavek 78. člena ZM). Glede na smiselno razlago

74. člena ZM pa je tožeča stranka upravičena tudi do povračila

protestnih stroškov.

 

277.

VSL sklep I Cp 822/05

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL51138

ZPP člen 318, 354, 354/2, 354/2-14, 318, 354, 354/2, 354/2-14.

zamudna sodba - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri izdaji

zamudne zavrnilne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega

postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je navedlo

najprej razloge, ki utemeljujejo izdajo zavrnilne zamudne sodbe nato

pa je ugotovilo, da je izdalo zamudno sodbo in v celoti navedlo

zakonske razloge iz 318. člena ZPP, ki bi res terjali sprejem

diametralno nasprotne - prave - ugodilne zamudne sodbe. To pa pomeni,

da so po eni strani razlogi glede odločilnih dejstev v medsebojnem

naprotju, del pravnoodločilnih razlogov pa je tudi v nasprotju z

izrekom odločitve, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti.

 

279.

VSL sklep I Cp 1312/2004

1.6.2005

obligacijsko pravo

VSL50603

ZOR člen 219, 219.

solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje

Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za

uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na

strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na

strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru

je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo

tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje

na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja

toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze.

Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s

katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena

Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju

ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice,

plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni

stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi

tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne

pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe

solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine

ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.