• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14
  • 261.
    VSL sodba II Cp 1365/2004
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50205
    ZZZDR člen 52, 52. ZOR člen 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117. ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3.
    skupno premoženje zakoncev - darilna pogodba - napake volje - sila - izpodbojnost - nesklepčnost tožbe
    Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je z darilno pogodbo,

    sklenjeno med pravdnimi strankami, njen (sedaj že bivši) mož

    nedovoljeno razpolagal tudi z njenim deležem na stanovanju,

    ki je njuno skupno premoženje, in da je sama sporno darilno

    pogodbo sklenila zaradi prisile, s tožbenim zahtevkom pa

    toži na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, zato je njena tožba

    nesklepčna. Ob takih tožbenih trditvah bi lahko zahtevala le

    razveljavitev darilne pogodbe.

     
  • 262.
    VSL sklep I Cp 876/2005
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50588
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - ugovor o višini pobotane terjatve
    Protispisna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni

    ugovarjala višini uporabnine. S tem, ko je toženec nasprotoval

    kakršnemukoli plačilu uporabnine, je hkrati ugovarjal tudi sami

    višini uporabnine, zato jo je tožeča stranka dolžna tudi dokazati. Ni

    pa se mogoče strinjati z zaključkom sodišča prve stopnje, da je

    višina uporabnine glede na splošno znane podatke ustrezna. Višina

    uporabnine je namreč odvisna od mnogih dejavnikov (lega stanovanja,

    stanje in opremljenost stanovanja), ki pa niso splošno znani, zato bi

    sodišče prve stopnje moralo v zvezi z višino uporabnine izvesti s

    strani tožeče stranke predlagane dokaze. Na višino uporabnine pa bi

    lahko vplivala tudi okoliščina, da s tožencem v stanovanju živi tudi

    sin B..

     
  • 263.
    VSL sklep I Cp 1312/2004
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50603
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje
    Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za

    uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na

    strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na

    strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru

    je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo

    tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje

    na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja

    toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze.

    Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s

    katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena

    Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju

    ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice,

    plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni

    stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi

    tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne

    pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe

    solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine

    ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.

     
  • 264.
    VSL sodba I Cp 1807/2004
    1.6.2005
    STVARNO PRAVO
    VSL50057
    ZTLR člen 28, 37, 72. SPZ člen 43, 45.
    priposestvovanje - dobroverna posest - solastnina
    Dobrovernost posesti se domneva, zato bi morali tožniki domnevo dobrovernosti izpodbiti, česar pa niso storili. Sodišče prve stopnje je pri presoji dobrovernosti tožene stranke pravilno upoštevalo tudi, da je bila prodajna pogodba sklenjena v obdobju, ko je zaradi delne nacionalizacije stavb prihajalo do nenatančnih vpisov deleža lastnine glede na celotno stavbo, na skupnih delih, prostorih in napravah in funkcionalnem zemljišču, in sicer tako pri delih stavb, ki so bili nacionalizirani, kot pri tistih delih stavb, ki so bili izvzeti iz nacionalizacije in zato ni mogoče graditi slabe vere tožene stranke zgolj na neujemanju zemljiškoknjižnih podatkov glede velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo prvo stanovanje, ki je bilo prodano in velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo drugo stanovanje, s podatki o solastninskih deležih posameznih solastnikov na prvem nadstropju hiše.

     
  • 265.
    VSL sodba II Cp 1593/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50214
    ZPP člen 339, 339.
    glavna obravnava v odsotnosti toženca - stranka
    Ni ovir za opravo glavne obravnave v odsotnosti tožene stranke, ki je

    bila pravilno povabljena in ni opravičila svojega izostanka, podala

    pa je odgovor na tožbo, kjer navaja dejstva, ki so nasprotna

    tožnikovim navedbam in dokazom. Sklicevanje, da gre za prava neuko

    stranko, ki da ni vedela, da ima neudeležba na glavni obravnavi lahko

    zanjo neugodne posledice, ob tem, da je prejela tudi vabilo na

    zaslišanje, pa se ga ni udeležila, ni utemeljeno. Zaradi oprave

    glavne obravnave, na podlagi katere je sodišče o zadevi tudi

    odločilo, toženi stranki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred

    sodiščem, zato tudi ni podana bistvena kršitev določb postopka po 8.

    točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

     
  • 266.
    VSL sklep I Cp 2342/2005
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50339
    ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3. ZPP člen 133, 133/1, 394-405, 133, 133/1, 394-405.
    pravnomočnost - poslovni prostor - nalog - predlog
    Ker je sodišče prve stopnje s pomočjo trditev nasprotnega udeleženca

    v predlogu za obnovo postopka prišlo do ugotovitve, da v spisu ni

    izkazana pravilna vročitev naloga za izpraznitev poslovnega prostora

    nasprotnemu udeležencu, ker manjka zadnji del vročilnice, iz katerega

    bi bila razvidna vsebina obvestil nasprotnemu udeležencu ob vročanju,

    je bilo to dolžno (3. odstavek 42. člena ZIZ) po prejemu predloga za

    obnovo postopka razveljaviti neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti

    naloga. To pa kljub temu, da nasprotni udeleženec tega ni predlagal.

     
  • 267.
    VSL sodba II Cp 368/2005
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50939
    ZOR člen 610, 610. ZPP člen 7, 7/1, 451, 452, 7, 7/1, 451, 452.
    spor majhne vrednosti - novote - razpravno načelo - trditvena podlaga
    Tožbeno gradivo, prirejeno naravi postopka za izdajo plačilnega

    naloga, je sicer skopo, vendar v nasprotju s prepričanjem tožene

    stranke popolno, saj vsebuje navedbo vseh pravotvornih dejstev, iz

    katerih izhaja zatrjevana pravna posledica. S tem, ko je tožeča

    stranka v mandatni tožbi zapisala, da "je pri toženi stranki izvedla

    naročena elektro dela po specifikaciji", je obstoj poslovnega -

    podjemnega razmerja med pravdnima strankama, kar je pravni pojem,

    razčlenila na njegove posamezne sestavine, ki so dejanske narave

    (izvršitev določenega posla za naročnika in zahteva po plačilu).

    Sodišče prve stopnje je v razveljavljeni sodbi ugotovilo, da je bil

    kot predmet izpolnitve v okviru podjemne pogodbe s strani prevzemnika

    posla dogovorjena samo adaptacija kopalnice, nasprotno pa iz vsebine

    dogovora ni razvidno, da bi bila v posel vključena tudi

    elektroinstalaterska dela. Ti zaključki so dejanske narave, saj

    predstavljajo ugotavljanje vsebine pravnega posla, torej ugotavljanje

    prave poslovne volje pogodbenih strank. V tej točki je mogoče

    pritrditi pritožbenemu izvajanju. Tožeča stranka pa nima prav v

    nadaljevanju, saj pozablja, da je pogodba neoblasten posamičen

    normativni pravni akt, katere uporaba pri sodnem odločanju sodi v

    gornjo premiso sodniškega logizma. V delih, kjer sodišče svojo

    odločitev opre na pogodbo, uporabi materialno pravo.

     
  • 268.
    VSL sodba II Cp 1838/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50923
    ZOR člen 160, 160/1, 177, 177/3, 177/4, 192, 160, 160/1, 177, 177/3, 177/4, 192.
    objektivna odgovornost - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
    Res petletni otrok ne more biti civilnopravno odgovoren za škodo, ki

    jo povzroči (primerjaj 1. odst. 160. člena ZOR). Navedeni abstraktni

    zakonski stan iz 3. odstavka 177. člena ZOR ne zahteva krivdnega

    ravnanja, ampak predpostavlja delno oprostitev odgovornosti

    obratovalca, če je kakršnokoli, tudi nezakrivljeno ravnanje,

    oškodovanca v vzročni zvezi z nastankom škode. Za tak prispevek na

    strani oškodovanca gre v obravnavani zadevi, saj je oškodovanec

    zaradi opustitve nadzora staršev nekontrolirano prečkal cestišče. Ob

    tehtanju objektivne odgovornosti avtomobilista za škodo, ki izvira iz

    uporabe motornega vozila na eni strani, in ravnanja oškodovanca na

    drugi, ki je nenadoma pritekel na cestišče in s tem kršil osnovna

    pravila obnašanja pešcev, je pravilna porazdelitev odgovornosti

    20:80% in ne 30:70 %.

     
  • 269.
    VSL sodba I Cp 1886/04
    1.6.2005
    civilno procesno pravo - pravo vrednostnih papirjev
    VSL51145
    ZM člen člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1, člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.
    trditveno breme - razpravno načelo - menica - dospelost v plačilo - protest - stroški
    Toženci niti tekom izvršbe niti tekom te pravde, ki je izvršbi

    sledila, višini vtoževane terjatve niso ugovarjali, in ker je sodišče

    v pravdnem postopku na trditveno in dokazno podlago pravdnih strank

    vezano (2. odstavek 7. člena ZPP), samo, brez usteznih ugovornih

    navedb tožencev, ni imelo podlage za zaključek, da zahtevek po višini

    ni izkazan oziroma utemeljen. Prvostopnemu zaključku bi bilo mogoče

    pritrditi le v primeru, če bi bila tožba nesklepčna, torej, če

    utemeljenost tožbenega zahtevka ne bi izhajala iz dejstev, ki so

    navedeni v tožbi. Vendar pa temu ni tako.

    Menica je bila s strani remitenta pravočasno predložena Agenciji za

    plačilni promet v plačilo, to je že na sam plačilni dan (prim. 37.

    člen ZM), delna odklonitev plačila pa je bila v dveh delavnikih, ki

    sta sledila plačilnemu dnevu menice, tudi ugotovljena z javno listino

    (t.i. protest zaradi neplačila - prim. 43. člen ZM). Meničnopravni

    zahtevek tožeče stranke tudi ni zastaral, saj je bil predlog za

    izvršbo vložen v roku enega leta od dneva pravočasno napravljenega

    protesta (prim. 2. odstavek 78. člena ZM). Glede na smiselno razlago

    74. člena ZM pa je tožeča stranka upravičena tudi do povračila

    protestnih stroškov.

     
  • 270.
    VSL sklep II Cp 320/2005
    1.6.2005
    denacionalizacija
    VSL50912
    ZIKS člen 145, 145.
    vrnitev premoženja
    Po samem Odloku AVNOJ-a z dne 21.11.1945 podržavljeno premoženje ne

    more biti predmet vrnitve na podlagi razveljavljene kazenske sodbe, s

    katero je bila kasneje izrečena zaplemba istega premoženja.

     
  • 271.
    VSL sodba II Cp 1690/2004
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50221
    SZ člen 58, 58. ZIZ člen 192, 210, 192, 210.
    izpraznitev stanovanja - javna dražba
    Ker je torej tožnica z nakupom stanovanja postala lastnica

    stanovanja, toženca pa v stanovanju bivata, čeprav po določbi 210.

    člena ZIZ nimata pravice do najema stanovanja, pa tudi s tožnico kot

    lastnico nista sklenila najemne pogodbe, je pravilna ugotovitev

    prvostopnega sodišča, da uporabljata stanovanje nezakonito, zato je

    po določbi 2. odstavka 58. člena Stanovanjskega zakona tožničin

    zahtevek na izpraznitev stanovanja utemeljen.

     
  • 272.
    VSL sklep I Cp 2222/2004
    1.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50359
    SPZ člen 24, 24/1, 25, 26, 24, 24/1, 25, 26.
    motenje posesti - posest
    Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki

    zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost,

    izključujočnost, dostopnost stvari posestniku.

     
  • 273.
    VSL sklep I Cp 422/2005
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50340
    ZPP člen 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3, 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3.
    vročanje - predujem - razpravno načelo
    S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki neposredno naložilo,

    da plača stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči, ne da bi

    tožeča stranka predhodno predlagala način vročanja po pooblaščenem

    vročevalcu in ne da bi jo predhodno pozvalo, naj založi znesek,

    potreben za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem priče, je porušilo

    razmerje med razpravnim in preiskovalnim načelom in s tem procesni

    red, predpisan z ZPP. Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila

    priči, namreč niso posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132.

    člena ZPP, ampak jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo.

     
  • 274.
    VSL sodba I Cp 1647/2004
    1.6.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL50358
    ZGD člen 139, 145, 139, 145.
    izbris firme - komanditna družba
    Pri presoji, ali je bil komanditist pasivni družbenik komanditne

    družbe, je treba upoštevati tudi vlogo komanditista, kot jo ima po

    določbah zakona v gospodarskih družbah.

     
  • 275.
    VSL Sklep II Cp 1496/2004
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50909
    ZIZ člen 168, 168/5, 168, 168/5.
    izvršba na nepremičnine - vpis v zemljiško knjigo
    Tožeča stranka zahteva na podlagi 6. člena Zakona o zemljiški knjigi

    iz leta 1995, da kupec in prodajalec vpišeta sporno lastninsko

    pravico v zemljiško knjigo, da bi lahko z izvršbo zahtevala prodajo

    prvotoženčeve nepremičnine za poplačilo svoje terjatve. Pravna

    podlaga za tako tožbo je lahko le 5. odstavek 168. člena ZIZ, zato je

    bilo treba sodbo razveljaviti, ker soidšče ni pravilno presojalo

    tožbenega zahtevka.

     
  • 276.
    VSL Sklep II Cp 187/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo
    VSL50910
    SZ člen 8, 9, 12, 8, 9, 12. ZN člen 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130.
    delitev nepremičnin
    Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po

    določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v

    tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z

    določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da

    pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v

    razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče

    izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi

    mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno

    opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim

    solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse

    ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se

    njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka

    12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je

    pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora

    vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni

    načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.

     
  • 277.
    VSL sodba I Kp 1686/2004
    1.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22664
    KZ člen 310, 310/1, 310/2, 310, 310/1, 310/2.
    kaznivo dejanje - hramba
    Kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali

    razstrelilnih snovi je trenutno in ne trajajoče oz. trajno kaznivo

    dejanje. Tudi če gre za izvršitveno obliko hrambe je dejanje

    dokončano takrat, ko je storilec orožje sprejel v hrambo, torej

    pridobil.

     
  • 278.
    VSL sklep III Cp 1848/2005
    1.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48563
    ZIZ člen 56, 56/1, 192, 56, 56/1, 192. ZPP člen 12, 12. SPZ člen 42, 42.
    sklep o domiku - ugovor po izteku roka - javna dražba - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izvršilni postopek
    Odločbo državnega organa v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika,

    s katero kupec originarno pridobi lastninsko pravico na prodani

    nepremičnini, predstavlja po sedaj sprejeti sodni praksi in pravni

    teoriji šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, in ne sklep o

    domiku, kot je večinsko veljalo po Zakonu o izvršilnem postopku in na

    njegovi podlagi uveljavljeni sodni praksi. Zato z upoštevanjem

    doložnikovega ugovora po izteku roka, vloženega po izdaji sklepa o

    domiku, ni poseženo v kupčevo pridobljeno pravico. Kupec ima zaenkrat

    le pričakovano pravico, ki je sicer tudi pravno varovana, vendar pa

    je treba v vsakem primeru posebej tehtati, ali dati prednost

    dolžnikovi ustavno varovani lastninski pravici ali pričakovani

    pravici kupca.

     
  • 279.
    VSK sklep I Cp 681/2005
    1.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSK01182
    ZD člen 41, 141, 41, 141.
    izročilna pogodba - dediščinska tožba - rok
    Z dediščinsko tožbo se lahko v rokih, ki jih določa zakon, realizira pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, v obravnavanem primeru pa zaradi razpolaganja med živimi premoženja, ki naj bi predstavljalo zapuščino pokojnega očeta, ni bilo.

     
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14