• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14
  • 261.
    VSL sodba II Cp 1365/2004
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50205
    ZZZDR člen 52, 52. ZOR člen 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117. ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3.
    skupno premoženje zakoncev - darilna pogodba - napake volje - sila - izpodbojnost - nesklepčnost tožbe
    Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je z darilno pogodbo,

    sklenjeno med pravdnimi strankami, njen (sedaj že bivši) mož

    nedovoljeno razpolagal tudi z njenim deležem na stanovanju,

    ki je njuno skupno premoženje, in da je sama sporno darilno

    pogodbo sklenila zaradi prisile, s tožbenim zahtevkom pa

    toži na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, zato je njena tožba

    nesklepčna. Ob takih tožbenih trditvah bi lahko zahtevala le

    razveljavitev darilne pogodbe.

     
  • 262.
    VSL sodba I Kp 1686/2004
    1.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22664
    KZ člen 310, 310/1, 310/2, 310, 310/1, 310/2.
    kaznivo dejanje - hramba
    Kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali

    razstrelilnih snovi je trenutno in ne trajajoče oz. trajno kaznivo

    dejanje. Tudi če gre za izvršitveno obliko hrambe je dejanje

    dokončano takrat, ko je storilec orožje sprejel v hrambo, torej

    pridobil.

     
  • 263.
    VSL sklep III Cp 1848/2005
    1.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48563
    ZIZ člen 56, 56/1, 192, 56, 56/1, 192. ZPP člen 12, 12. SPZ člen 42, 42.
    sklep o domiku - ugovor po izteku roka - javna dražba - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izvršilni postopek
    Odločbo državnega organa v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika,

    s katero kupec originarno pridobi lastninsko pravico na prodani

    nepremičnini, predstavlja po sedaj sprejeti sodni praksi in pravni

    teoriji šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, in ne sklep o

    domiku, kot je večinsko veljalo po Zakonu o izvršilnem postopku in na

    njegovi podlagi uveljavljeni sodni praksi. Zato z upoštevanjem

    doložnikovega ugovora po izteku roka, vloženega po izdaji sklepa o

    domiku, ni poseženo v kupčevo pridobljeno pravico. Kupec ima zaenkrat

    le pričakovano pravico, ki je sicer tudi pravno varovana, vendar pa

    je treba v vsakem primeru posebej tehtati, ali dati prednost

    dolžnikovi ustavno varovani lastninski pravici ali pričakovani

    pravici kupca.

     
  • 264.
    VSL sodba I Cp 1321/2004
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50674
    ZOR člen 52, 52.
    podlaga - ničnost pogodbe
    Podlaga ne obstaja, če je obveznost brez predmeta ali jo je nemogoče

    izvršiti. Toženec je priznal, da je sporni znesek prejel na svoj

    račun. Sporna pogodba torej ima podlago, zato ni nična.

     
  • 265.
    VSL sodba I Cp 1886/04
    1.6.2005
    civilno procesno pravo - pravo vrednostnih papirjev
    VSL51145
    ZM člen člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1, člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.
    trditveno breme - razpravno načelo - menica - dospelost v plačilo - protest - stroški
    Toženci niti tekom izvršbe niti tekom te pravde, ki je izvršbi

    sledila, višini vtoževane terjatve niso ugovarjali, in ker je sodišče

    v pravdnem postopku na trditveno in dokazno podlago pravdnih strank

    vezano (2. odstavek 7. člena ZPP), samo, brez usteznih ugovornih

    navedb tožencev, ni imelo podlage za zaključek, da zahtevek po višini

    ni izkazan oziroma utemeljen. Prvostopnemu zaključku bi bilo mogoče

    pritrditi le v primeru, če bi bila tožba nesklepčna, torej, če

    utemeljenost tožbenega zahtevka ne bi izhajala iz dejstev, ki so

    navedeni v tožbi. Vendar pa temu ni tako.

    Menica je bila s strani remitenta pravočasno predložena Agenciji za

    plačilni promet v plačilo, to je že na sam plačilni dan (prim. 37.

    člen ZM), delna odklonitev plačila pa je bila v dveh delavnikih, ki

    sta sledila plačilnemu dnevu menice, tudi ugotovljena z javno listino

    (t.i. protest zaradi neplačila - prim. 43. člen ZM). Meničnopravni

    zahtevek tožeče stranke tudi ni zastaral, saj je bil predlog za

    izvršbo vložen v roku enega leta od dneva pravočasno napravljenega

    protesta (prim. 2. odstavek 78. člena ZM). Glede na smiselno razlago

    74. člena ZM pa je tožeča stranka upravičena tudi do povračila

    protestnih stroškov.

     
  • 266.
    VSL sodba II Cp 2142/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50959
    SZ člen 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2.
    sklenitev najemne pogodbe
    Stanovanjska pravica prejšnjega imetnika te pravice preneha s

    sklenitvijo najemne pogodbe, s smrtjo najemnika pa ugasne tudi iz

    stanovanjske pravice transformirana pravica do neprofitne najemnine.

    Uporabnik stanovanja je v takem primeru upravičen terjati sklenitev

    najemne pogodbe za nedoločen čas, ne pa tudi za neprofitno najemnino.

     
  • 267.
    VSK sklep I Cp 762/2004
    1.6.2005
    sodne takse
    VSK01224
    ZST člen 18, 18/2, 24, 18, 18/2, 24. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
    vrednost spornega predmeta
    Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tako pravo vrednost za plačilo takse lahko sodišče določi tudi na ugovor druge stranke. V predmetni zadevi pa ne gre za tak primer, kajti sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugačne vrednosti spornega predmeta, kot ga je navedla tožeča stranka v tožbi in je bila 3.000.000,00 SIT, ampak je upoštevalo samo to, da je tožena stranka vrednost spornega predmeta sama zvišala, česar pa ne more.

     
  • 268.
    VSK sklep in sodba I Cp 990/2003
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01093
    ZOR člen 200, 200.
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soodgovornost
    Pri odmeri mora sodišče upoštevati konkretne okoliščine posameznega primera, načelo individualizacije odškodnine, kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Odmerjena odškodnina namreč ne sme odstopati od drugih odškodnin v podobnih primerih, kar oboje je sodišče prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča upoštevalo.

     
  • 269.
    VSL sklep I Cp 2046/2005
    1.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50341
    SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 33, 33/1, 33/3.
    motenje posesti - izključitev protipravnosti - javno dobro
    Ravnanje, storjeno v skladu z zakonitim gradbenim dovoljenjem, ki

    temelji tudi na odloku občine o spremembi ureditvenega načrta, ni

    protipravno ravnanje, zato tožeča stranka ni upravičena do pravnega

    varstva.

     
  • 270.
    VSL sklep I Cp 908/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50336
    ZOR člen 122, 122/2, 132, 132/3, 122, 122/2, 132, 132/3. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
    prodaja stanovanja - neizpolnitev pogodbe - razdrtje pogodbe - dvostranska pogodba - vzajemne obveznosti
    Materialnopravni ugovor iz 2. odstavka 122. člena ZOR v zvezi s 3.

    odstavkom 132. člena ZOR vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka

    tako, da sodišče z ugoditvijo takšnemu ugovoru le deloma zavrne

    tožbeni zahtevek tožeče stranke, ko ji naloži vrnitev plačanih

    zneskov kupnine.

     
  • 271.
    VSL sklep I Cpg 172/2003
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05539
    ZPP člen 466, 466/1, 466/2, 466/5, 466, 466/1, 466/2, 466/5.
    pogodba o arbitraži
    Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler

    katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali

    drugega odstavka tega člena.

     
  • 272.
    VSL sklep II Cp 320/2005
    1.6.2005
    denacionalizacija
    VSL50912
    ZIKS člen 145, 145.
    vrnitev premoženja
    Po samem Odloku AVNOJ-a z dne 21.11.1945 podržavljeno premoženje ne

    more biti predmet vrnitve na podlagi razveljavljene kazenske sodbe, s

    katero je bila kasneje izrečena zaplemba istega premoženja.

     
  • 273.
    VSL sklep II Cp 1483/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50202
    ZOR člen 173, 174, 174/1, 173, 174, 174/1.
    odgovornost za škodo od nevarne stvari - nevarna stvar - objektivna odgovornost
    Mokra in spolzka tla iz vinas ploščic so nevarna stvar.

     
  • 274.
    VSL sklep I Cp 2287/05
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51167
    ZPP člen 153, 243, 153, 243.
    izvedenina - predujem za stroške
    Stranka, ki je predlagala dokaz z izvedencem, mora plačati izvedenino

    (nagrado in materialne stroške za delo izvedenca), čeprav poprej ni

    založila predujma za stroške tega dokaza.

     
  • 275.
    VSL sodba II Cp 1560/2004
    1.6.2005
     
    VSL50940
    ZOR člen 200, 203, 313, 200, 203, 313.
    negmotna škoda - vračunanje obresti
    Od plačanega nespornega dela odškodnine se ne odštevajo zamudne obresti v skladu z določbo 313. čl. ZOR, ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodne odločbe, zato pravilo o vračunanju po 313. členu ZOR ne pride v poštev, saj sodišče denarne odškodnine še ni odmerilo. Za zvin vratne hrbtenice in udarec v prsni koš gre 39. letnemu tožniku odškodnina v znesku 475.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti, 50.000,00 SIT za strah in 675.000,00 SIT za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skupaj 1,200.000,00 SIT odškodnine.
  • 276.
    VSL sodba II Cp 1627/2004
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50219
    ZOR člen 159/1, 159/1.
    odškodninska odgovornost - deliktna odgovornost - duševna motnja
    Ker je toženi stranki v trenutku škode bila popolnoma odvzeta

    poslovna sposobnost, katere del je tudi razsodnost, je tožena stranka

    dokazala, da ni odgovorna za nastalo škodo (159. člen ZOR). Ker je

    tožeča stranka trdila, da je bila tožena stranka razsodna, bi morala

    svetli trenutek oziroma sposobnost razsojanja v trenutku dvigovanja

    denarja dokazati tožeča stranka.

     
  • 277.
    VSK sklep I Cp 681/2005
    1.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSK01182
    ZD člen 41, 141, 41, 141.
    izročilna pogodba - dediščinska tožba - rok
    Z dediščinsko tožbo se lahko v rokih, ki jih določa zakon, realizira pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, v obravnavanem primeru pa zaradi razpolaganja med živimi premoženja, ki naj bi predstavljalo zapuščino pokojnega očeta, ni bilo.

     
  • 278.
    VSL sklep I Cp 1312/2004
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50603
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje
    Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za

    uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na

    strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na

    strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru

    je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo

    tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje

    na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja

    toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze.

    Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s

    katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena

    Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju

    ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice,

    plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni

    stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi

    tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne

    pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe

    solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine

    ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.

     
  • 279.
    VSL sodba II Cp 1690/2004
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50221
    SZ člen 58, 58. ZIZ člen 192, 210, 192, 210.
    izpraznitev stanovanja - javna dražba
    Ker je torej tožnica z nakupom stanovanja postala lastnica

    stanovanja, toženca pa v stanovanju bivata, čeprav po določbi 210.

    člena ZIZ nimata pravice do najema stanovanja, pa tudi s tožnico kot

    lastnico nista sklenila najemne pogodbe, je pravilna ugotovitev

    prvostopnega sodišča, da uporabljata stanovanje nezakonito, zato je

    po določbi 2. odstavka 58. člena Stanovanjskega zakona tožničin

    zahtevek na izpraznitev stanovanja utemeljen.

     
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14