• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14
  • 261.
    VSL sklep I Cp 1680/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50606
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    zamudna sodba - obrazložitev sodbe
    Tudi iz zamudne sodbe mora biti iz njene obrazložitve razvidno,

    katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko

    podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Sicer

    sodbe ni mogoče preizkusiti.

     
  • 262.
    VSL sklep I Cp 2173/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50344
    ZPP člen 8, 180, 180/1, 184, 184/2, 212, 213, 213/1, 325, 325/1, 339, 339/1, 8, 180, 180/1, 184, 184/2, 212, 213, 213/1, 325, 325/1, 339, 339/1.
    sprememba tožbe - relativna bistvena kršitev določb postopka - odločilna dejstva
    Ni se mogoče vnaprej postaviti na stališče, da je priča pristranska.

    Treba jo je prej zaslišati.

     
  • 263.
    VSL sodba II Cp 1656/2004
    1.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50915
    ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 54, 51, 51/2, 52, 54. OZ člen 92, 92.
    skupno premoženje zakoncev - izpodbojnost - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo
    Pogodbe, s katerim eden izmed zakoncev enostransko razpolaga

    s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca, so

    izpodbojne in ne nične. ZZZDR v 54. členu namreč prepoveduje

    razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne

    pa razpolaganja s posamezno stvarjo,, ki sodi v skupno

    premožnje zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev.

     
  • 264.
    VSL sodba I Cp 1200/04
    1.6.2005
    ODZ
    VSL51133
     
    družbena pogodba - solastnina - razlaga pogodbe
    Glede na namen pogodbe priključitev tožnika (na vodovod) ne ruši

    smisla združevanja družbenikov pri uporabi vodovoda, saj se je tožnik

    nanj priključil, po ugotovitvi prvostopnega sodišča, v takem obsegu

    kot brat in niso bile v ničemer kršene pravice ostalih solastnikov do

    uporabe tega vodovoda.

     
  • 265.
    VSL sklep I Cp 422/2005
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50340
    ZPP člen 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3, 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3.
    vročanje - predujem - razpravno načelo
    S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki neposredno naložilo,

    da plača stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči, ne da bi

    tožeča stranka predhodno predlagala način vročanja po pooblaščenem

    vročevalcu in ne da bi jo predhodno pozvalo, naj založi znesek,

    potreben za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem priče, je porušilo

    razmerje med razpravnim in preiskovalnim načelom in s tem procesni

    red, predpisan z ZPP. Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila

    priči, namreč niso posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132.

    člena ZPP, ampak jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo.

     
  • 266.
    VSL sklep I Cp 876/2005
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50588
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - ugovor o višini pobotane terjatve
    Protispisna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni

    ugovarjala višini uporabnine. S tem, ko je toženec nasprotoval

    kakršnemukoli plačilu uporabnine, je hkrati ugovarjal tudi sami

    višini uporabnine, zato jo je tožeča stranka dolžna tudi dokazati. Ni

    pa se mogoče strinjati z zaključkom sodišča prve stopnje, da je

    višina uporabnine glede na splošno znane podatke ustrezna. Višina

    uporabnine je namreč odvisna od mnogih dejavnikov (lega stanovanja,

    stanje in opremljenost stanovanja), ki pa niso splošno znani, zato bi

    sodišče prve stopnje moralo v zvezi z višino uporabnine izvesti s

    strani tožeče stranke predlagane dokaze. Na višino uporabnine pa bi

    lahko vplivala tudi okoliščina, da s tožencem v stanovanju živi tudi

    sin B..

     
  • 267.
    VSL sodba II Cp 1560/2004
    1.6.2005
     
    VSL50940
    ZOR člen 200, 203, 313, 200, 203, 313.
    negmotna škoda - vračunanje obresti
    Od plačanega nespornega dela odškodnine se ne odštevajo zamudne obresti v skladu z določbo 313. čl. ZOR, ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodne odločbe, zato pravilo o vračunanju po 313. členu ZOR ne pride v poštev, saj sodišče denarne odškodnine še ni odmerilo. Za zvin vratne hrbtenice in udarec v prsni koš gre 39. letnemu tožniku odškodnina v znesku 475.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti, 50.000,00 SIT za strah in 675.000,00 SIT za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skupaj 1,200.000,00 SIT odškodnine.
  • 268.
    VSL sklep I Cp 822/05
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51138
    ZPP člen 318, 354, 354/2, 354/2-14, 318, 354, 354/2, 354/2-14.
    zamudna sodba - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri izdaji

    zamudne zavrnilne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega

    postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je navedlo

    najprej razloge, ki utemeljujejo izdajo zavrnilne zamudne sodbe nato

    pa je ugotovilo, da je izdalo zamudno sodbo in v celoti navedlo

    zakonske razloge iz 318. člena ZPP, ki bi res terjali sprejem

    diametralno nasprotne - prave - ugodilne zamudne sodbe. To pa pomeni,

    da so po eni strani razlogi glede odločilnih dejstev v medsebojnem

    naprotju, del pravnoodločilnih razlogov pa je tudi v nasprotju z

    izrekom odločitve, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti.

     
  • 269.
    VSL sodba I Kp 1686/2004
    1.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22664
    KZ člen 310, 310/1, 310/2, 310, 310/1, 310/2.
    kaznivo dejanje - hramba
    Kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali

    razstrelilnih snovi je trenutno in ne trajajoče oz. trajno kaznivo

    dejanje. Tudi če gre za izvršitveno obliko hrambe je dejanje

    dokončano takrat, ko je storilec orožje sprejel v hrambo, torej

    pridobil.

     
  • 270.
    VSL sklep III Cp 1848/2005
    1.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48563
    ZIZ člen 56, 56/1, 192, 56, 56/1, 192. ZPP člen 12, 12. SPZ člen 42, 42.
    sklep o domiku - ugovor po izteku roka - javna dražba - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izvršilni postopek
    Odločbo državnega organa v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika,

    s katero kupec originarno pridobi lastninsko pravico na prodani

    nepremičnini, predstavlja po sedaj sprejeti sodni praksi in pravni

    teoriji šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, in ne sklep o

    domiku, kot je večinsko veljalo po Zakonu o izvršilnem postopku in na

    njegovi podlagi uveljavljeni sodni praksi. Zato z upoštevanjem

    doložnikovega ugovora po izteku roka, vloženega po izdaji sklepa o

    domiku, ni poseženo v kupčevo pridobljeno pravico. Kupec ima zaenkrat

    le pričakovano pravico, ki je sicer tudi pravno varovana, vendar pa

    je treba v vsakem primeru posebej tehtati, ali dati prednost

    dolžnikovi ustavno varovani lastninski pravici ali pričakovani

    pravici kupca.

     
  • 271.
    VSL sodba II Cp 1690/2004
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50221
    SZ člen 58, 58. ZIZ člen 192, 210, 192, 210.
    izpraznitev stanovanja - javna dražba
    Ker je torej tožnica z nakupom stanovanja postala lastnica

    stanovanja, toženca pa v stanovanju bivata, čeprav po določbi 210.

    člena ZIZ nimata pravice do najema stanovanja, pa tudi s tožnico kot

    lastnico nista sklenila najemne pogodbe, je pravilna ugotovitev

    prvostopnega sodišča, da uporabljata stanovanje nezakonito, zato je

    po določbi 2. odstavka 58. člena Stanovanjskega zakona tožničin

    zahtevek na izpraznitev stanovanja utemeljen.

     
  • 272.
    VSL sodba II Cp 368/2005
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50939
    ZOR člen 610, 610. ZPP člen 7, 7/1, 451, 452, 7, 7/1, 451, 452.
    spor majhne vrednosti - novote - razpravno načelo - trditvena podlaga
    Tožbeno gradivo, prirejeno naravi postopka za izdajo plačilnega

    naloga, je sicer skopo, vendar v nasprotju s prepričanjem tožene

    stranke popolno, saj vsebuje navedbo vseh pravotvornih dejstev, iz

    katerih izhaja zatrjevana pravna posledica. S tem, ko je tožeča

    stranka v mandatni tožbi zapisala, da "je pri toženi stranki izvedla

    naročena elektro dela po specifikaciji", je obstoj poslovnega -

    podjemnega razmerja med pravdnima strankama, kar je pravni pojem,

    razčlenila na njegove posamezne sestavine, ki so dejanske narave

    (izvršitev določenega posla za naročnika in zahteva po plačilu).

    Sodišče prve stopnje je v razveljavljeni sodbi ugotovilo, da je bil

    kot predmet izpolnitve v okviru podjemne pogodbe s strani prevzemnika

    posla dogovorjena samo adaptacija kopalnice, nasprotno pa iz vsebine

    dogovora ni razvidno, da bi bila v posel vključena tudi

    elektroinstalaterska dela. Ti zaključki so dejanske narave, saj

    predstavljajo ugotavljanje vsebine pravnega posla, torej ugotavljanje

    prave poslovne volje pogodbenih strank. V tej točki je mogoče

    pritrditi pritožbenemu izvajanju. Tožeča stranka pa nima prav v

    nadaljevanju, saj pozablja, da je pogodba neoblasten posamičen

    normativni pravni akt, katere uporaba pri sodnem odločanju sodi v

    gornjo premiso sodniškega logizma. V delih, kjer sodišče svojo

    odločitev opre na pogodbo, uporabi materialno pravo.

     
  • 273.
    VSL sodba I Cp 1807/2004
    1.6.2005
    STVARNO PRAVO
    VSL50057
    ZTLR člen 28, 37, 72. SPZ člen 43, 45.
    priposestvovanje - dobroverna posest - solastnina
    Dobrovernost posesti se domneva, zato bi morali tožniki domnevo dobrovernosti izpodbiti, česar pa niso storili. Sodišče prve stopnje je pri presoji dobrovernosti tožene stranke pravilno upoštevalo tudi, da je bila prodajna pogodba sklenjena v obdobju, ko je zaradi delne nacionalizacije stavb prihajalo do nenatančnih vpisov deleža lastnine glede na celotno stavbo, na skupnih delih, prostorih in napravah in funkcionalnem zemljišču, in sicer tako pri delih stavb, ki so bili nacionalizirani, kot pri tistih delih stavb, ki so bili izvzeti iz nacionalizacije in zato ni mogoče graditi slabe vere tožene stranke zgolj na neujemanju zemljiškoknjižnih podatkov glede velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo prvo stanovanje, ki je bilo prodano in velikosti solastninskega deleža, ki naj bi ga predstavljalo drugo stanovanje, s podatki o solastninskih deležih posameznih solastnikov na prvem nadstropju hiše.

     
  • 274.
    VSK sklep I Cp 762/2004
    1.6.2005
    sodne takse
    VSK01224
    ZST člen 18, 18/2, 24, 18, 18/2, 24. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
    vrednost spornega predmeta
    Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tako pravo vrednost za plačilo takse lahko sodišče določi tudi na ugovor druge stranke. V predmetni zadevi pa ne gre za tak primer, kajti sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugačne vrednosti spornega predmeta, kot ga je navedla tožeča stranka v tožbi in je bila 3.000.000,00 SIT, ampak je upoštevalo samo to, da je tožena stranka vrednost spornega predmeta sama zvišala, česar pa ne more.

     
  • 275.
    VSL sodba II Cp 2142/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50959
    SZ člen 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2.
    sklenitev najemne pogodbe
    Stanovanjska pravica prejšnjega imetnika te pravice preneha s

    sklenitvijo najemne pogodbe, s smrtjo najemnika pa ugasne tudi iz

    stanovanjske pravice transformirana pravica do neprofitne najemnine.

    Uporabnik stanovanja je v takem primeru upravičen terjati sklenitev

    najemne pogodbe za nedoločen čas, ne pa tudi za neprofitno najemnino.

     
  • 276.
    VSL sklep I Cp 2287/05
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51167
    ZPP člen 153, 243, 153, 243.
    izvedenina - predujem za stroške
    Stranka, ki je predlagala dokaz z izvedencem, mora plačati izvedenino

    (nagrado in materialne stroške za delo izvedenca), čeprav poprej ni

    založila predujma za stroške tega dokaza.

     
  • 277.
    VSL sklep II Cp 1483/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50202
    ZOR člen 173, 174, 174/1, 173, 174, 174/1.
    odgovornost za škodo od nevarne stvari - nevarna stvar - objektivna odgovornost
    Mokra in spolzka tla iz vinas ploščic so nevarna stvar.

     
  • 278.
    VSK sklep I Cp 681/2005
    1.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSK01182
    ZD člen 41, 141, 41, 141.
    izročilna pogodba - dediščinska tožba - rok
    Z dediščinsko tožbo se lahko v rokih, ki jih določa zakon, realizira pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, v obravnavanem primeru pa zaradi razpolaganja med živimi premoženja, ki naj bi predstavljalo zapuščino pokojnega očeta, ni bilo.

     
  • 279.
    VSL sodba II Cp 1838/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50923
    ZOR člen 160, 160/1, 177, 177/3, 177/4, 192, 160, 160/1, 177, 177/3, 177/4, 192.
    objektivna odgovornost - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
    Res petletni otrok ne more biti civilnopravno odgovoren za škodo, ki

    jo povzroči (primerjaj 1. odst. 160. člena ZOR). Navedeni abstraktni

    zakonski stan iz 3. odstavka 177. člena ZOR ne zahteva krivdnega

    ravnanja, ampak predpostavlja delno oprostitev odgovornosti

    obratovalca, če je kakršnokoli, tudi nezakrivljeno ravnanje,

    oškodovanca v vzročni zvezi z nastankom škode. Za tak prispevek na

    strani oškodovanca gre v obravnavani zadevi, saj je oškodovanec

    zaradi opustitve nadzora staršev nekontrolirano prečkal cestišče. Ob

    tehtanju objektivne odgovornosti avtomobilista za škodo, ki izvira iz

    uporabe motornega vozila na eni strani, in ravnanja oškodovanca na

    drugi, ki je nenadoma pritekel na cestišče in s tem kršil osnovna

    pravila obnašanja pešcev, je pravilna porazdelitev odgovornosti

    20:80% in ne 30:70 %.

     
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14