ZPOmK-1 člen 6. URS člen 35, 36, 36/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101.
varstvo konkurence - omejevalna ravnanja - omejevalni sporazum - delitev trga - zloraba prevladujočega položaja - sodna praksa Sodišča Evropske unije - dokazna ocena
Splošno sodišče in Sodišče Evropske unije kot enotno in trajajočo kršitev obravnavata celoto ravnanj različnih subjektov, ki so poskušali doseči isti protikonkurenčni cilj. Obstajati mora torej enotni načrt, ki se ga udeleženci zavedajo. Enotna kršitev je tako posledica niza dejanj ali trajajočega ravnanja, čeprav bi lahko tudi en ali več elementov tega niza dejanj ali trajajočega ravnanja sam po sebi pomenil ločeno kršitev po 101. člena PDEU oziroma 6. člena ZPOmK-1. Opredelitev določenih nezakonitih ravnanj, ki pomenijo eno samo kršitev ali več kršitev, načeloma vpliva na sankcijo, ki se lahko naloži, kadar se zaradi ugotovitve več kršitev lahko naloži več različnih glob. Ugotovitev več kršitev ima lahko za storilce korist, ker so nekatere med njimi že zastarale. Opredelitev ali gre za eno in trajajoče ravnanje, je torej pomembna tudi pri vprašanju trajanja kršitve oziroma kršitev in s tem za trenutek nastopa zastaranja. Nadalje je relevantna pri ugotavljanju odgovornosti udeleženih podjetij, saj je lahko podjetje, ki ni sodelovalo pri vseh prepovedanih ravnanjih zanje odgovorno, če je ugotovljeno, da je vedelo za nezakonita ravnanja drugih udeležencev ali če jih je lahko razumno predvidevalo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje.
Opredelitev kršitve kot enotne in trajajoče zato ne pomeni, da ni treba določno opredeliti, katera ravnanja, ki bi bila sicer lahko samostojna kršitev, so predmet enotne kršitve. To je pomembno že zato, da se stranki omogoči pravica do izjave oziroma obrambe.
davčna izvršba - procesni sklep - zavrženje ugovora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep FURS-a ne predstavlja upravnega akta, zoper katerega je dopusten upravni spor, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. S tem sklepom je namreč tožena stranka zavrgla „ugovor“ tožnice zoper poziv kot nedopusten iz razloga, ker navedeni poziv ni upravni akt in zoper njega tudi ni predvideno nobeno pravno sredstvo.
odvzem mladoletnega otroka - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožniki sicer v tem upravnem sporu ne izpodbijajo sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o začasni odredbi, ampak samo dejanje odvzema otrok s strani tožene stranke, do katerega je prišlo preden je Okrožno sodišče odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe, kot je to predvidel zakonodajalec v 167. in 168. členu Družinskega zakonika. To pa pomeni, da je zoper izpodbijano dejanje predvideno drugo sodno varstvo in je možnost subsidiarnega upravnega spora zaradi varstva ustavnih pravic zaradi tega izključena.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - odvzem prostosti - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - nevarnost pobega - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - objektivni kriterij
Tožnik je za mednarodno zaščito predhodno že zaprosil. Prošnjo je vložil v Franciji ter od tam odšel, preden je bilo o njegovi prošnji odločeno. V zvezi z navedenim je tožena stranka tudi pojasnila, da poteka postopek za ponovni sprejem tožnika v Francijo, kar v tej zadevi niti ni sporno. Po presoji sodišča je tožena stranka ob sklicevanju na tretjo alinejo 84.a člena ZMZ-13 pravilno sklepala, da so z ravnanjem tožnika izkazane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo pobegnil tudi iz RS, če mu gibanje ne bo omejeno.
Ker je že sam tožnikov opis dogodka tako splošen, nenatančen in nekonkreten, poleg tega pa še sam s seboj v nasprotju, sodišče razloge, zaradi katerih naj bi iz Francije odšel, ne da bi počakal na zaključek postopka v zvezi z mednarodno zaščito, ne sprejema kot opravičljive.
tujec - nastanitev v centru za tujce - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - strožji policijski nadzor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je v tem upravnem sporu vložil tožbo, s katero zahteva, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži, da po prejemu sodne odločbe nemudoma preneha izvajati ukrep bivanja tožnika pod strožjim policijskim nadzorom v centru. Vendar pa tožnik pravnega interesa za takšno tožbo ne izkazuje več, saj je toženka izdala sklep (ki je bil tudi vročen tožniku), iz katerega izhaja, da tožniku ukrep strožjega policijskega nadzora preneha.
ZDavP-2 člen 73, 73/1, 73/2, 77. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-9.
odmera dohodnine - državljan zaposlen v Avstriji - osnova za odmero - odpravnina - stečaj delodajalca - izvedba dokazov v davčnem postopku - pravica do izjave - obrazloženost odločbe
Sodišče ugotavlja, da se upravna organa nista opredelila do vseh predlaganih dokazov, tožeči stranki pa nista omogočila izvajanja predlaganih dokazov (zaslišanja). Posledično nista v celoti ugotovila vseh dejstev in okoliščin, ki imajo pomen za izdajo odmerne odločbe, kot to zahteva prvi odstavek 73. člena ZDavP-2.
V obravnavanem primeru bi tožena stranka morala navesti konkretno, katero dejanje uradnega davčnega organa je pretrgalo zastaralni rok ter datum, kdaj je bil dolžnik o tem obveščen. Splošna navedba tožene stranke v obrazložitvi, da se je kontinuirano izvrševala terjana obveznost, ne zadosti standardu obrazloženosti po določilu 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
ZAID člen 5, 55. ZUP člen 144. URS člen 2, 15, 155.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - izpolnjevanje pogojev - mirovanje - začasno in občasno delo
Predložena pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela ne predstavlja pravne podlage po 55. členu v zvezi s 5. členom ZAID. Tožnik je polno upokojen. Že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - dostop do zemljišč - služnost - vrednotenje zemljišča
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja trasa dostopa do parc. št. 222 oziroma iz izpodbijane odločbe ni razvidno, po katerem delu iz komasacijskega sklada tožniku dodeljene parc. št. 111 poteka dostop oziroma služnost do parc. št. 222. Tako je pritrditi tožniku, da služnost v izpodbijani odločbi sploh ni konkretizirana.
V ponovnem postopku bo organ moral upoštevati izpovedbo tožnika in zaslišane priče, da v zvezi z novo parcelo, ki so jo dobili po izvedbi komasacije, niso vedeli, da je prejšnji lastnik parcele že dobil "odškodnino za daljnovod", ter ugotoviti, ali to vpliva na vrednost tožnikovih v komasacijski sklad vloženih in iz njega dobljenih zemljišč.
Toženka prezre, da je upravičenec do BPP s Tajvana, kar pomeni, da je bila za sporazumevanje med odvetnikom in upravičencem do BPP potrebna pomoč tolmača. Čas, porabljen za komunikacijo s tolmačem po presoji sodišča ni zajet v tarifi za sestavo odgovora na pritožbo, saj je tarifa sestavljena za večinske običajne primere, ko stranke niso tujci oziroma govorijo isti jezik kot odvetnik. Spregledala je tudi, da se je upravičenec do BPP nahajal v ZPKZ v Mariboru, kar vse pomeni, da komunikacija s stranko ni taka, kot bi bilo sicer običajno (obisk stranke, ki razume slovenski jezik v odvetniški pisarni, elektronska sporočila med odvetnikom in stranko) ampak terja določen dodaten angažma odvetnika. Poleg tega se je moral tožnik, da se je lahko posvetoval s stranko, odpeljati iz Ljubljane v Maribor in nazaj. Kilometrina pa po OT ni storitev in plačilo kilometrine ni nagrada, ampak gre za povračilo odvetnikovih stroškov, ki jih je imel v zvezi s storitvijo, enako kot to velja za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT.
davek na dediščine in darila - posojilno razmerje - darilna pogodba - dokazno breme - izvor premoženja - nastanek davčne obveznosti - zastaranje - pisna dokumentacija
Po 13. členu ZDDD je treba darilo napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti, davčna obveznost pa po določbi 6. člena istega zakona nastane na dan sprejema darila. Kar pomeni, da tudi v primeru, ko gre za več daril v razdobju 12 mesecev, davčna obveznost nastane na dan sprejema vsakega od daril in ne na dan sprejema zadnjega darila, kot razloži zakonske določbe tožena stranka v svoji odločbi. V konkretnem primeru bi bilo treba darilo za znesek 200.000,00 EUR, ki ga je tožnica prejela januarja 2007, napovedati najkasneje v februarju istega leta, darilo za znesek 300.000,00 EUR, ki ga je tožnica prejela februarja 2007, pa najkasneje v marcu istega leta. In ker je bil davek na darilo od omenjenih zneskov odmerjen z odločbo, izdano 4. 5. 2017 in s tem po poteku desetih let od poteka roka za davčno napoved iz 125. člena ZDavP-2, je pravica toženke do odmere davka od omenjenih zneskov zastarala.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - sodna poravnava - dedni dogovor
Dedni dogovor, kot je bil podlaga za izdajo sklepa o dedovanju, je treba po vsebini šteti za sodno poravnavo. Zato so v zadevi izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 48. člena ZBPP, to pa pomeni, da je tožnik dolžan povrniti Republiki Sloveniji zgolj polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja, prejetega na podlagi sklenjene poravnave (dednega dogovora).
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pritožba na ESČP - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep ni obrazložen na način, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, pomanjkljiva obrazložitev pa omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku. Sodišče namreč pritrjuje tožnici, da tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni preizkusila vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP v zvezi s pritožbo pred ESČP zoper 1. točko sklepa Ustavnega sodišča RS Up-1517/18-7 z dne 6. 5. 2021, saj je v izpodbijanem sklepu zmotno navedla, da je bila ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 151/2008 z dne 4. 10. 2018 zavržena kot prepozna ter navedeno dejstvo upoštevala pri presoji vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP.
COVID-19 - interventni ukrepi - delo s skrajšanim delovnim časom - rok za vložitev vloge - vezanost organa na pravno stališče sodišča
Tožena stranka je odločitev sprejela v ponovljenem postopku, potem ko je naslovno sodišče s sodbo I U 1637/2020-10 z dne 8. 7. 2021 odpravilo sklep tožene stranke. Presodilo je, da je v prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE sicer res določeno, da se delodajalcu dodeli subvencija skrajšanja polnega delovnega časa na podlagi vloge, ki jo vloži pri Zavodu RS za zaposlovanje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa, vendar je ZIUPDV, ki je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti najpozneje do 10. 12. 2020, zato je bila vloga, ki jo je tožnik vložil 2. 7. 2020, pravočasna.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - sklep o priporu - pritožba zoper sklep o priporu
Vložitve pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora ni mogoče šteti za zagovarjanje v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, zato pa tudi ne za zaobseženo z izpodbijano odločbo o BPP. O takšni pritožbi v skladu z 207. členom ZKP namreč odloča višje sodišče, vložitev takšne pritožbe pa je tako treba šteti za zagovarjanje pred sodiščem druge stopnje. ZBPP okoliščine, kot jo izpostavlja tožnik, tj. časa za vložitev pravnega sredstva, ne določa kot relevantne navezne okoliščine pri določanju različnih oblik pravne pomoči, pač pa te določa predvsem z vidika različnih dejanj oziroma pravnih sredstev, v zvezi s katerimi je potrebna BPP.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - premično premoženje - dokazno sredstvo - izvedensko mnenje
Ker je po presoji sodišča toženka pravilno ugotovila pravno relevantno dejstvo, da predmetne nepremičnine v času podržavljanja (tj. na dan 17. 9. 1947) niso bile (več) poškodovane, je cenitev predmetnega premoženja, ki jo je toženki predložil tožnik in ki izhaja iz predpostavke poškodovanosti tega zaradi požara, nerelevantna. Posledično je treba ugotoviti tudi, da okoliščina, da se izvedenec A. A. do cenitve tožnikovega strokovnega pomočnika ni opredelil, ni v ničemer vplivala na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja v zadevi, toženka pa je odločitev v zadevi lahko utemeljeno sprejela tudi brez takšne opredelitve.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - enostanovanjska stavba
S 118. členom GZ se ohranjajo pridobljene pravice tistim, ki so pogoje za domnevo o izdanem uporabnem dovoljenju izpolnjevali in torej tudi že pridobili pred sprejetjem GZ, na podlagi navedenih določb ZGO-1. To pomeni, da v tej zadevi ni podlage za uporabo določb Uredbe o razvrščanju objektov, ki je sprejeta na podlagi GZ in se uporablja za gradnjo po določbah GZ.
Enostanovanjska je stavba, ki ima samo eno funkcijo, to je stanovanjsko, in je v njej tudi samo eno stanovanje. Stavba, v kateri je poleg enega stanovanja še drug del, ki po svoji funkciji ni namenjen stanovanjski rabi, niti ni namenjen delovanju stanovanjske stavbe oziroma njenemu vzdrževanju, ni enostanovanjska v smislu 3. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - kazenski postopek - posebna ureditev v ZKP - oprostitev plačila stroškov postopka
V postopku dodelitve BPP ni mogoče uveljavljati oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, ker to ureja specialen zakon, to je ZKP.
korupcija - ugotovitve o konkretnem primeru - dokazni predlog - obrazložitev - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravil postopka
Iz določb Statuta, ki se nanašata na direktorja A. in direktorja OE (tožnika), ni mogoče pritrditi toženki, da je razlaga določb Statuta tako enoznačna, da je na njihovi podlagi mogoče postaviti trditev, da bi bila možnost sklepanja najemnih pogodb oziroma dajanje soglasij v povezavi z najemnimi pogodbami v izključni pristojnosti direktorja A. Dokaza za zaslišanje tožnika in direktorja A., predlagana z namenom dokazovanja, da je bila podaja spornega soglasja v njegovi pristojnosti, sta bila torej neutemeljeno zavrnjena. Tožnik z njima ni dokazoval dejstev, ki so bila že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna v zvezi z razbremenitvijo kršitve. Upravni organ lahko predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločitev, zavrne, vendar se zavrnitev ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno. Ko stranka predlaga izvedbo dokazov, in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Torej upravni organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo (vnaprejšnja dokazna ocena).
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 50, 50/2, 50/2-a, 50/5. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi člen 24, 24/1, 24/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - pomoč mladim kmetom - razpisni pogoj
V zadevi je bistvena dejanska okoliščina prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva dne 16. 8. 2010, kar je v okviru petih let, ko je tožnik oddal prvo vlogo (dne 15. 5. 2015). Navedeni dejanski okoliščini sta ključni za pravilno uporabo točke a) drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU in izpolnitev prvega pogoja, ki ga mora fizična oseba izpolnjevati za status mladega kmeta. Iz Uredbe 1307/2013 (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 ne izhaja, da mora biti trajanje od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva neprekinjeno. Namen določbe je podpora mladim kmetom v trajanju pet let od prve vzpostavitve. Kolikor subjekt v času od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva krajši ali daljši čas ni nosilec kmetijskega gospodarstva, navedeno dejstvo ni relevantno, mora pa biti nosilec ob podaji prve vloge, ki ne sme biti vložena po petih letih od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva. Prekinjenost (enako kot neuveljavljanje zahtevkov od prve vzpostavitve) se upošteva pri določitvi trajanja podpor.