ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 24, 24/1, 24/3.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni zgled za uspeh - pritožba zoper sodbo - obrazložitev odločitve
Skopo navajanje, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za prosilko nedvomno koristna, da bi lahko s strokovno pomočjo odvetnice sestavila in vložila pritožbo ter da je to pomembno za socialni in ekonomski položaj prosilke, ni ustrezno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se namreč organ za brezplačno pravno pomoč ne opredeli do razlogov za uspeh, kar upravičeno opozarja tudi tožeča stranka v svoji tožbi.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - dohodkovni cenzus - izjemna brezplačna pravna pomoč - odvzeta poslovna sposobnost
Izjemna brezplačna pravna pomoč je urejena v 22. členu ZBPP; ta določa, da se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli tudi, ne glede na določbe ZBPP o materialnem položaju prosilca in njegove družine, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona, in če njegov lastni dohodek oziroma lastni dohodek njegove družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - neplačane davčne obveznosti - napačna uporaba materialnega prava
Tako prvostopenjski, kot tudi drugostopenjski organ sta pri svojem odločanju o tožnikovi upravičenosti do povračila izplačanih nadomestil plač uporabila le del prvega stavka prve alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV. Zadovoljila sta se zgolj z ugotovitvijo, da tožnik ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, prezrla pa sta drugi pogoj za to, da se delodajalcu odreče pravica do povračila izplačanih nadomestil plač, tj. da morajo biti neplačane obveznosti zapadle na dan vložitve vloge. Zato relevantni materialni predpis v konkretnem primeru ni bil v celoti uporabljen.
sofinanciranje iz javnih sredstev - COVID-19 - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb upravnega postopka.
ZTFI člen 117, 117/2, 491, 491/1, 491/1-2. ZPre-1 člen 4, 4/2. ZUP člen 214.
delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - nadomestilo za nadzor - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, po katerem izmed navedenih pogojev ter na podlagi katerih ugotovljenih (odločilnih) dejstev je toženka tožnika štela za nejavno gospodarsko družbo iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1 (in s tem za zavezanca za plačilo predmetnega nadomestila). Toženka v izpodbijani odločbi namreč navaja zgolj, da je tožnik izpolnjeval „vsaj enega izmed pogojev iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1“; tega, kateri pogoj konkretno naj bi izpolnjeval, ne navaja. Sodišče ne more upoštevati niti argumentov toženke, da gre pri odločilnih dejstvih, ki so v izpodbijani odločbi umanjkala, za javno dostopne in tožniku znane podatke. Strankina pravica, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, je v celoti izvotljena, če tej ni hkrati omogočeno, da se seznani z informacijo, ali oz. kako je bilo na njena vprašanja odgovorjeno. saka upravna odločba v postopku, ki se vodi po ZUP, mora biti sestavljena v skladu z zahtevami tega zakona, vsako upravno odločbo pa mora biti, ne glede na to, kaj je ali naj bi bilo znano strankam postopka, mogoče tudi preizkusiti.
ZDDV-1 člen 63, 67, 67/1. ZDDPO-2 člen 33, 55a. ZUP člen 214. ZDavP-2 člen 74, 74/3.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - povezane osebe - odbitek vstopnega DDV - računi - sestavine računa - amortizacija - olajšava za investiranje - znižanje davčne osnove - subjektivni element - navidezni posel - pomanjkljiva obrazložitev
Pravico do odbitka DDV je mogoče zavrniti, če upravni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa „vedel oziroma bi moral vedeti“, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV del utaje, ki jo je storil pridobitelj. Subjektivni element je kot pravni standard sestavni del materialnopravne podlage za odločitev o oprostitvi DDV oziroma za naknadno naložitev plačila DDV v primerih zlorabe. Navedeni pravni standard pa ni enoten, temveč je sestavljen iz dveh različnih delov. Prvi del predstavljajo okoliščine dejanskega primera, ki kažejo na to, da je davčni zavezanec vedel, da sodeluje pri goljufiji sistema DDV (naklep), drugi del pa predstavljajo okoliščine, ki kažejo, da je izdajatelj računa sodeloval v transakcijah, ki pomenijo goljufijo sistema DDV, pa jih davčni zavezanec zaradi lastne nedopustne malomarnosti ni prepoznal (zasledil).
davčna izvršba - poravnane obveznosti - nadomestni sklep - ugotovitveni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica podaja tožbene trditve v zvezi s seznamom izvršilnih naslovov na dan 24. 5. 2010, na podlagi katerega je davčni organ izdal sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4295-0698/10-1-08021-06-SP z dne 24. 5. 2010. Ta pa več ne obstaja, saj je bil (nazadnje) nadomeščen s sklepom prvostopenjskega organa z dne 28. 6. 2018, ki pa obveznosti ne prikazuje na podlagi seznama izvršilnih naslovov, temveč so v njem neposredno navedeni posamezni izvršilni naslovi. Sodišče pa neobstoječega akta ne more odpraviti, tak akt pa tudi očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
Sodišče ni pristojno za to, da odločba o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, ampak je v primeru dvostopenjskega odločanja to naloga drugostopenjskega organa, sodišče pa izvaja sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja uprave, torej nadzor nad zakonitostjo dokončnih posamičnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj.
Tožnici se s sklepom z dne 28. 6. 2018 ne nalaga nobena obveznost, saj se zoper njo izvršba ne odreja (temveč ravno obratno), o njenih obveznostih za plačilo je že bilo odločeno z izvršilnimi nasloiv, zato se vsebina njenih obveznosti s sklepom z dne 28. 6. 2018 ne konstituira, temveč se z njim le ugotavlja, koliko je bila dolžna v preteklosti.
Tožniku je bila vročitev aktov drugostopenjskega organa opravljena 17. 4. 2019, torej z dnem izteka 15-dnevnega roka za osebni prevzem pisanja. Naslednjega dne, torej 18. 4. 2019, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v petek, 17. 5. 2019. Tožnik je tožbo vložil 24. 5. 2019, saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko, torej je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je prepozna.
ZUP člen 83, 83/2, 86, 306a. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v upravnih zadevah (2020) člen 7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - COVID-19 - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - pravočasnost tožbe - vročanje v upravnem postopku - vročanje po elektronski pošti
Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da je tožba prepozna, saj iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, da bi bil sklep tožnici vročen skladno z določbami ZUP. Čeprav je na sklepu končna odredba, da se sklep vroči naslovniku z osebno vročitvijo, vročilnice, ki bi to izkazovala, v upravnem spisu ni. Vročanje z vložitvijo v elektronski predal, ki ni varen elektronski predal, pa ni bilo pravilno.
Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena niti ni odločitev glede na konkretno in relevantno pravno podlago obrazložena.
Uporaba Standardov v postopkih izbire kandidatov na podlagi posebnega natečaja sodišču nalaga zadržano presojo, kar pomeni, da se sodišče ne spušča v strokovno presojo, ki jo je izvedla Komisija, ampak poseže v odločitev samo, če je očitno nerazumna. Zadržana presoja skladno s sodno prakso pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, saj mora tožena stranka imeti zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - ponovna prošnja - vrnitev v prejšnje stanje - novi dokazi in nova dejstva - nova dejstva in dokazi - izkazanost pogojev za uvedbo ponovnega postopka
Tožnikov podpis na listinah se ne ujema s podpisom na sporni vročilnici. Slednje po prepričanju sodišča izkazuje utemeljen dvom v pristnost podpisa na sporni vročilnici. Sodišče je tako ugodilo predlogu tožnika in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje.
Teža novih dokazov ali novih dejstev mora biti takšna, da pomembno povečuje verjetnost izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito. Tožnik v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel takšnih novih dejstev, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen, in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se ti novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavili.
Tožnik je v tem postopku kot novi dejstvi navedel poroko s svojo izbranko ter smrt matere zaradi bolezni. To sta sicer objektivno novi dejstvi po drugem pododstavku prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, vendar pa na postopek mednarodne zaščite nimata vpliva, saj ne predstavljata ne podlage za preganjanje po določbah ZMZ-1 niti ni tožnik v zvezi z njima zatrjeval nikakršnih dejanj preganjanja.
davek od dohodkov pravnih oseb - akontacija dohodnine - društvo - pridobitna dejavnost - davčni odtegljaj - potni stroški za službeno potovanje - računi - neverodostojne listine
Seznam sredstev družbe A. še ne izkazuje njihovega najetja, in zatrjevanega najema plaže in osnovnih sredstev družbe A. s strani tožeče stranke tudi ne izkazujeta predloženi pogodbi, saj se prva nanaša na najem plaže s strani družbe A. in ne tožnice, druga pa na izvajanje tečajev vodnih športov, pri čemer je družba A. naročnik in ne izvajalec. To pa pomeni, da je na mestu pravni zaključek, da zadevni računi kot neverodostojne listine niso ustrezna podlaga za knjiženje davčno priznanih odhodkov.
ZMZ-1 člen 24, 26, 26/2, 26/2-2, 26/2-3, 27. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 18, 18/1, 46, 46/3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - verodostojnost prosilca - prekluzija - preganjanje zaradi vere - tožbena novota - prosilec iz Irana - informacije o izvorni državi - učinek ex nunc - vzročna zveza - izvedensko mnenje
Za priznanje statusa begunca ni dovolj, da prosilcu grozijo dejanja preganjanja in da ima prosilec lastnost oziroma značilnost (rasno, versko, nacionalno, družbeno ali politično), ki se preganja, ali pa mu je ta pripisana, pač pa mora med nevarnostjo preganjanja oziroma odsotnostjo zaščite pred dejanji preganjanja in razlogom za preganjanje obstajati povezava.
Če bi se izkazalo, da obstaja dovolj resna nevarnost, da bo tožnik priprt oziroma obsojen na zaporno kazen in tam nato celo mučen ali izpostavljen drugim dejanjem preganjanja zgolj ali pa tudi zato, ker je obtožen oziroma obsojen za kaznivo dejanje delovanja proti oblasti (če bi bil obsojen za kakšno drugo dejanje pa ne), in če bi bilo verjetno, da akterjem mučenja in slabega ravnanja v priporih in zaporih niti ne bo očitno ali znano, da je tožnik obtožen/obsojen zgolj zaradi korupcije in ne zaradi tega, ker bi organi pregona dejansko menili, da tožnik nasprotuje državni oblasti, potem je mogoče tudi priznanje statusa begunca na podlagi pripisanega političnega prepričanja.
Sodišče ocenjuje, da so bili novi dokazi dovolj konkretni in predloženi dovolj zgodaj, predvsem pa so za končno odločitev lahko relevantni, zato je dokazovanje z njimi dopustilo in ni uporabilo določbe o prekluziji iz 52. člena ZUS-1.38 To pomeni, da sodišče ni zavrnilo izvedbe tega dokaza zgolj zato, ker tožnik po oceni sodišča ni navedel upravičenih razlogov, zakaj jih ni predložil že v upravnem postopku, ima pa lahko večja ali manjša prepričljivost tožnikovih trditev v zvezi s tem, vpliv na oceno verodostojnosti tožnika v povezavi s tem dokazom.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/1, 84a/1-3.
mednarodna zaščita - prstni odtis v bazi eurodac - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - begosumnost - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sorazmernost in nujnost ukrepa - milejši ukrep - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito
Tožena stranka ne more pravno veljavno ustvariti okoliščin, ki morebiti povečujejo begosumnost tožnika s tem, ko tožniku odvzame svobodo v postopku po Uredbi EU št. 604/2013, brez da bi pred tem na pravilen način uporabila kriterij iz tretje alineje prvega odstavka 84.a člena ZMZ-1 in iz določil 28(2) in 2(n) Uredbe EU št. 604/2013.
Zakonodajalec ni prenesel določbe člena 8(4) Direktive o sprejemu 2013/33/EU v notranji pravni red. Ukrep pridržanja na območju Azilnega doma v Ljubljani je sicer manj prisilen od odvzema prostosti v Centru za tujce Postojna zaradi blažjega režima odvzema prostosti, a še vedno pomeni odvzem prostosti, med tem ko alternative pridržanju morajo in tudi so omejitve pravice do svobode gibanja in ne pomenijo odvzema prostosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu
Toženka ima prav, da je ugovor zoper kaznovalni nalog enostaven in bi ga tožnica res lahko vložila sama, saj je njegova obvezna sestavina le navedba sodbe, zoper katero se vlaga, vendar pa vložitev ugovora ni težišče tožničine prošnje za dodelitev BPP. Tako iz tožničine vloge kakor tudi iz obrazca za vložitev prošnje za dodelitev BPP izhaja, da za BPP prosi zaradi pravnega svetovanja ter zastopanja na prvi in drugi stopnji. Toženka v obrazložitvi sama navaja, da ugovor povzroči razveljavitev sodbe in nadaljevanje postopka z razpisom narokov. Zakaj v taki situaciji, ko torej že preprosta tožničina izjava, da kaznovalnemu nalogu ugovarja, zadostuje za nadaljevanje kazenskega postopka zoper tožnico, ni pravne podlage za dodelitev zaprošene BPP, to je za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja.
ZOdv člen 21, 21/1-5, 21/1-7, 25, 30, 30/1-5, 30/1-7. ZUP člen 9. URS člen 15, 49, 120.
izbris iz imenika odvetnikov - načelo sorazmernosti
Ne glede na to, da so izpolnjeni razlogi za izbris po 30. členu ZOdv, pa je treba upoštevati, da gre v primeru izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov za poseg v pravico opravljati poklic. Sodišče sodi, da zaradi ustavne pravice iz tretjega odstavka 49. člena Ustave in zaradi dejstva, da se ta pravica uresničuje znotraj pravosodja (137. člen Ustave), toženka pri presoji razlogov za izbris utemeljeno upošteva 59. č člen statuta OZS. Gre namreč za presojo ukrepa, ki nekomu odvzame pravico opravljati poklic, z vidika načel nujnosti in sorazmernosti, kar je skladno s tretjim odstavkom 15. člena Ustave. Po tej določbi se v postopku izbrisa iz imenika odvetnikov, poleg razlogov za izbris odvetnika iz imenika, upošteva tudi teža kršitev in njene posledice, stopnja odgovornosti, predhodno ravnanje odvetnika, morebitni predhodno uvedeni in ustavljeni postopki izbrisa odvetnika iz imenika, odvetnikova pripravljenost, da se posledice, ki so razlog za izbris po tem statutu, čim prej odpravijo, in druge okoliščine primera.
davčna izvršba - procesni sklep - zavrženje ugovora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep FURS-a ne predstavlja upravnega akta, zoper katerega je dopusten upravni spor, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. S tem sklepom je namreč tožena stranka zavrgla „ugovor“ tožnice zoper poziv kot nedopusten iz razloga, ker navedeni poziv ni upravni akt in zoper njega tudi ni predvideno nobeno pravno sredstvo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici
Tožnik je rekel, da čeprav ni imel namena zaprositi za mednarodno zaščito na Hrvaškem, je to storil, ker ni imel izbire oziroma pod prisilo, saj je skušal večkrat prečkati hrvaško-slovensko mejo, kar pa še ne opraviči dejstva, da na odločitev ni počakal, četudi prošnje ni želel podati. Pravilno je bilo ugotovljeno, da s tem, ko je tožnik predhodno vložil prošnjo že v dveh drugih državah članicah Evropske unije in ju nato zapustil, je podana okoliščina iz tretje alineje 84.a člena ZMZ-1. Ker je tožnik prošnjo podal že v Grčiji in na Hrvaškem in pri tem ozemlje držav zapustil še pred odločitvijo, je zaradi tega tožena stranka utemeljeno domnevala, da obstaja utemeljena verjetnost, da bi tožnik tudi ozemlje Slovenije samovoljno zapustil, še preden bi bil zaključen postopek predaje pristojni državi članici.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja - obnova postopka - izločitev uradne osebe - stranski udeleženec - rok za obnovo postopka - subjektivni rok
Z izpodbijanim sklepom se je odločalo o zahtevi tožnikov za izločitev uradne osebe – A. A., ki je v zadevi odločala na drugi stopnji, torej pravna narava tega sklepa onemogoča upravni spor. Razlogi za izločitev osebe, ki v izpodbijani zadevi odloča, sodišče preizkuša pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti glavne stvari. Zgolj iz razloga, ker je v postopku izdaje dovoljenja kot aktivna stranka nastopal župan kot zakoniti zastopnik stranke, ni podan dvom o nepristranosti uradne osebe v smislu prvega odstavka 37. člena ZUP. Po drugem odstavku 12. člena ZUP namreč uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil.
Stranka lahko razlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP predlaga le v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana, vendar razlogi organa, kot so navedeni v odločbi, torej dejstva o prvi prireditvi dne 4. in 5. 6. 2016 in nato še 28 naslednjih prireditev do vložitve predloga za obnovo postopka, vse na podlagi dovoljenja z dne 29. 4. 2016, niso dokaz, da sta tožnika za dovoljenje z dne 29. 4. 2016 izvedela že prej kot z elektronskim sporočilom z dne 27. 4. 2019.
ZPOmK-1 člen 6. URS člen 35, 36, 36/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101.
varstvo konkurence - omejevalna ravnanja - omejevalni sporazum - delitev trga - zloraba prevladujočega položaja - sodna praksa Sodišča Evropske unije - dokazna ocena
Splošno sodišče in Sodišče Evropske unije kot enotno in trajajočo kršitev obravnavata celoto ravnanj različnih subjektov, ki so poskušali doseči isti protikonkurenčni cilj. Obstajati mora torej enotni načrt, ki se ga udeleženci zavedajo. Enotna kršitev je tako posledica niza dejanj ali trajajočega ravnanja, čeprav bi lahko tudi en ali več elementov tega niza dejanj ali trajajočega ravnanja sam po sebi pomenil ločeno kršitev po 101. člena PDEU oziroma 6. člena ZPOmK-1. Opredelitev določenih nezakonitih ravnanj, ki pomenijo eno samo kršitev ali več kršitev, načeloma vpliva na sankcijo, ki se lahko naloži, kadar se zaradi ugotovitve več kršitev lahko naloži več različnih glob. Ugotovitev več kršitev ima lahko za storilce korist, ker so nekatere med njimi že zastarale. Opredelitev ali gre za eno in trajajoče ravnanje, je torej pomembna tudi pri vprašanju trajanja kršitve oziroma kršitev in s tem za trenutek nastopa zastaranja. Nadalje je relevantna pri ugotavljanju odgovornosti udeleženih podjetij, saj je lahko podjetje, ki ni sodelovalo pri vseh prepovedanih ravnanjih zanje odgovorno, če je ugotovljeno, da je vedelo za nezakonita ravnanja drugih udeležencev ali če jih je lahko razumno predvidevalo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje.
Opredelitev kršitve kot enotne in trajajoče zato ne pomeni, da ni treba določno opredeliti, katera ravnanja, ki bi bila sicer lahko samostojna kršitev, so predmet enotne kršitve. To je pomembno že zato, da se stranki omogoči pravica do izjave oziroma obrambe.