lekarniška dejavnost - podružnica - zahteva za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Tožnica z vlogo zahteva izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice lekarne. Organ bi moral v obravnavani zadevi tožničino vlogo obravnavati kot vlogo v upravnem postopku in z njo ravnati v skladu z določbami ZUP.
Bistveno je, da je zainteresirani izvajalec lekarniške dejavnosti podal vlogo za podružnico lekarne, saj gre pri odločanju o izdaji dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne za odločanje o pravici. Posledično bi moral prvostopenjski organ o vlogi odločiti v upravnem postopku in v roku, ki ga za to določa zakon. Enako bi moral ravnati tudi drugostopenjski organ. Ker drugostopenjski organ o tožničini pritožbi ni odločil v upravnem postopku in v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storil v nadaljnjih sedmih dneh po tožničini zahtevi, je tožba zaradi molka organa upravičena.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo - status društva v javnem interesu
Iz evidenc, v katere je vpogledala tožena stranka, izhaja, da ni vpisana kot društvo, ki bi delovalo v javnem interesu. Tožeča stranka ima povsem enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi in povsem enak dostop do sodišča kot drugi subjekti, ki so po svoji statusni obliki enaki tožeči stranki, torej kot vsa ostala društva, ki niso vpisana v register nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. Tudi za ostale take pravne osebe namreč velja, da jim pravica do brezplačne pravne pomoči ne pripada.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - štetje roka za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne
Po določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Iz vročilnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, je razvidno, da je bila drugostopenjska odločba, s katero je bil predmetni upravni postopek končan, tožnici vročena 6. 8. 2020. Tožnica je tožbo vložila šele 18. 11. 2021, ko jo je priporočeno oddala na pošto, kar je razvidno iz kopije pisemske ovojnice v sodnem spisu, torej več kot leto dni prepozno.
COVID-19 - interventni ukrepi - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - neobrazložen sklep - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni navedla nobene pravne podlage, na katero je oprla svojo odločitev, da tožniku ne gre pravica do uveljavljanja subvencije po ZZUOOP. Kot temelj svoje odločitve je organ prve stopnje sicer navedel peti odstavek 74. člen ZZUOOP. Izpodbijani sklep posledično ni obrazložen na način, kot to zahteva ZUP v prvem odstavku 214. člena.
Vlogo tožnika sta ocenjevala dva ocenjevalca in navedla svoje razloge za oceno po posameznem merilu, ki niso nujno enaki, enako tudi ni število točk pri posameznih kriterijih. Izpodbijan sklep, ki se sklicuje na dva ocenjevalna lista, ne more zadostiti 5. točki prvega odstavka 214. člena ZUP, ki zahteva razloge (torej razloge organa), ki glede na ugotovljeno dejansko stanje (ki izhaja iz vloge stranke) narekujejo odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti premoženja
V skladu s 4. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS se v premoženje osebe štejejo tudi lastniški deleži gospodarskih družb, vrednost teh pa se ugotavlja na podlagi podatkov AJPES iz evidence javna objava letnih poročil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - predlog za dopustitev revizije - verjetni zgled za uspeh
Tožnik ni navedel razlogov in pogojev za vložitev ustavne pritožbe, kot so določeni v ZUstS, in ni navedel razlogov za dopustitev revizije, kot so navedeni v ZPP. Tožnik v tožbi niti ne oporeka ugotovitvam tožene stranke, da v svojem odgovoru na poziv tožene stranke teh razlogov in pogojev za obe pravni sredstvi ni navedel.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - uporaba Dublinske uredbe - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - sistemske pomanjkljivosti
Tožena stranka je preuranjeno sklepala, da je tožnik glede opisa slabega ravnanja neverodostojen, saj ne samo, da ga ni soočila z nasprotjem v njegovih izjavah, ampak tudi v razgovoru ni podrobno preverjala, na kakšen način so ga policisti prisilili v podajo prošnje, ni ga vprašala o krajevnih in časovnih okoliščinah tega dogodka, koliko policistov je bilo, kaj so mu dejansko storili, niti ga ni povprašala o podrobnostih v zvezi z bivanjem v azilnem kampu. Osebni razgovor v tem delu po presoji sodišča ni bil opravljen dovolj temeljito, zato zaradi enega protislovja še ni mogoče sklepati, da bi bile njegove izjave o nečloveškem in ponižujočem ravnanju neresnične. Iz navedenega razloga je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka opraviti ponovni razgovor s tožnikom v zvezi z njegovimi navedbami o razmerah v azilnem kampu in o zatrjevanem nečloveškem in ponižujočem ravnanju uradnih oseb. Tožnik je namreč na ta način smiselno navajal prav to, da v Romuniji obstajajo sistemske pomanjkljivosti, saj naj bi bil sam deležen neustreznega ravnanja. Te iste navedbe je potem ponovil tudi v tožbi, le da je v tožbi predložil tudi nekatere dokaze, ki naj bi to potrjevali.
V kolikor bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnika vrne v Romunijo, za katero pa tožnik zatrjuje, da so z njim tam nečloveško in ponižujoče ravnali. Ker je odprto vprašanje, ali je treba tem tožnikovim navedbam pritrditi, na katerega bo potrebno odgovoriti v ponovljenem postopku z zaslišanjem tožnika, je iz navedenega razloga sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo.
uradniško delovno mesto - javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - vabilo na razgovor - vročitev vabila - uporaba ZUP
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila tožnica pravilno vabljena na naknadno določen ustni razgovor. Tudi glede vročanja vabila za razgovor je treba smiselno uporabiti uporabiti določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 60. člena ZJU).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija
Skladno s peto alinejo 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. To po presoji sodišča ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na táko stališče nakazuje zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, kar pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Če bi zakonodajalec iz navedene ureditve po ZBPP želel izključiti tudi pravna sredstva v upravnem sporu, bi to izrecno zapisal. Zato po presoji sodišča ni imel takega namena.
ZJN-3 člen 35, 35/2, 35/4. ZDIJZ člen 6, 6/3, 6/3-1. Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES člen 21, 21/1.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - načelo transparentnosti - varstvo konkurence - javno naročanje
Pomembno je, da naročniki ne razkrivajo podatkov o postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnjih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence. To stališče je relevantno tudi za obravnavano zadevo, ko prosilec zahteva informacijo javnega značaja, ki izvira iz zaključenega postopka javnega naročila. Da lahko organ pri odločanju o taki zahtevi zaščiti pravice prosilca in zavezancev, na katere se nanašajo zahtevane informacije, mora pretehtati vpliv posameznega načela ali pravila na konkretni postopek. Ščitenju pravice do transparentnega postopka in pravice do zaupnosti pa je namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi, zaupne, oziroma zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih, kot je trdil tožnik. Ker izpodbijana odločba toženke takšne obrazložitve ne vsebuje, na kar utemeljeno in večkrat opozori tudi tožnik, saj se toženka ni opredelila do ugovorov tožnika glede posega v njegove konkurenčne prednosti niti ni opravila testa sorazmernosti posega v različne soobstoječe pravice, je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva.
COVID-19 - epidemija - interventni ukrepi - sofinanciranje iz javnih sredstev - nadomestilo plače - karantena - rok za vložitev vloge
Rok iz prvega odstavka 17. člena ZUIPDV je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem, ki jim je bila odrejena karantena. Gre torej za materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica ugasne. Ker ugasne pravica sama, se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude. Med strankama v postopku je sporen začetek teka tega roka. Iz zakona izhaja, da je treba vlogo za uveljavitev pravice vložiti v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Upoštevaje jezikovno razlago predpisa, je treba po presoji sodišča šteti, da začne rok za uveljavitev pravice teči od prvega dne odsotnosti delavca, ki mu je bilo (četudi s kasneje izdano odločbo za nazaj) omejeno gibanje zaradi visoko tveganega stika s povzročiteljem nalezljive bolezni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina vloge
Prosilec mora zato, da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, pojasniti svojo vlogo. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da vsaj laično nakaže okoliščine, iz katerih izhaja, da so kršene njegove pravice, in ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva.
Glede na to, da je tožena stranka v izreku odločbe določila dimenzije prizidka, ki naj se odstrani, ta dimenzija pa ne obsega le garaže in kletnih prostorov, ki jih v izreku izrecno navaja, pač pa tudi zunanje stopnice, klančino in armiranobetonski zid, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali tožena stranka od tožnikov zahteva le odstranitev garaže in kletnih prostorov, ali pa tudi ostalega. Tega tožena stranka ni pojasnila niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe, zato njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
izvršba - davčna izvršba - davčni dolg - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo premoženjsko stanje
Odpustitev neporavnanih davčnih obveznosti ni vprašanje, ki bi ga bilo mogoče obravnavati v okviru postopka davčne izvršbe, pač pa je za odločanje o tem pristojen tisti organ, ki je izdal izvršilni naslov, na katerem temelji izpodbijani sklep.
Tožena stranka lahko v primeru predloga inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, ali inšpektorata, pristojnega za vode, odloči o ukinitvi državnega namakalnega sistema, kar pomeni, da ni vezana na predlog inšpektorata, pač pa mora preučiti vse okoliščine primera ter šele nato sprejeti in utemeljiti odločitev za ukinitev ali neukinitev takega sistema. Iz odgovora tožene stranke na tožbo je mogoče razbrati, da je svojo odločitev oprla na več dejstev, vendar pa tega v izpodbijani odločbi ni pojasnila, zato se tožeča stranka do tega v pritožbi tudi ni mogla opredeliti, odgovor na tožbo pa te pomanjkljivosti ne more sanirati. Iz tega razloga tudi ni mogoče presoditi, ali je tožena stranka dejansko stanje v zadevi v celoti raziskala in ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila materialno pravo, na katerega opira svojo določitev.
GZ člen 12, 12/1, 15, 15/2, 15/7, 39, 39/5, 43, 43/1, 43/1-2. ZUP člen 43, 189, 189/1.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - osončenje - odmiki - požarna varnost - strokovne rešitve
V zvezi z zmanjšanjem osončenja obstoječih objektov zaradi načrtovane gradnje je Ustavno sodišče v sklepu U-I-238/00 z dne 3. 7. 2000 pojasnilo, da se pravica do zdravega okolja varuje s standardi, ki veljajo za posege v prostor, in s standardi oziroma normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Ljudje, ki živijo v določeni krajevno povezani skupnosti, pa morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. Do škodljivih posegov v okolje bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje, pri čemer se v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso pravni interes, ki izhaja iz pravice do osončenja, nanaša le na bivalne prostore v stavbi. Vse navedeno pomeni, da tožnik ne more preprečiti izdaje gradbenega dovoljenja zaradi kakršnekoli spremembe osončenja njegove stavbe – ta mora biti taka, da gradnja ne bi bila več v skladu s pogoji iz prostorskega akta.
upravni postopek - vročanje - osebna vročitev - fikcija vročitve - sporočilo o prispelem pismu - začetek teka roka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča
Upoštevaje načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. VS048823 z dne 14. 1. 2015 ter določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP se šteje v primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v 15-dnevnem roku od prejema obvestila, vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka, to je 15. dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prejeti pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku.
inšpekcijski postopek - obnova inšpekcijskega postopka - predlagatelj obnove postopka - pravni interes za obnovo postopka - stranski udeleženec - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnika v inšpekcijskem postopku nista sodelovala niti kot stranki niti kot stranska udeleženca, zato ne moreta predlagati obnove tega postopka iz razlogov po 1., 2., in 5. točki 260. člena ZUP, kot sta to storila, saj imajo možnost to predlagati zgolj stranke postopka. Tožnika bi lahko predlagala obnovo postopka le iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, šele če bi pridobila položaj stranke ali stranskega udeleženca, pa bi lahko v postopku uveljavljala obnovitvene razloge, ki sta jih zatrjevala v zahtevi za obnovo postopka. Toženka je zato pravilno ugotovila, da tožnika nimata aktivne legitimacije za vložitev predloga za obnovo postopka po 1., 2. in 5. točki 260. člena ZUP in je njun predlog za obnovo postopka na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP utemeljeno zavrgla.