ZPP člen 70, 339, 339/2, 339/2-14, 367b, 367b/4, 367b/6, 377. SPZ člen 67, 67/5, 92, 99, 100.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava toženca nista definirala pomembnega pravnega vprašanja, niti nista natančno in konkretno navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Tudi glede zatrjevane bistvene kršitve določb postopka toženca nista definirala pomembnega pravnega vprašanja, prav tako nista navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Zatrjevano procesno kršitev torej nista podkrepila s stališči sodne prakse oziroma izkazala odstopa od sodne prakse ali njeno neenotnost, niti nista navedla, da sodne prakse ni.
Tak predlog torej ne zadosti četrtemu odstavku 367.b člena ZPP
najemna pogodba - trajno dolžniško razmerje za nedoločen čas - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - trajno dolžniško razmerje za določen čas - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodbena kazen
Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi kot načina prenehanja trajnega upniško-dolžniškega razmerja pri pogodbah, pri katerih je čas trajanja določen, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da tudi v primeru razmerij, v katerih je čas trajanja določen, ena drugi omogočita prenehanje pogodbenega razmerja še pred potekom roka z odpovedjo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017373
URS člen 22, 25. Avstrijska državna pogodba člen 27. ZPP člen 5, 236a, 347, 347/2, 347/2-2, 355, 358, 370, 370/3. OZ člen 352. ZDen člen 9, 10, 12.
poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - državljanstvo - jugoslovansko državljanstvo - državljan Avstrije - opustitev vložitve pritožbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - zastaranje odškodninske terjatve - sprememba sodne prakse - priče - zaslišanje prič - pisna izjava priče - obravnava pred sodiščem druge stopnje - pravica do pritožbe - denacionalizacijski upravičenec
Izjava prvotne tožnice F. F. je v odločbi sodišča druge stopnje sicer zmotno obravnavana kot izjava priče iz 236.a člena ZPP, saj gre za izjavo pravdne stranke, za katero določba ne velja.
Prestroga je zahteva, izražena v reviziji, po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih bodočih sprememb sodne prakse s strani Ustavnega sodišča. Skrbnost ravnanja prvega toženca se presoja v času, ko bi prvi toženec še lahko vložil pritožbo zoper zavrnilni odločbi.
dodelitev radijske frekvence – ureditvena začasna odredba - v izreku odločbe ni odločeno o predlogu za dodelitev frekvence – procesne predpostavke za obravnavo tožbe – razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Temeljna procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe je za vsebinsko obravnavo sposobna tožba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravni interes - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Predlagatelj mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovemu predlogu pomenila zanj določeno
pravno korist, ki je brez odločitve sodišča ne bi mogel doseči.
Tožeča stranka se v tej pravdni zadevi že nahaja v položaju, ki ga zasleduje s predlogom in ga z uspehom s predlogom ne more izboljšati. Zato v njej tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi Vrhovno sodišče določilo pristojnost tistega sodišča, pred katerim pravda že teče.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora – kršitev obveznosti iz dela v splošno korist
Izpodbijani sklep s katerim je sodišče zaradi neizpolnjevanja dela v splošno korist odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v celoti je v smislu prvega odstavka 420. člena ZKP tako imenovana druga odločba, zoper katero se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in za sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo.
ZKP člen 39, 39/1-6, 149b, 150, 150/2, 355, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 380, 383. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – načelo zakonitosti - načelo sorazmernosti - prikriti preiskovalni ukrepi - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - razlogi za sum - izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko sodišče druge stopnje spremeni oprostilno sodbo v obsodilno, mora v sodbi ugotoviti in tudi obrazložiti vsa odločilna dejstva, ki izhajajo iz izreka sodbe in pomenijo dejanski temelj sodbe, torej vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in na druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo (359. člen ZKP) in morajo biti tako navedena tudi v pisni obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje, v kateri pojasni, zakaj šteje, da je pritožba državnih tožilcev utemeljena, hkrati pa navede dejstva, ki so potrebna za utemeljitev presoje o ugotovljeni krivdi obtožencev.
Opredelitev ravnanj kot eno nadaljevano kaznivo dejanje ali več posamičnih kaznivih dejanj v obravnavanem primeru ne more imeti vpliva na obstoj pogoja za odreditev pripora po 2. točki prvega odstavka 432. člena ZKP. Med kaznivimi dejanji sta namreč navedeni dve dejanji, pri katerih znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi presega 500 EUR. Ti ravnanji torej tudi izven konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja izpolnjujeta zakonske znake goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora, kar pomeni, da je odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti za ti dejanji dopustna.
stroški postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi - zahteva za sodno varstvo
V skladu z določbo drugega odstavka 147. člena ZP-1 se sodna taksa ne določi, če je bilo z odločbo sodišča v celoti ali deloma odločeno v obdolženčevo korist.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji – meje sankcioniranja prekrškov - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče storilcu ni izreklo zakonite sankcije za storjeni prekršek, saj bi mu za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP lahko izreklo globo le 1.000,00 EUR in devet kazenskih točk, namesto 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev - predelana in popravljena vozila
Prekršek po šestem odstavku v zvezi s četrtim odstavkom 19. člena ZMV stori tisti, ki na vozilu opravi predelave in spremembe, ki niso dovoljene. Prekršek po sedmem odstavku istega člena pa stori (med drugim) lastnik oziroma uporabnik vozila, ki uporablja v prometu vozilo, ki je bilo predelano, pa ta predelava ni bila odobrena v skladu s prvim odstavkom tega člena.
ZZVZZ člen 34. Pravilna obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 232. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - prenehanje delovnega razmerja - predhodno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko priznanje pravice do nadomestila plače za čas, ko je tožnik delavki nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni vezalo na ugotavljanje delavkine začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, temveč se je sklicevalo zgolj na pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, da delavki delovno razmerje ni prenehalo dne 1. 11. 2008, ampak dne 19. 4. 2009.
Pri presoji poslovnega razloga ni bistveno, ali je bila ukinitev delovnega mesta smotrna in je oziroma bo v bodoče dejansko prispevala k zmanjšanju stroškov oziroma racionalizaciji poslovanja ali ne. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne more posegati, res pa je, da poslovni razlog ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga.
izvršilni postopek - spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti
Ker dolžnik sporazuma o krajevni pristojnosti v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni uveljavljal, pač pa se je nanj skliceval šele v pravdnem postopku, je njegov ugovor krajevne nepristojnosti sodišča prepozen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izpodbijanje dejanskih ugotovitev v reviziji - zavrženje kazenske ovadbe
Revizijske navedbe o usodi ovadbe tožene stranke niso pomembne za odločitev. Sodišče v delovnem sporu namreč lahko samo presoja in ugotavlja, ali ima določena kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja znake kaznivega dejanja (odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, v povezavi s 5. in 154. členom ZJU) ne glede na odločitev upravičenega tožilca o kazenskem pregonu.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 15/2, 18, 208, 209. ZMEPIZ člen 45, 47.
lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - status zavarovanca - vključitev zavarovanca v obvezno zavarovanje - družbenik - poslovodna oseba
Obveznost zavarovanja družbenika, ki je poslovodna oseba, zakon veže na pravni položaj oziroma status in ne na obseg njegovih prihodkov ali celo prihodkov družbe.
Obveznost plačila prispevkov oziroma višina osnove za obračun prispevkov za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 ni odvisna od prihodkov (dobička) družbe, ampak je vezana na dobiček zavarovanca. Lastnost zavarovanca ima tudi družbenik - poslovodna oseba, ki ni ustvaril dobička.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izključitev krivdne odgovornosti - zdravstveno stanje delavca - depresija
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je vsaka oblika krivde delavca. Ob ugotovitvi sodišča, da je bil tožnik v takem psihičnem stanju, da si zaradi strahu pred napakami ni mogel pomagati drugače, kot da stroj ustavlja in na njem v več nočnih izmenah za dalj časa prekinja z delom, mu za očitane kršitve ni mogoče očitati nobene oblike krivde oziroma subjektivne odgovornosti.
ZSPJS člen 7, 9, 13. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del člen 14, 14/5. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 11, 11/1, 11/2.
dopuščena revizija - javni uslužbenci - policist - napredovanje v višji plačni razred - akt o sistemizaciji - neskladnost akta o sistemizaciji s predpisi - kolektivna pogodba
Ker je bila ureditev v Aktu o sistemizaciji tožene stranke z dne 28. 7. 2008 neskladna z določbami KPDU in Uredbe o notranji organizaciji, bi sodišče moralo navedena predpisa uporabiti neposredno.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za škodo, ki jo je povzročil delovni stroj med premikanjem, glede na določila splošnih pogojev PG-odg/99-12 podano zavarovalno kritje po polici za zavarovanje splošne odgovornosti.