odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - prenehanje pogodbe - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - pisni opomin - pogodba kot materialno pravo - neplačevanje najemnine
Ker tožeča stranka trditvenemu bremenu o relevantnih dejstvih ni zadostila, je zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dana zakonito in v skladu s Pogodbo, materialnopravno zmoten. Pogodba je del materialnega prava, na katerega sta se sklicevali obe pravdni stranki in ga mora zato tudi sodišče ustrezno upoštevati. Ker sodišče prve stopnje glede na trditve tožeče stranke in ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno uporabilo določbe 5. člena Pogodbe, je pritožba utemeljena.
odpoved najemne pogodbe - najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas
Tožena stranka je v tem konkretnem primeru najemno pogodbo lahko veljavno odpovedala izvensodno. Četrti odstavek 29. člena ZPSPP določa, da sodišče najemnikovo odpoved zgolj vroči najemodajalcu, ne da bi izdalo izpraznitveni nalog, kot je to določeno v primeru, ko najemno pogodbo odpoveduje najemodajalec (drugi odstavek 29. člena ZPSPP). To pa pomeni, da oblikovalni učinek prenehanja pogodbenega razmerja ne nastopi v posledici oblikovalne odločbe sodišča, temveč zgolj v posledici vročitve izjave volje najemnika o odpovedi pogodbe najemodajalcu. Vloga sodišča je zato v tem primeru drugačna, kar je odločilna okoliščina za presojo dopustnosti drugačnega dogovora med pogodbenima strankama o načinu odpovedi najemne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047586
OZ člen 569, 574, 574/2. ZPP člen 318.
posojilno razmerje - zapadlost posojila - namensko posojilo - sklep o izvršbi - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - zamudna sodba - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - dokazna ocena
Institut zamudne sodbe je uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo, ne pa tudi v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu. Zamudna sodba zaradi pasivnosti tožene stranke temelji na domnevi, da tožena stranka v celoti priznava tožbene trditve. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je dejstvo, da tožena stranka na tožbo ne odgovori. Z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi pa je toženec jasno pokazal, da zahtevku aktivno nasprotuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047999
OZ člen 243, 243/3, 339, 339/2, 349, 349/1, 352, 352/3, 364. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o leasingu - pogodbena odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - zastaranje terjave - začetek teka zastaralnega roka - kogentnost določb o zastaranju - dokončna ureditev razmerij med strankama - odstop od pogodbe o leasingu
Za leasingodajalca možnost zahtevati odškodnino, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, nastane z njegovim odstopom od leasing pogodbe, saj je takrat nastala škoda že določljiva. S tem trenutkom se rodi tožba in takrat začne teči tudi zastaranje.
Z odstopom leasingodajalca od pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca je slednji zavezan k plačilu odškodnine zaradi kršitve pogodbe, kar pomeni, da se njegova izpolnitvena (pogodbena) obveznost spremeni v nadomestno (subrogacijsko) odškodninsko obveznost.
Specifična okoliščina, na katero se tožeča stranka sklicuje, je, da 27. člen pogodbe o leasingu vsebuje v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa. Vendar pa to ne utemeljuje zaključka, da ravno v posledici v naprej dogovorjenega izračuna pozitivnega pogodbenega interesa tožeči stranki ob odstopu od pogodbe o leasingu, ki ta izračun vsebuje, še ni nastala škoda v določljivi višini, s tem pa tudi naj še ne bi zapadla odškodninska terjatev. Prednost pogodbene določitve povrnitve škode je namreč ravno v tem, da je odškodnina vnaprej določena ali določljiva, v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa pa pomeni prav to, da je odškodnina vnaprej določljiva.
spor majhne vrednosti - vplačila v rezervni sklad - razlaga pogodbenih določil - nesubstancirane navedbe - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki
49. člen Pogodbe določa, da lahko etažni lastniki v načrtu vzdrževanja določijo tudi višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad. Tako ne drži, da se je sodišče pri svoji odločitvi sklicevalo (le) na domnevno neprimerljivo sodno prakso in določbo 26. člena SZ-1, kot očita tožeča stranka. 50. člen Pogodbe pa določa, da vsi etažni lastniki, ki so dolžni vplačevati v rezervni sklad, odločajo o povečanju prispevka. To pogodbeno določilo ovrže pritožbeno navedbo, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati odločanje z navadno večino, saj je sodišče pravilno presodilo, da bi moralo odločanje potekati skladno s 50. členom Pogodbe, česar pa tožeča stranka ni dokazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00045113
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 168, 168/1, 168/2, 949, 949/1, 949/2.
spor majhne vrednosti - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - premoženjsko zavarovanje - namen premoženjskega zavarovanja - zavarovalni primer - povrnitev škode - zavarovalnina - višina nastale škode - delna škoda - popolna škoda - ekonomska totalka - pravilna uporaba materialnega prava
Neutemeljen je očitek tožnika, da bi se nastala škoda morala obračunati po sistemu delne škode in bi toženka morala poravnati celotno višino stroškov popravila. Takšna razlaga ni skladna s pogodbenimi določili, niti z določbo drugega odstavka 949. člena OZ, saj bi bila po sistemu delne škode prejeta zavarovalnina večja od nastale škode in bi znašala več kot je znašala celotna vrednost vozila pred nezgodo. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je izračun višine škode opravilo na podlagi metode popolne škode (ekonomske totalke) po Splošnih pogojih.
posojilna pogodba - pripoznava - pripoznava dolga - pravna podlaga - kavza posla - dejansko stanje - veljavnost akcesornega pravnega posla - akcesornost
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je pripoznava dolga akcesorne narave in je veljavna pod pogojem, da je veljavna obveznost sama.
materialnopravni (izvenpravdni) pobot - pogoji za pobot - pobotna izjava - plačilo tujega dolga - trditveno in dokazno breme - subrogacija
Pogoji za pobot so vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatve. Pobot ne nastane avtomatično ampak na podlagi pobotne izjave, ki predstavlja enostransko dejanje stranke. Trditveno in dokazno breme glede vseh predpostavk je na stranki, ki se na pobot sklicuje. Plačilo tuje obveznosti samo po sebi še ne pomeni, da je tisti, ki je obveznost izpolnil stopil v položaj prejšnjega upnika in lahko zahteva izpolnitev od dolžnika (prim. 191. člen OZ). Ker pritožba ne pojasni kako je sploh postala imetnica terjatev do tožeče stranke, ji zato ni mogoče slediti, da je pobotala terjatev tožeče stranke do nje z lastnimi nasprotnimi terjatvami, ki jih je sama imela zaradi plačevanja na njen račun.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045773
ZPP člen 324, 324/4, 350, 350/2, 496, 496/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - sodba s polno obrazložitvijo - napoved pritožbe - gola pritožba - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
Tožena stranka je vložila "golo pritožbo". Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pritožbenih razlogov na katere, skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 54, 84, 84/1, 84/2. OZ člen 39, 533, 540.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - vračanje daril po razvezi zakonske zveze - preklic darila - causa donandi - odpadla kavza - posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - sprememba identitete nepremičnine - razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem
Tožnica tožencu ni podarila nekaj iz svojega posebnega premoženja, ampak skupno premoženje, česar ni mogla storiti, saj gre za skupno lastnino in premoženje, ki še ni bilo razdeljeno. Navedeno pomeni, da darila med zakoncema v konkretnem primeru ni bilo, zato ga tožnica ne more zahtevati nazaj na podlagi 84. člena ZZZDR. Ob povedanem je sodišče prve stopnje tožničin zahtevek pravilno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047877
OZ člen 239, 239/1, 299, 378, 619. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 458, 458/1, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - dopolnitev tožbe - neprerekana dejstva - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - plačilo storitev - neuporaba storitev - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
Ker tožena stranka na dopolnitev tožbe, ki je vsebovala utemeljitev zahtevka in ustrezne dokaze, ni odgovorila, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku ter jih je nato tožeča stranka argumentirano zavrnila v dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo slednji in zahtevku tožeče stranke pravilno ugodilo.
S pritožbenimi navedbami o podtikanju naročilnice in o svoji pasivnosti glede slednje, ter da svojega uporabniškega računa ni aktivirala, tožena stranka ne more uspeti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP vezano, namreč izhaja, da je bila v obravnavanem primeru pogodba med pravdnima strankama sklenjena že na podlagi ustnega dogovora prek telefona, tako da s strani tožene stranke še dodatna (naknadna) aktivnost v zvezi z naročilnico ali aktivacija njenega uporabniškega računa za nastanek zadevnega pogodbenega razmerja nista bili potrebni, pri čemer dogovorjeno plačilo za predmetno storitev (omogočen dostopa do finančnih podatkov na spletu) tudi ni bilo odvisno od obsega njenega koriščenja, zato njena morebitna neuporaba ne more biti relevantna.
naročniško razmerje - posodbena pogodba - splošni pogoji - telekomunikacijske storitve - zaračunanje storitev - neplačilo računov - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - vrnitev stvari - kraj izpolnitve - sedež upnika - spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti
S pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti zahtevka ni upoštevalo dejstva, da je toženec zoper računa vložil ugovora, toženec smiselno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (458. člen ZPP).
Pri razmerju med pravdnima strankama gre glede opreme za posodbeno pogodbo, to je pogodbo, s katero se posodnik zavezuje, da bo izposojevalcu izročil stvar v neodplačno rabo, izposojevalec pa se zavezuje, da bo stvar vrnil. Na podlagi določila 583. člena OZ pa je vrnitvena dolžnost prinosniška dolžnost, kraj vrnitve pa je sedež upnika. Zato je materialnopraven zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec svojo obveznost vrnitve opreme dolžan izpolniti tako, da tožnici omogoči prevzem opreme na svojem prebivališču, napačen. Ker toženec opreme ni vrnil, ampak jo je dal le na razpolago, tožnica utemeljeno zahteva njeno plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045169
OZ člen 132, 239, 239/2, 243, 243/2. ZPP člen 189, 189/3, 189/4.
poslovna odškodninska odgovornost - neizpolnitev pogodbene obveznosti - prodajna pogodba za nepremičnino - dvojna prodaja nepremičnin - prodaja nepremičnine tretjemu - izguba lastninske pravice zaradi nevpisa v zemljiško knjigo - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - navadna škoda - zmanjšanje premoženja - odškodnina v višini valorizirane kupnine - obstoj pravde - ugovor litispendence - istovetnost tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je s pravilnimi razlogi zavrnilo ugovor litispendence. Ne gre za isto zemljišče niti isti znesek kupnine oziroma isto sporno razmerje med pravdnima strankama, pač pa le za enako ravnanje toženca v obeh primerih (dvojna prodaja istih zemljišč tretji osebi namesto tožniku). Pogoj za ugovor litispendence je istovetnost zahtevka (tretji odstavek 189. člena ZPP). V obravnavanem primeru ni izpolnjen, saj gre za dva različna denarna zahtevka z različno dejansko podlago oziroma različnim dejanskim temeljem, ker se tožbena zahtevka nanašata na različni zemljišči oziroma dve različni sporni razmerji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046660
ZPP člen 337, 443, 451, 452, 453. OZ člen 3, 197, 275, 393, 626, 626/3, 648. SZ-1 člen 25, 25/1, 30, 30/2, 44, 62, 71. SPZ člen 121, 121/3. ZS člen 3. ZNPPol člen 4. URS člen 2.
stroški upravljanja - upravnik večstanovanjske stavbe - etažni lastniki kot sosporniki - spor majhne vrednosti - dokazna ocena - sklep etažnih lastnikov - večinsko soglasje etažnih lastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - razmerja med etažnimi lastniki - načrt vzdrževanja - popravila in stroški vzdrževanja - vzdrževalna dela - posamezni del stavbe - vstop v stanovanje - naloge policije - samovolja - prosto urejanje pogodbenih razmerij - rezervni sklad - nastanek škode - mandat - pritožbena novota
Ne obstaja dolžnost sodišča, da se opredeli prav do vseh dejstev in dokazov v postopku, temveč se mora opredeliti le do tistih, ki so po pravni oceni sodišča relevantni, kar pa je sodišče prve stopnje storilo.
Ni dvoma, da so stroški v zvezi z izdelavo vrat, ki bi morala biti vgrajena, nastali na podlagi veljavno sprejetega sklepa, zato so jih (vsi) etažni lastniki dolžni nositi v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Morebitno krivdno oziroma odškodninsko odgovornost za oviranje izvedbe del bodo morali etažni lastniki reševati v notranjem medsebojnem razmerju.
Pritožbeno sodišče se strinja, da predstavlja zamenjava prvotnih vhodnih vrat večstanovanjske stavbe, zgrajene leta 1961, posel, namenjen ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta oz. izboljšavo, ki upošteva napredek tehnike oz. zamenjavo dotrajanega elementa, in kot taka tudi posel rednega upravljanja, za katerega je skladno s prvim odstavkom 25. člena SZ-1 potrebno soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047659
OZ člen 247. ZPNačrt člen 72. ZPP člen 184, 184/2.
pogodba o izvedbi del - priključitev na javno infrastrukturo - pogodbena kazen - izgradnja komunalne infrastrukture - zamuda - prekluzija - sprememba tožbe
Pogodbena obveznost izgradnje komunalne infrastrukture za namene priključevanja novozgrajenega objekta je bila izpolnjena z dnem pridobitev uporabnega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00045366
ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-9. ZVPot člen 1a, 1a-4, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. ZDP-1 člen 1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8. ZBan-1 člen 155. OZ člen 39, 86, 119.
kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - nejasni pogodbeni pogoji - povprečni potrošnik - zavajanje potrošnikov - nepošten pogodbeni pogoj - pravica in dolžnost informiranja - ocena tveganj - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - profesionalna skrbnost - oderuštvo - očitno nesorazmerje - sodna praksa Sodišča Evropske unije
Tožniki bi lahko zahtevali spremembo valute kredita. Toženka, ki je zaznala bistveno spremembo stanja tveganja, je tožnikom trikrat ponudila konverzijo, glede katere je dokazala, da je bila finančno in izvedbeno ugodna, tožniki pa niso dokazali nasprotnega (da je bil ukrep nesorazmerno finančno obremenjujoč in izvedbeno zapleten, oziroma da glede na višino kredita ali svojih prejemkov niso imeli možnosti za bistveno spreminjanje načina financiranja).
Dokazni postopek ni potrdil, da bi si toženka z enostransko vsiljenim pogodbenim pogojem zagotovila podlago za neupravičeno bogatenje, da je sporna kreditna pogodba vzpostavila finančno nesorazmernost med praktično neobstoječim tveganjem banke in neomejenim tveganjem na strani tožnikov, ali da bi bili tožniki zavedeni k sklenitvi kreditne pogodbe.
Ker toženka pri sklepanju sporne kreditne pogodbe ni ravnala v nasprotju z zahtevo dobre vere, prav tako pa ni znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, obravnavani pogodbeni pogoj ni nepošten oziroma nedopusten, kreditna pogodba pa posledično ni nična.
ODZ člen 946, 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954. ZOR člen 70, 70/1, 73. ZPP člen 224.
realizirana pogodba - darilna pogodba - darilna pogodba za primer smrti - obličnost pogodbe - preklic darilne pogodbe - darilni namen - overitev pogodbe
Pogodba opredeljena kot daritev za primer smrti v paragrafu 956 ODZ je bila kot taka realizirana (teorija realizacije), saj se je darilodajalec zavezal izpolniti obveznost, obdarjenka pa je to pravico prevzela (soglasje volj).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00044779
OZ člen 921, 943. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 451, 453, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - zavarovalnina - višina škode - plačilo stroškov sanacije - trditveno in dokazno breme - prekluzija - konkretizacija navedb - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog
S pritožbenimi navedbami, da naj bi sodišče prve stopnje z upoštevanjem trditev tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge z dne 29.3.2017 kršilo 451. in 453. člen ZPP, tožena stranka uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Očitana kršitev pa tudi ni mogla prerasti v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tožena stranka vsekakor imela možnost, da se do teh tožničinih navedb opredeli v svoji pripravljalni vlogi z dne 23.4.2018.
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predloženih listin in je to v tožbi razumno pojasnjeno, tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati vsake stroškovne postavke posebej. Konkretizacija v tej smeri je potrebna le na obrazložen in specificiran ugovor tožene stranke, da izračun tožeče stranke ni pravilen. Ni namreč na tožnici, da namesto toženke (že v naprej) konkretizira dejstva, na podlagi katerih bi tožena stranka morebiti gradila svoje ugovore.
Po oceni pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni šlo za navajanje novih dejstev v prvi pripravljalni vlogi, ampak le za specifikacijo (podrobnejšo opredelitev) že zatrjevanih dejstev, zato sodišče prve stopnje z njihovim upoštevanjem tudi ni kršilo določb 451. in 453. člena ZPP.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - vsebina pogodbene obveznosti - vsebina pogodbe kot dejansko vprašanje - izpolnitev z napakami - procesni pobotni ugovor - povrnitev pravdnih stroškov
Sama vsebina pogodbenega dogovora je namreč dejansko in ne pravno vprašanje. Izpodbijanje dejanskega stanja pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Dostava natisnjenih priznanj v drugačnem vrstnem redu glede na dogovorjeno ne ustreza vsebini pogodbenega dogovora, zato pomeni izpolnitev z napako.
Pobotni ugovor je obrambno sredstvo toženke zoper tožbo oziroma tožbeni zahtevek, ki se s tožbo zoper njo uveljavlja. Funkcija pobotnega ugovora oziroma njegov namen je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka. Ta cilj je toženka v tem postopku dosegla. Takšen izid postopka ne more pomeniti niti delnega uspeha tožnice, pač pa pomeni, da je v postopku zaradi uspešne uveljavitve pobotnega ugovora uspela toženka. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka, je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00047709
OZ člen 6, 6/1, 86, 87, 88. ZVPot člen 23. ZPotK člen 7, 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost pogodbe - ničnost določbe pogodbe - predmet pogodbe - glavni predmet pogodbe - nepoštenost predmeta pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - dolgoročni kredit v CHF - devizna (valutna) klavzula - spremembe valutnih tečajev - slaba vera banke - celovita dokazna ocena - skrbnost ravnanja stranke
Prvo sodišče je ugotovilo, da toženka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti. Glede na to, da je bil glavni predmet pogodbe določen nejasno, je moralo presojati tudi vprašanje nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe (dogovora o kreditu v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen), in sicer, ali je toženka ravnala v slabi veri in ali je obstajalo znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nedovoljenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank (prvi odstavek 3. člena Direktive). Ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, vodi do ničnosti tega pogodbenega določila ali celotne pogodbe. Če se ugotovi, da gre zaradi pomanjkljive izpolnitve pojasnilne dolžnosti zgolj za nejasno določilo, ki ga ni mogoče opredeliti kot nepoštenega (ker slaba vera banke ali obstoj znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih pogodbenih strank nista izkazana) posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe oziroma njenega spornega določila.
Od potrošnika se upravičeno pričakuje, da bo v obligacijskem razmerju ravnal s potrebno skrbnostjo (prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika), kar pomeni, da se zaveda razlik med kreditom v EUR in kreditom v CHF zaradi prevzema valutnega tveganja in da se tečaj CHF lahko spremeni. Če je potrošnik podcenil možnost sprememb tečaja CHF med trajanjem kreditne pogodbe (v njegovo škodo) to ne pomeni, da s tveganjem ni bil seznanjen.