CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059012
OZ člen 111, 193. ZPP-E člen 125, 125/3. ZPP člen 337, 337/3.
razveza prodajne pogodbe za nepremičnino - prva pridobitev - veljavna sklenitev pogodbe - kasnejša pridobitev lastninske pravice - ponovna prodaja nepremičnine - plačilo kupnine - vzroki za razvezo - nedobroverni pridobitelj - poštenost pridobitelja - neskrbno ravnanje - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja - pravočasnost ugovora zastaranja - ugovor zastaranja v pritožbi - novela ZPP-E
S sodbo višjega sodišča je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, da prodajna pogodba z dne 14. 8. 2013 in dodatek k njej z dne 14. 8. 2013 glede ½ nepremičnine parc. št. 58/14, k. o. ..., nista bili sklenjeni in ne ustvarjata nobenih pravnih učinkov. To pa pomeni, da sta bili veljavno sklenjeni in da učinkujeta.
Dejstvo je, da je bila prodajna pogodba veljavno sklenjena, odprto pa ostaja vprašanje, zakaj je bila nepremičnina prodana še enkrat, a odgovor na to vprašanje za odločitev v tej pravdni zadevi ni pomemben. Kot je bilo ugotovljeno, je bila kupnina plačana, to dejstvo pa nikakor ne pomeni, da A. A. zaradi prejema kupnine ne bi mogla končati v osebnem stečaju, kot zaključuje pritožba. Konec koncev pa tudi ne gre za njen denar, ampak za denar toženca, torej tudi ta denar ni mogel vplivati na njene premoženjske razmere.
Ker je lahko pošten le tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage, ni mogoče zaključiti, da bi bil toženec dobroveren, saj se je zavedal (oz. bi se moral zavedati), da obstaja prodajna pogodba, sklenjena preko njegove pooblaščenke. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zato toženec kot neupravičeni pridobitelj nosi posledice svojega neskrbnega ravnanja.
Zastaranja sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor. Takšnega ugovora (zastaranja zamudnih obresti) pa v postopku pred sodiščem prve stopnje toženec ni podal.
Tretji odstavek 125. člena ZPP-E določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona (torej ZPP-E), če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V predmetni zadevi je bila izpodbijana sodba izdana 3. 12. 2021, torej po uveljavitvi ZPP-E, zato pritožbeno sodišče pri odločanju uporablja ZPP, z vključeno novelo ZPP-E, kar pomeni, da ugovora zastaranja, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče uveljavljati v pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061478
OZ člen 3, 619, 622, 633, 633/2, 635, 637, 647. KZ-1 člen 223.
motorno vozilo - nakup avtomobila - stroški popravila - kupoprodajna pogodba - spor iz pogodbe o finančnem lizingu - podjemna pogodba (pogodba o delu) - svobodno urejanje medsebojnih pogodbenih razmerij - pogodbena svoboda strank - razdrtje pogodbe - trditvena in dokazna podlaga - dokazni predlog - sorodstveno razmerje - naročilo (nalog) - stopnja verjetnosti - lastnik stvari - ekonomski lastnik - pridržek lastninske pravice - jamčevanje za napake stvari - notifikacija napak - vložitev kazenske ovadbe - goljufija
V skladu z načelom svobodnega urejanja obligacijskih razmerij lahko podjemno pogodbo sklene vsakdo in ne le lastnik stvari.
Indične okoliščine, predvsem toženčeva aktivna vloga pri odobritvi in zavrnitvi posameznih popravil, z zadostno mero zanesljivosti kažejo na to, da je bil naročnik popravila toženec.
Toženčev samovoljni odvzem vozila iz posesti podjemnika je v kontekstu jamčevanja za napake mogoče razlagati na dva načina: bodisi, da je toženec s tem opravljeno delo prevzel brez kakršnegakoli grajanja napak, bodisi, da je s svojim ravnanjem brez utemeljenega razloga zavrnil pregled in prevzem izvršenega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00058772
ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-3, 37a, 37a/1, 37c, 37c/1. OZ člen 459, 459-3, 460, 460/1, 633, 633/1, 634, 634/1, 638, 639, 639/1.
stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - odstop od pogodbe zaradi napak - zahtevek za odpravo stvarnih napak - varstvo potrošnikov - predpogodbena dolžnost informiranja
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je šlo v konkretnem primeru za napako, ker kamen ni imel takšnih značilnosti, kot je bilo med strankama dogovorjeno, pri čemer toženka pred sklenitvijo pogodbe ni bila opozorjena na obstoj kalcitnih žil, je neutemeljeno zatrjevanje, da je sodišče napačno brez sodelovanja izvedenca kamnoseške stroke ocenilo, da gre za napako. Neutemeljena pa je tudi navedba, da za stvarno napako sploh ne gre.
Toženka se je res odločila za kamen Paradizo Classico, ki ga je imela konkretno pred seboj, vendar, kot je bilo že obrazloženo, je sodišče ugotovilo, da sporna plošča ni bila očiščena, toženka ter njen sin tudi nista videla njene hrbtne strani ter kalcitne žile takrat niso bile opazne, zato je neutemeljena navedba, da je odveč govoriti o opustitvi predpogodbene dolžnosti informiranja.
ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1.
ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - kreditna pogodba v CHF - švicarski franki (CHF) - valutno tveganje - notranje tveganje pogodbene stranke - potrošniška kreditna pogodba - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi toženka podala informacije zadostne intenzivnosti, ker je dala zgolj splošna opozorila, da tečaj in obrestna mera lahko zanihata, ne pa tudi, da je višina končnega zneska kredita odvisna od dveh negotovih spremenljivk (valutni tečaj in variabilna obrestna mera LIBOR), katerih tveganost je neomejena, kar vključuje tudi možnost znatnih nihanj, ki so glede na trajanje kreditnega razmerja (20 in 30 let) realna in lahko tožniku bistveno otežijo odplačevanja kredita. Ugotovitev, da banka ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, pa ne pripelje avtomatično do ničnosti pogodbe, se pa takšen pogoj šteje za nejasnega in je povržen presoji nepoštenosti. Ker toženka pri sklepanju sporne kreditne pogodbe ni ravnala v nasprotju z zahtevo dobre vere, prav tako pa v trenutku sklenitve pogodbe ni bilo znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, obravnavani pogodbeni pogoj ni nepošten oziroma nedopusten, kreditni pogodbi pa posledično nista nični.
Tožnik je v tožbi trdil, da je kreditna pogodba nična iz razloga, ker je (v posledici toženkinega nedopustnega postopanja/opustitve) sam prevzel tveganje valutnih sprememb. Zato je za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja odločilno, kdaj je bil z okoliščino, da je to tveganje prevzel, seznanjen. Tožnik je zaradi vedno višjih obrokov kredita vsaj od 1. 1. 2011 dalje vedel za okoliščine prevzema tveganja valutnih sprememb, zato je njegov kondikcijski zahtevek zastaral.
Z navedbo samega dolžnika, da je denar v januarju 2013 prejel na podlagi pogodbe o vlaganju (za katero pa ne navaja, da je z njo dolžnik prevzel kakršnokoli obveznost za njegovo vračilo), torej dolžnik negira svojo lastno trditev, da je v januarju 2013 prejel posojilo po posojilni pogodbi z dne 21. 1. 2013. Obveznost vračila je dolžnik prevzel šele s posojilno pogodbo, sklenjeno dne 30. 9. 2018.
Obveznost dolžnika iz pogodbe o vlaganju sta torej upnica in dolžnik sporazumno nadomestila z novo po sklenjeni posojilni pogodbi, v kateri se je dolžnik zavezal k vračilu prejetih denarnih zneskov, s tem pa se na novo zadolžil. Šlo je za prenovitev obveznosti v smislu prvega odstavka 323. člena OZ, po katerem obveznost preneha, če se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo, in če ima nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno podlago. Iz doslej razloženega izhaja, da ni odločilno, kdaj je dolžnik denar od upnice prejel, ampak kdaj se ga je zavezal vrniti.
Z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje priče in postavitev izvedenca grafologa je sodišče prve stopnje kršilo pravico tožene stranke do izvedbe predlaganega dokaza iz 22. člena Ustave. Zgolj z laično primerjavo podpisov iz priloženih listin in ugotovitvijo, da je tožena stranka utemeljevala tako ponarejenost podpisov na cesijskih pogodbah kot navideznost teh pogodb, ni moglo odstraniti vzpostavljenega dvoma, da so podpisi na cesijskih pogodbah pristni.
Po določbah 50. člena OZ navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. Za navidezno pogodbo je značilno hoteno in sporazumno razhajanje med voljo pogodbenikov in izjavo te volje navzven, ki je namenjena drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja, nosi trditveno in dokazno breme, da sta pogodbenika želela nekaj drugega in ne tistega, kar je navedeno v pogodbi.
Trditev o tem, da sodišče prve stopnje v zvezi s svojimi ugotovitvami in zaključki ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, je pavšalna in kot takšna neupoštevna. Ker tožeča stranke ne pojasni niti kateri dokazi naj ne bi bili izvedeni in na kakšen način naj bi zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe niti ne trdi, da prvostopenjsko sodišče za zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov ni navedlo ustavno dopustnih razlogov, na njene navedbe ni mogoče konkretizirano odgovoriti in so neupoštevne. Poleg tega je tožeča stranka pravico, da prvostopenjskemu sodišču očita domnevno nezakonito zavrnitev izvedbe nekaterih njenih dokaznih predlogov, že izgubila, saj zatrjevanih kršitev ni grajala takoj, ko je bilo to mogoče (najkasneje na naroku za glavno obravnavo dne 15. 9. 2021), v pritožbi pa tudi ni izkazala, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Tožeča stranka v obravnavanem gospodarskem sporu ni dokazala, da sta pravdni stranki kot pogoj za veljavnost pogodbe določili kakšno posebno obliko, bodisi v obliki na papirju podpisane listine bodisi z nadaljnjim pogojem overitve podpisa ene ali obeh pogodbenih strank ali pa celo v obliki notarskega zapisa (OZ pa za pogodbo o odstopu terjatev ne predvideva nikakršne obličnosti). S tem v zvezi sta namreč odločilna predvsem elektronsko sporočilo tožene stranke tožeči stranki z dne 16. 1. 2017 (elektronska pošta na B 6, ki je v 7. točki obrazložitve natančno povzeta in ki po svoji vsebini predstavlja novo ponudbo v smislu prvega in tretjega odstavka 29. člena OZ), saj je tožeča stranka to ponudbo z elektronskim sporočilom z dne 23. 1. 2017 sprejela (elektronsko sporočilo na B 7, povzeto v 7. točki obrazložitve), in elektronsko sporočilo z dne 23. 1. 2017. Ker pa niti iz prvega (16. 1. 2017) niti iz drugega sporočila (23. 1. 2017) ne izhaja, da sta se pravdni stranki sporazumeli, da bo posebna oblika (na papirju podpisana listina ipd.) pogoj za veljavnost njunega dogovora, pa tudi osnutki pogodb (ki sta si jih stranki izmenjevali pred oziroma po sklenitvi sporne cesijske pogodbe in), na katere se sklicuje pritožnica, ne morejo dokazovati, da je bila kot bistven pogoj oziroma kot pogoj za veljavnost dogovora določena obličnost.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-8, 111/2, 111/3.. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 236, 254.. ZSPJS člen 3a., 3a/4, 3a/5.. OZ člen 86, 86/1.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 10.
razlika v plači - mobing - izredna odpoved delavca - rok za podajo izredne odpovedi - odpravnina - odškodnina namesto odpovednega roka - vzročna zveza - ničnost dogovora - vračilo preveč izplačane plače - potrebni stroški - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Drugi odstavek 111. člena ZDR-1 glede teka roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca predstavlja konkretizacijo drugega odstavka 109. člena ZDR-1 in ga je treba razlagati tako, da delavec šele s potekom roka, v katerem mora delodajalec izpolniti svojo obveznost oziroma odpraviti kršitev, ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in šele tedaj prične teči 30-dnevni rok za izredno odpoved. Eden od pogojev za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca je namreč tudi neizpolnitev obveznosti oziroma neodprava kršitve s strani delodajalca, zato ni mogoče šteti, da delavec ugotovi razlog za izredno odpoved, preden delodajalcu poteče rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve pravic delavca.
Zgolj ugotovitev, da je mogoče, da je škoda posledica določenega protipravnega ravnanja, ne zadošča za zaključek o obstoju vzročne zveze in s tem odškodninske odgovornosti tožene stranke. Ker izvedenec v konkretnem primeru ni ugotovil, da bi bila tožničina psihična motnja (verjetna) posledica dogajanja v službi, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da vzročna zveza ni dokazana.
Pravilna je odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odtegljajev plače, do katerih je prišlo zaradi sklenjenega dogovora s toženo stranko na podlagi četrtega odstavka 3.a člena ZSPJS. Sodišče prve stopnje ga je zavrnilo, ker je ugotovilo, da dogovor ni ničen, kot je trdila tožnica.
Skladno z veljavno sodno prakso je najemna pogodba res lahko sklenjena tudi ustno ali s konkludentnimi ravnanji. To so tista ravnanja, ki sama po sebi ne pomenijo izjave volje za sklenitev pogodbe, toda glede na okoliščine, v katerih so izvedena, je mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji. Pri presoji konkludentnega ravnanja je tako bistveno, da med pogodbenima strankama obstoji soglasje volj ter da je le-to izraženo.
Večletno bivanje v nepremičnini same sklenitve najemne pogodbe ne more nadomestiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00060751
OZ člen 3, 53, 54, 332.. ZPP člen 8.
dokazna ocena - verodostojnost priče - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - predčasno prenehanje pogodbe - ustni dogovori - obličnost sporazuma - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij
Sodišče prve stopnje je pogodbeno razmerje pravdnih strank pravilno opredelilo kot trajno dolžniško razmerje sklenjeno za določen čas. Prenehanje takšnega razmerja pa ureja 332. člen OZ, po katerem trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko preteče rok. Predčasno prenehanje takšnega pogodbenega razmerja pa je vedno možno ob soglasju obeh strank. Gre za izraz načela prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Glede same obličnosti sporazumne razveze pogodbe je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da za veljavnost razveze Pogodbe posebna pisna oblika ni bila potrebna. Samo dejstvo, da je bila Pogodba, za katero sicer ni zakonsko predpisana posebna oblika, sklenjena v pisni obliki, ne pomeni, da morajo biti tudi vse kasnejše spremembe, dogovori, razveza sklenjeni v isti obliki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00059154
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2. OZ člen 87, 87/1, 522. ZVPot člen 49. ZPotK-2 člen 2, 2-3. ZPP člen 452, 452/3, 452/4, 453.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pripravljalna vloga - druga pripravljalna vloga - pravočasna vloga - dejstva in dokazi - ničen pravni posel - osebni stečaj dolžnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pogodba o prodaji na obroke - potrošniška kreditna pogodba - odobritev pravnega posla
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.
izredna odpoved delavca - razlika v plači - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - soglasje volj - izplačevanje nižje plače - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - razveljavitev sodbe - ponovno sojenje pred drugim senatom
Sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo konkretno, na kakšen način je bilo doseženo soglasje volj glede nove pogodbe o zaposlitvi (ne gre zgolj za spremembo pogodbe o zaposlitvi), ki ne more biti hkrati izraženo ustno in s konkludentnimi ravnanji, niti ni ugotavljalo, kdaj je bilo soglasje volj doseženo in za osnovno plačo v kakšni višini. Šele nato bi lahko odločilo o utemeljenosti zahtevkov tožnika, pri čemer bi moralo za vsak mesec vtoževanega obdobja presoditi, ali je tožniku bila izplačana plača v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, in sicer ali pisne pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2007 ali, če bi ugotovilo obstoj soglasja volj glede drugačne višine osnovne plače, plače po ustno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ali po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s konkludentnimi ravnanji.
Dejstvo, da se delavec zaveda, da mu delodajalec odreja drugo delo, kot je v pogodbi o zaposlitvi, in da mu izplačuje nižjo plačo, še ne pomeni, da s tem soglaša. Odrejanje drugega dela pomeni kršitev temeljne obveznosti delodajalca, kot je določena v prvem odstavku 43. člena ZDR-1, pri čemer okoliščine, da se delavec ne "pritoži", da v zvezi s kršitvijo ne uveljavlja varstva pravic po prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1, ni šteti njemu v škodo. Enako soglasja ne pomeni dejstvo, da delavec ne oporeka znižani plači oziroma v zvezi s tem ne uveljavlja varstva pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059124
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 15, 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - nasprotje med izpovedbami in razlogi sodbe - prejem izjave o sprejemu ponudbe - sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Potrditev prejema ponudbe ni pogoj za nastanek pogodbe. Zato tudi ni pomembno, da toženka nikoli ni prejela izkaza o tem, da ji je bila ponudba poslana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00058518
OZ člen 247, 619. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o sodelovanju - plačilo pogodbene kazni - kršitev pogodbenih obveznosti - neizpolnitev pogodbe - poslovno sodelovanje - podjemna pogodba - odstop od pogodbe - sklep o izvršbi - nadaljevanje pravdnega postopka iz postopka izvršbe - prekoračitev tožbenega zahtevka
Pogodbena kazen je določena v višini 50,00 EUR za vsak nenalepljen plakat. Upoštevaje, da toženec ni prevzel in ni nalepil 50 plakatov, to dejansko pomeni 2.500,00 EUR.
Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ker zahtevka tožnika ni obravnavalo kot tožbe, temveč je odločilo, da sklep o izvršbi, ki ga je sodišče razveljavilo, ostane v veljavi. Pri tem je tožniku dosodilo tudi več kot je s tožbo zahteval.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - domneva priznanja nezanikanih dejstev - nedovoljena pritožbena novota
S pritožbenimi navedbami, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je naročen prevoz tudi dejansko opravila, in da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi prekoračilo trditveno breme tožeče stranke, pritožnica uveljavlja kršitev razpravnega načela. To ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zato v pritožbenem postopku zoper sodbo v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
V postopku v sporih majhne vrednosti pravdne stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev. Kot izhaja iz 451. člena ZPP, mora namreč v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo.
obresti - posojilo - oderuške obresti - oderuštvo - objektivni element oderuštva - subjektivni element oderuštva - višina obrestne mere - domneva oderuških obresti
Sodišče prve stopnje je podrobno, pregledno in argumentirano pojasnilo razloge, na podlagi katerih je pravilno ugotovilo, da sta izkazana tako objektivni kot subjektivni element oderuštva v zvezi z obrestmi, kot so bile dogovorjene v posojilni pogodbi.
Tožnik ni uspel dokazati, da ni vedel, da je toženec v težki finančni stiski oziroma, da ni izkoristil težkega gmotnega položaja toženca pri določitvi višine obrestne mere.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00058392
ZPP člen 286b, 286b/1. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3. ZVis člen 72a, 72a/1, 72b, 72b/1, 72b/2, 72g, 72g/2, 72g/3. ZIPRS1718 člen 60, 61, 61/1, 61/2, 61/3, 63, 63/2. ZIPRS2223 člen 35, 35/1. Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (2017) člen 3, 3/2, 51.
pogodba o financiranju - sklenitev aneksa k pogodbi - financiranje visokošolske dejavnosti - razlaga pogodbe - sprememba predpisa - kolektivna pogodba - povišanje plače - dejavnost vzgoje in izobraževanja - javno financiranje visokošolskih zavodov - avtonomija - razpolaganje s proračunskimi sredstvi - vodenje postopka - takojšnje grajanje procesne kršitve
Kolektivne pogodbe so splošni pravni akt s posebnim in mešanim pravnim značajem, saj imajo tako značaj pogodbe (obligacijski del, ki ureja medsebojne pravice in obveznosti strank kolektivne pogodbe) kot tudi pravne norme (normativni del kot podlaga za urejanje individualnih delovnih razmerij). Pritožnica ima sicer prav, da kolektivna pogodba nominalno ni predpis, saj ne gre za oblastni pravni akt, ki bi ga izdal državni zbor, vlada ali upravni organ, pač pa se stranke kolektivne pogodbe samostojno in svobodno odločijo za njihovo sklenitev in za oblikovanje njihove vsebine. Toda tudi kolektivna pogodba ima v normativnem delu (tudi glede določanja in izplačevanja plač) za tožnico enak zavezujoč učinek kot prisilni predpis. Zato je prvostopenjsko sodišče spremembo Kolektivne pogodbe pravilno štelo kot spremembo predpisa, ki neposredno vpliva na Pogodbo.
ZPP člen 286b. OZ člen 288, 378. ZVKD-1 člen 34, 34/1.
varstvo kulturne dediščine - podjemna pogodba - oprava storitev - pavšalne pritožbene navedbe - začetek teka zamudnih obresti - plačilni rok - enostranska sprememba pogodbe - potrditev situacije - pravica do plačila - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz - grajanje procesnih kršitev - nesubstanciran dokazni predlog
V pogodbi je bil določen 30 dnevni plačilni rok, na računih pa je naveden 15 dnevni rok. Tožena stranka se je na dogovorjeni 30 dnevni plačilni rok sklicevala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Tožeča stranka ni imela podlage, da je plačilni rok enostransko spremenila v 15 dnevnega. Zamudne obresti zato niso mogle pričeti teči pred potekom 30 dnevnega roka za plačilo.
odpoved pogodbe - odpovedni rok - razlaga pogodbenih določil - pogodba o opravljanju računovodskih storitev
Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, kot uveljavlja pritožba. Prvostopenjsko sodišče je razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo na podlagi določb 82. člena OZ. Pogodbeni stranki sta namreč s pogodbo o opravljenih knjigovodskih storitvah se dogovorili za veljavnost pogodbe za nedoločen čas in 6-mesečni odpovedni rok, pri čemer mora biti odpoved pogodbe jasna.