gradbena pogodba - končni obračun - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane pritožbene navedbe - stroški postopka - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - pritožba zoper popravni sklep
Izvedenec je v postopku dokazno sredstvo, izvedensko mnenje pa je dokaz. Dokazno oceno vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj izvaja sodišče (8. člen ZPP). Sodišče in ne izvedenec je torej tisto, ki opravi presojo, katera dejstva štejejo za dokazana, pri tem pa mora ostati znotraj trditvene podlage strank (7. člen ZPP) ter upoštevati pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP).
Ni pravilna interpretacija, da je izvedenec ugotovil, da tožeča stranka naj ne bi pravilno izpolnila svoje obveznosti po Dogovoru. Pravilna izpolnitev obveznosti je pravno vprašanje, na pravna vprašanja pa odgovarja sodišče in ne izvedenec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061480
OZ člen 190.
gradbena pogodba - neupravičena obogatitev - kršitev pogodbe - pisnost pogodbe - ključ v roke - dodatna dela - razpravno načelo - dokazno breme - dejanska trditvena podlaga - predujem - izračun - obračun vrednosti del - pravica do obravnavanja - dokaz s sodnim izvedencem - prepričljiva dokazna ocena - načelo iura novit curia - delni umik tožbe - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe
Če je tožnica zatrjevala, da je dela opravila po pogodbi (ustnem dogovoru), pa tega dogovora ni uspela dokazati, potem ni naloga sodišča, da ugotavlja, ali je morda dela vseeno opravila in dolguje morda po kakšni drugi, neposlovni podlagi. Tudi za tako podlago bi namreč morala tožnica ponuditi ustrezne trditve, pa jih ni. Zato ni bilo dejanske podlage za uporabo 190. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061504
SPZ člen 92, 92/1, 93, 247, 247/1. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2. ZPP člen 8.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - dovoljenje za brezplačno bivanje v tuji hiši - bivanje v hiši do preklica - služnost dosmrtne rabe nepremičnine - prekarij (precario) - dokazna ocena verodostojnosti prič - dopustnost dokazovanja s posrednimi dokazi - hearsay
Tožnika navajata, da sta tožnica in toženec sklenila ustni dogovor o brezplačni souporabi hiše do preklica, kot prekarij. Priči neposredno res nista bili prisotni, ko sta tožnica in toženec sklenila ustni dogovor, vendar sta o obstoju takšnega dogovora vedeli izpovedati iz drugih lastnih zaznav. Kljub temu, da sta o sklenjenem dogovoru izvedela od toženca, ne gre za nedovoljen posredni dokaz. Priči sta toženčeva dolgoletna prijatelja in sta izpovedala o tem, kar sta sama zaznala tekom večletnega druženja s tožencem in obiskih pri njemu doma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00061434
OZ člen 2, 3, 9, 13, 247, 254, 346, 349. ZPP člen 481. ZSDrP člen 2.
sofinanciranje doktorskega študija - pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - sklenitev pogodbe - namen pogodbe - pogodbena kazen - gospodarska pogodba - neizpolnitev obveznosti - vrnitev sredstev - okoliščine konkretnega primera - izredne razmere - mladi raziskovalec - javna agencija - državna pomoč - mentor - pogodbena svoboda strank - obligacija rezultata - ugovor zastaranja - triletni zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok - načelo pacta sunt servanda - nedovoljena pritožbena novota
Pridobitev doktorata ni toženkina obligacija rezultata, kajti sama kot pravna oseba ne more doktorirati, ampak gre za obveznost njenega varovanca, za katerega je skladno s pogodbeno avtonomijo med drugim prevzela odgovornost, da bo pravočasno doktoriral.
Sodišče je tožbeni zahtevek pravilno obravnavalo kot pogodbeno kazen. Pravdni stranki sta se namreč dogovorili, da bo toženka plačala določen denarni znesek za vsak mesec zamude, če mladi raziskovalec ne bo pravočasno doktoriral. Gre za s pogodbo dogovorjeno posledico toženčeve zamude z izpolnitvijo.
Gospodarska pogodba je zgolj tista pogodba, pri kateri imata položaj gospodarskega subjekta obe pogodbeni stranki. V konkretnem primeru pa tožnica ni gospodarska družba, ne glede na to, da med njene dejavnosti sodi tudi dejavnost izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062070
SPZ člen 66, 66/3, 99. ZPP člen 181.
ugotovitev neveljavnosti pogodbe - pogodba o ustanovitvi služnosti - solastna nepremičnina - osebna služnost - obseg in vsebina služnosti - užitek na solastniškem deležu - služnost vožnje - služnost parkiranja - zaščita pred vznemirjanjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ničnost pogodbe - razpolaganje solastnika - ustanovitev služnosti - vpis pravic v zemljiško knjigo
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje o pomanjkanju pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Tožnik bi svoj dejanski položaj res lahko varoval tudi s tožbo po 99. členu SPZ, a mu ta možnost ne jemlje pravnega interesa za varovanje njegovega pravnega položaja, torej za uveljavljanje ničnosti pogodbe, s katero (kot trdi tožnik) solastnik v nasprotju z določbo tretjega odstavka 66. člena SPZ razpolaga z nepremičnino v celoti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061433
OZ člen 103, 239.
odstop od pogodbe - neutemeljen odstop od pogodbe - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - izvensodna poravnava - izvedba dokazov - nerelevantna dejstva
Poravnava je torej nadomestila vse prejšnje dogovore pravdnih strank o njunem medsebojnem sodelovanju, zato je brezpredmetno, o čem sta se pravdni stranki prej dogovorili in kakšna je bila vsebina njunega poslovnega razmerja. Vsebina pogajanj strank v postopku je bila zato nerelevantno dejstvo, ki na odločitev o zahtevku ni mogla imeti nikakršnega vpliva. Ne glede na to, kaj sta se stranki pogajali, in ne glede na vsebino njunih prejšnjih dogovorov sta zavezani le z določbami izvensodne poravnave, ki je na novo uredila njuno medsebojno razmerje.
ZPP člen 201, 201/1, 204, 204/1, 204/2, 286b, 286b/1. OZ člen 247, 247/1, 252.
stranska intervencija - intervencijski učinek - obvestitev drugega o pravdi - sodelovanje v postopku - rok za izjavo - vročitev vloge - pogodba o dobavi električne energije - neutemeljen odstop od pogodbe - pogodbena kazen - prehod k novemu dobavitelju električne energije - razlaga splošnih pogojev poslovanja - sprememba cene - trditveno in dokazno breme - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - zavrnitev dokaznega predloga - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - višina pogodbene kazni - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni
Pred vključitvijo v pravdo s prijavo stranske intervencije sodišče ni bilo dolžno stransko intervenientko obveščati o poteku postopka, ji pošiljati vabila na naroke, vloge strank in pisne odpravke sodnih odločb.
Dejstvo, da je stranska intervenientka zvedela za tekočo pravdo šele kasneje, ker ji toženka, kateri se je pridružila kot intervenientka, ni omogočila sodelovanja v pravdi, ker jo o tekoči pravdi ni (pravočasno) obvestila, se lahko upošteva le v okviru t. i. intervencijskega učinka.
Glede na določbe Splošnih pogojev je toženka s tem, ko je enostransko izvedla menjavo dobavitelja električne energije, ne da bi pri tem upoštevala določila Splošnih pogojev o odstopu od Pogodbe (tožnice ni obvestila o tem, da se z novimi cenami ne strinja in iz tega razloga ni odstopila od Pogodbe), neutemeljeno odstopila od Pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061203
ZOR člen 1087, 1087/3. OZ člen 239, 239/2, 253, 253/2, 395, 395/1, 395/2, 402, 402/1, 416, 416/1. ZFPPIPP člen 300, 300/2.
bančna garancija - neupravičeno unovčenje bančne garancije - solidarni dolžniki - vsebina solidarnosti dolžnikov - nedeljive obveznosti - sklenitev aneksa k pogodbi - sprememba z aneksom - veljavnost aneksa - podaljšanje roka za izvedbo del - rok za izpolnitev pogodbe - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - kršitev pogodbenih obveznosti - pogodbena kazen - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - ugovor tožene stranke
Drugi odstavek 395. člena OZ izrecno določa, da lahko vsak solidarni dolžnik dolguje z drugim rokom izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. Pojmu solidarne obveznosti ne nasprotuje, če so sodolžniki za obveznost zavezani z različnimi modalitetami, kamor izrecno spada tudi različen rok izpolnitve. Ta zakonska določba nedvomno ovrže trditev, da se mora dogovor o podaljšanju pogodbenega roka iz obeh aneksov neposredno uporabiti tudi za presojo roka izpolnitve tožeče stranke kot solidarnega dolžnika.
OZ člen 29, 29/1, 64, 64/1, 190, 190/1, 190/3, 191.
prodajna pogodba za nepremičnino - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - sprejem ponudbe - jezikovna razlaga - pogojni sprejem ponudbe - neupravičena pridobitev - plačilo are - plačilo neobstoječega dolga - vedenje - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Izjava tožeče stranke v dopisu z dne 24. 5. 2019 ni bila skladna s predkupno ponudbo, kar pomeni, da z omenjenim dopisom ni sprejela predkupne ponudbe in posledično predkupne pravice ni uveljavila. Ker je bila prav tožeča stranka tista, ki je trdila, da predkupne ponudbe z omenjenim dopisom ni sprejela, je torej vedela, da zanjo po podaji izjave v dopisu z dne 24. 5. 2019 ni nastopila nobena obveznost in posledično za dejstvo, da za njeno plačilo 550.000,00 EUR ni nobene podlage oziroma da je plačala nekaj, za kar je vedela, da niti ne dolguje. To pa izvedeno plačilo umešča v zakonski dejanski stan 191. člena OZ ‒ kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - pravni standard hude nehvaležnosti
Huda nehvaležnost, ki je po OZ potrebna, da se darilna pogodba oziroma darilo lahko prekliče pomeni, da se je obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu obnašal tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto darilo obdržal.
OZ člen 138, 200, 204, 270, 270/1, 270/2, 323, 325, 325/2. SPZ člen 137, 137/1.
kreditna pogodba - plačilo kredita - izpolnitev pogodbe - mladoletna oseba - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - zastavna pravica - novacija - prenovitev obveznosti - poslovodstvo brez naročila - skrajna sila - neupravičena pridobitev
Tožnik je z opustitvijo unovčenja zastavljenih investicijskih kuponov tožencev v januarju 2010 izčrpal svoje upravičenje, da se zapadle obveznosti po kreditnih pogodbah iz leta 2008 poplačajo v breme tožencev, zaradi česar je tudi ta obveznost tožencev v januarju 2010 prenehala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061965
OZ člen 45, 46, 49, 86, 94. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-15.
kreditna pogodba - dolgoročno posojilo - povišanje obrestne mere - aneks k pogodbi - izsiljevanje - pogodba kot materialno pravo - inštitut ničnosti in izpodbojnosti - napake volje - grožnja in sila - zahtevek za razveljavitev pogodbe - prekoračenje trditvene podlage - kršitev pravice do izjave - načelo iura novit curia
Sodišče prve stopnje je kršilo določilo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je ugotovilo dejstva, ki jih nobena izmed strank ni zatrjevala ter ji s tem kršila pravico do izjave, saj se ni mogla izjaviti o dejstvih, katera je sodišče prve stopnje štelo kot odločilna za ugoditev zahtevku in ki so v evidentnem nasprotju s samimi trditvami strank, ki jih je sodišče prve stopnje tudi samo povzelo v uvodnih navedbah strank v sodbi in je s tem kršilo tudi 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev, da je tožena stranka neupravičeno povišala obrestno mero tožeči stranki in v zvezi s tem prisodilo plačilo v I. točki izreka izpodbijane sodbe, utemeljilo na podlagi dejstev, ki jih je samo ugotovilo, brez da bi jih stranki zatrjevali.
Sodišče je tisto, ki pozna pravo, vendar je glede uporabe pogodbenega prava tako teorija kot usklajena sodna praksa jasna, in sicer da je sodišče vezano na uporabo tistih pogodbenih določil, katera so del trditvene podlage strank.
V primeru, ko naj bi šlo za grožnjo ali silo pri izjavi volje, ni mogoče govoriti o ničnosti pravnega posla, pač pa o njegovi izpodbojnosti in je potrebno postaviti zahtevek na razveljavitev pogodbe (kar je tožnica kot podrejen zahtevek tudi postavila, pa ga je sodišče prve stopnje zavrnilo) in ne zahtevka za ugotovitev ničnosti.
poslovno sodelovanje - plačilo prevoza - razlaga pogodbenega določila - trditveno in dokazno breme - verodostojnost priče
Tožnik je v pritožbi sicer utemeljeno nasprotoval presoji sodišča prve stopnje, da že iz Pogodbe jasno nedvoumno izhaja, da je tožnik upravičen do plačila le za dneve, ko je prevoze dejansko opravljal. Takšnega izrecnega določila v Pogodbi res ni, zato je treba uporabiti dodatno metodo razlage (drugi odstavek 82. člena OZ), v konkretnem primeru logično razlago. Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedi priče A. A., ki je izpovedala, da je bil smisel najema zunanjega izvajalca v tem, da je njegovo sodelovanje odvisno od potreb in da je to ceneje od zaposlitve lastnega kadra, če naročil strank ni. Takšna obrazložitev pogodbenega dogovora je tudi po presoji višjega sodišča logična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061397
ZPP člen 81, 81/5, 100, 205. ODZ paragraf 1206. ZPVAS člen 2, 8, 8/2. ZAgrS člen 1.
smrt stranke med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - prenosljivost pravice - prevzem pravde - dedovanje - pravno in procesno nasledstvo - pravica do dedovanja - pravno razmerje - ustavitev postopka - agrarna skupnost - sprejem v članstvo - članstvo v agrarni skupnosti - pogoji za sprejem v članstvo - družba civilnega prava - societas - pogodba civilnega prava - dedovanje članskih deležev - dedovanje premoženjske pravice v naravi - subjektivna sprememba tožbe - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe
Pritožnik je dedič pokojnega tožnika. Gre za univerzalnega pravnega naslednika. Vendar pa to ne pomeni, da so nanj prešle prav vse sestavine zapustnikovega premoženja. Tiste pravice in obveznosti, ki tudi za časa življenja niso bile prenosljive ali so bile vezane na osebo zapustnika, niso bile predmet dedovanja.
Pokojni tožnik je v tem postopku uveljavljal pravico, ki ni podedljiva in na njegovega dediča ni prešla. Postopka zato z njim ni mogoče nadaljevati, saj do procesnega nasledstva ni prišlo.
ZPSPID člen 3, 6, 9, 28, 28/7, 30, 32. OZ člen 357.
izplačilo zavarovalne vsote - odkupna vrednost police - dodatno pokojninsko zavarovanje - pokojninska renta - uslužbenski certifikat - dedna pravica pokojnikovega dediča - predmet dedovanja - zavarovalno razmerje - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah
Ne glede na to, ali je do zamenjave pokojninskih bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja prišlo z uresničitvijo izbirne pravice imetnika pokojninskih bonov ali na podlagi zakona, je zakon to razmerje nedvoumno opredelil kot zavarovalno, hkrati pa uredil tiste njegove značilnosti, ki ga razlikujejo od zavarovalne pogodbe, urejene v splošnih pravilih obligacijskega prava.
Odkupna vrednost police je predmet dedovanja le, če zavarovanec umre pred trenutkom pridobitve pravice do pokojninske rente.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060930
OZ člen 8, 8/1, 28, 28/1, 46, 46/2. ZPP člen 451.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - avans - plačilo avansa - ara - sprejem ponudbe - predujem kot predplačilo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - delni odstop od pogodbe - ara in odstopnina - nesporazum (disenz) - neopravičljiva zmota
Zmotno je materialno pravno naziranje pritožbe, da plačilo avansa velja za sprejem ponudbe in da izvajalec ne more enostransko zahtevati plačila avansa. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pravilno pojasnilo razliko med avansom in aro. Avans (slovensko predplačilo ali predujem) pomeni izjemo od načela vzajemnosti izpolnitev, saj je bistvo avansa v tem, da ga mora ena stranka plačati, še preden druga stranka začne s svojo izpolnitvijo. Plačilo avansa sicer lahko velja kot konkludenten sprejem ponudbe, vendar to ni bistvo avansa. Dogovor, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da mora toženec v okviru že sklenjene podjemne pogodbe plačati avans, je v skladu z načelom pogodbene avtonomije strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063159
SPZ člen 215, 215/1. OZ člen 352, 352/3. ZNP člen 146. ZPP člen 355, 355/1.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - razmerje inter partes - pravno priznana premoženjska škoda - stroški postopka - stroški pravnega zastopanja - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje poslovne odškodninske terjatve - določljivost obsega škode - začetek teka zastaralnega roka pri odškodninski terjatvi - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - razlogi za razveljavitev sodbe - kasatorično pooblastilo
Skladno z zakonom in s sodno prakso poslovna odškodninska terjatev zastara v roku 5 let, začne pa teči prvi dan po dnevu, ko je imel oškodovanec pravico terjati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti, vendar ne prej, kot je imel možnost izvedeti za škodo. Pritožbeno sodišče sledi razlogom sodišča prve stopnje, da sta tožnika najpozneje s pravnomočnostjo sodbe vedela, da jima lastniki sosednjega zemljišča ne bodo dali služnosti prostega dostopa. Tožnikoma je bila takrat kršitev pogodbene obveznosti znana. Prav tako so pravilni zaključki sodišča, da so bili tožnikoma s pravnomočnostjo sodbe zagotovo znani vsi stroški zastopanja, ki so jima nastali v postopku.
Za začetek teka zastaralnega roka se ne zahteva vedenje o točni višini in obsegu škode, temveč zadošča vedenje o okoliščinah, ki omogočajo, da je škoda določljiva. Tožnika sta 8. 12. 2009 vložila predlog za dovolitev nujne poti in predlog za izdajo začasne odredbe, ki se je vodil pod opr. št. N 34/2009, ter sta glede na določbo 146. člena ZNP (sedaj 179. člena ZNP-1), po katerem stroške v postopku za določitev nujne poti krije predlagatelj, nedvomno vedela za okoliščine, na podlagi katerih bi lahko določila škodo iz naslova zastopanja v nepravdnem in izvršilnem postopku. Tožnika bi lahko škodo pravočasno ocenila, saj je bila glede na zgornje razloge predvidljiva in pričakovana.
Pritožbi pa je pritrditi, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da gre v primeru stroškov zastopanja nastalih v nadaljevanju nepravdnega in izvršilnih postopkov po 18. 10. 2014 za sukcesivno nastajajočo škodo. Pritožbeno sodišče meni, da pri opisanih stroških ne moremo govoriti o ponavljajočih se istovrstnih škodah, saj tožnika nista mogla predvideti ali bosta z nepravdnim postopkom opr. št. N 34/2009 uspela ali ne oziroma povedano drugače, nista mogla predvideti, da bo zadeva na višjem sodišču razveljavljena, vrnjena v ponovno odločanje pod opr. št. N 7/2018.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060836
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115. OZ člen 434. ZPP člen 452, 453.
spor majhne vrednosti - najemnik poslovnega prostora - najemna pogodba - kasneje sklenjena sodna poravnava - presoja dogovora strank - pasivna legitimacija - dejanska trditvena podlaga - prevzem izpolnitve - prevzem dolga - pogodba v korist tretjega - obratovalni stroški - terjatev upravnika
Toženka se je v sodni poravnavi, sklenjeni z lastnico poslovnih prostorov, zavezala poravnati vse neporavnane obveznosti do dobaviteljev in upravnika, ki bodo nastale do njene izselitve, in sicer tudi v primeru, če bodo te naložene v plačilo lastnici. Takšno vsebino dogovora je sodišče pravilno označilo kot prevzem izpolnitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00062963
EZ člen 4., 33., 69., 70.. EZ-1 člen 297, 530.. SZ-1 člen 25.
spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - večstanovanjska stavba - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - pogodbeno razmerje - pogodba o dobavi toplotne energije - skupno odjemno mesto - konkludenten način sklenitve pogodbe
Za presojo pravnega razmerja med pravdnima strankama v zvezi z dobavo toplotne energije je treba uporabiti tako zakonske določbe Energetskega zakona, kot tudi splošne akte Agencije za energijo in sistemskih operaterjev distribucije toplote (distributerjev toplote). Gre za specialne pravne predpise na področju energetike, ki so kogentne narave in zavezujejo udeležence pravnih razmerij s področja energetike, torej tako tožečo stranko kot distributerja toplote, kot tudi etažne lastnike večstanovanjske stavbe, ki so odjemalci toplote. Tožeča stranka se zato utemeljeno sklicuje na določbe teh predpisov, ki določajo, da v primeru, ko ni sklenjena pisna pogodba o dobavi toplote, pa odjemalec (skupno odjemno mesto) dejansko odjema toploto, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote (19. člen Splošnih pogojev, 59. člen SON in 530. člen EZ-1).