JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071699
ZJN-3 člen 67, 67/4, 95, 95/1, 95/1-3, 95/5. OZ člen 82, 643, 654, 659, 766.
javni razpis - svetovalni inženiring - nadzornik gradbenih del - mandatna pogodba - trajanje pogodbe - rok ali pogoj - splošni pogoji FIDIC - pogodbena cena - določitev cene - fiksna cena - sprememba pogodbe - aneks - nepredvidena dela
Razlaga sodišča prve stopnje, da je rok, kot je opredeljen, popolnoma nedoločen, je zmotna; kot predpostavka prenehanja trajanja Pogodbe je namreč določen razvezni pogoj in ne končni rok.
Predmet tožbenega zahtevka niso take izredne storitve, kot jih razume OZ oziroma ZJN-3 in ki so bile predmet aneksa 6 (čeprav jih tako poimenujejo Splošni pogoji Bele knjige), pač pa le povečani stroški iz naslova podaljšanja roka izvajalcu gradnje. Tožnica se namreč kot na podlago svojega zahtevka sklicuje zgolj na zmanjšanje planirane hitrosti opravljanja svojih storitev glede na čas, za katerega je sama predvidela, da jih bo opravljala. Z zahtevo po dodatnem plačilu za pogodbene storitve, opravljene po poteku časa, ki ga je vkalkulirala pri oblikovanju ponudbene cene, pa s sklicevanjem na določila 26. v zvezi z 28. členom Bele knjige dejansko zahteva še dodatno plačilo za spremenjeno časovno enoto dela. To pa je v nasprotju z v Pogodbi dogovorjeno fiksno ceno.
Neizvedba dokaza lahko pomeni bodisi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja bodisi kršitev pravice do izjave; na nobenega od teh pritožbenih razlogov sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti, zato morata biti v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljana. Stranka, ki zatrjuje, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče, mora v pritožbi določno povedati, zakaj meni, da bi bilo zaslišanje te priče potrebno oziroma kaj bi ta priča vedela povedati relevantnega za zadevo. Kadar sodišče prve stopnje navede vsebinske razloge, zakaj določenega dokaza ni izvedlo, lahko to odločitev pritožba uspešno izpodbije le z vsebinsko kritiko tozadevnih razlogov izpodbijane prvostopenjske odločitve. Obravnavana pritožba tem kriterijem ne zadosti, saj le posplošeno navaja, da naj bi sodišče ne izvedlo predlaganih dokazov.
Toženec je najel kredit, od katerega je izročil (posodil) tožnici 10.000 EUR, preostali del kredita pa je očitno porabil zase; ker je tožnica za poplačilo toženčevega kredita zastavila svojo družinsko hišo, je, da bi preprečila njeno prodajo v izvršilnem postopku, imela pravni interes, da hipotekarni dolg poplača, zato je skladno z 275. členom OZ hipotekarna terjatev že po samem zakonu prešla nanjo (zakonita subrogacija).
Vsaka pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato mora stranka v pritožbi jasno in določno navesti pritožbene razloge, s katerimi izpodbija napadeno odločbo. Sklicevanje na navedbe v drugih vlogah ni upoštevno.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071282
OZ člen 50, 512. ZPP člen 8. ZKZ člen 17a.
darilna pogodba - navidezna darilna pogodba - dokazi in dokazovanje - razveljavitev darilne pogodbe - dokazna ocena - izpovedba priče - trditveno in dokazno breme - prikrita pogodba
Pri zahtevku na ugotovitev navideznosti darilne pogodbe gre za vmesni ugotovitveni zahtevek, od katerega je odvisna(o) nadaljnja(e) odločitev (obravnavanje) dodatnih tožbenih zahtevkov. Pravna podlaga prvega zahtevka je v 50. členu OZ. Trditveno in dokazno (čeprav težko) breme o tem, ali sta toženca sklenila navidezno darilno pogodbo, ki prikriva prodajno, je primarno na tistemu, ki to zatrjuje, torej tožniku. Pritožba neutemeljeno očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s presojo neugotovitve navideznosti in prikritosti darilne pogodbe, sklenjene med tožencema.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074700
ZMZPP člen 23. ZPP člen 8, 286, 286/3, 286b, 339, 339/2, 339/2-15.
prodaja nepremičnine - neodplačno razpolaganje - nepremičnina v tujini - zmotna uporaba materialnega prava - uporaba tujega materialnega prava - hrvaško pravo - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - prekluzija dokazov - dolžnost takojšnjega grajanja procesnih kršitev - pravilna dokazna ocena - posredni ali indicijski dokazi - ocena listinskih dokazov
Glede na lego stanovanja, ki je bilo predmet kupne pogodbe, bi bilo najbrž treba uporabiti hrvaško pravo (23. člen ZMZPP) in ne slovenskega OZ. Kljub temu navedena pomanjkljivost sodbe ni vplivala na njeno zakonitost, saj je splošno znano, da so za to pravdo relevantna pravna pravila (da je pogodbo treba izpolniti in da kupec mora plačati dogovorjeno kupnino) enaka v obeh pravnih redih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00071239
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZPotK člen 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1-1.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - dobra vera - slaba vera banke - novejša sodna praksa
Krediti v tuji valuti sami po sebi niso nepošteni, vendar pa lahko neustrezno opravljena pojasnila glede potencialno neomejenega predmeta obveznosti vzpostavijo znatno neravnotežje (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot). Banka, ki ima profesionalno znanje in izkušnje glede prevzema pogodbenih tveganj, je namreč v razmerju do potrošnika v izrazi informacijski premoči. Enakopravnost med njima je treba vzpostaviti s skrbno opravljeno pojasnilno dolžnostjo banke (dobra vera v postopkovnem pogledu). Tedaj v trenutku sklenitve pogodbe ni informacijskega razkoraka med pogodbenima strankama.
Izgubljeni dobiček je tisti dobiček, ki bi ga lahko pogodbi zvesta stranka utemeljeno pričakovala glede na normalen tek stvari. Že ta opredelitev kaže na to, da je izračun izgubljenega dobička v določeni meri abstrakten, saj temelji na domnevi pravilne izpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Normalen tek stvari je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih. Povedano drugače, obseg oškodovančevih poslov, ki bi ga lahko utemeljeno (torej z verjetnostjo, ki presega 50 %) pričakovali glede na normalen tek stvari, je enak obsegu oškodovančevega poslovanja v preteklih obdobjih, povečanem (oziroma zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanja) tega poslovanja v preteklih obdobjih
OZ člen 52, 101. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. ZPP člen 8, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 299, 299/1, 313, 313/1, 313/2, 339, 339/2, 339/2-14, 378, 378/1.
prodajna pogodba - napaka v zapisu parcelne številke - izročitev pogodbe - sočasna izpolnitev obveznosti - soglasje volj - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - ustni dogovor - načelo ustnosti - načelo dobre vere in poštenja - pravica do enakega varstva pravic - odmera stroškov pravdnega postopka - odvetniška tarifa - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je argumentirano pojasnilo, da bi moral biti načeloma dogovor o sočasni odpravi napake oz. sočasnem prenosu lastninske pravice na parcelah 781/24 in 781/27, kot ga zatrjuje toženec, sklenjen v pisni obliki, vendar je upoštevaje načeli ustnosti ter dobre vere in poštenja vseeno presojalo, ali sta pravdni stranki ta dogovor sklenili ustno. Tak ustni dogovor bi bil upošteven, če bi do njegove sklenitve prišlo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00074676
OZ člen 378, 462, 462/1, 481, 481/1, 484. ZVPot člen 19, 19-2, 37a. ZPP člen 70, 70-6, 155, 155/1, 247, 247/1, 254, 254/3. Pravilnik o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje (2012) člen 3, 3-1.
tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - manjvrednost vozila - odgovornost prodajalca za stvarne napake - odgovornost za stvarne napake na vozilu - odgovornost za skrite napake - poziv na odpravo napak - rok za uveljavljanje stvarnih napak - odgovornost iz naslova garancije - obvezna garancija - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - prostovoljna garancija - pogodbeno dogovorjena garancija - rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - prodajna pogodba - motorno vozilo - dokazno breme - ugotavljanje pristnosti listine - pristnost podpisa - dokazovanje z izvedencem grafologom - dokazna ocena - opredelitev do odločilnih dejstev - standard ustrezne obrazloženosti - sodni izvedenec - izvedenec avtomobilske stroke - strokovno znanje izvedenca - pristranskost izvedenca - imenovanje novega izvedenca - deli motornih vozil - zakonske zamudne obresti
Ali sta pravdni stranki sklenili sporno pogodbo, je mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokazi, ne le z izvedencem grafologom.
V skladu s pogodbeno avtonomijo se lahko kupec in prodajalec dogovorita tudi o garanciji za staro vozilo.
Z garancijo se prevzame odgovornost za pravilno delovanje stvari v garancijskem roku. Predpostavka odgovornosti iz garancije je nepravilno delovanje stvari, oziroma obstoj okvare (za katero se domneva, da izvira iz prodajalčeve sfere, prodajalec pa lahko domnevo ovrže).
Pogoj za imenovanje novega izvedenca je ocena, da je mnenje protislovno, pomanjkljivo ali nepravilno, in se pomanjkljivosti/nepravilnosti ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (prim. tretji odstavek 254. člena ZPP). Nestrinjanje stranke s podanim izvedenskim mnenjem ni razlog za imenovanje drugega izvedenca iste stroke.
Pritožnik izvedencu očita nestrokovnost zgolj glede ugotovitev, ki ne potrjujejo njegovih navedb. Ne nasprotuje pa mnenju kot celoti. Glede ugotovitev, ki potrjujejo njegove navedbe, ne dvomi o strokovnosti izvedenca. Izraženi dvom o izvedenčevi strokovnosti že zaradi takšne parcialnosti (selektivnosti) ne more biti utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL00070726
ZZavar-1 člen 548, 548/1, 548/2, 548/3, 554. OZ člen 15, 17, 17/1, 125, 125/1, 130, 130/1, 837, 846, 846/1. ZPP člen 5, 7, 7/1, 212.
zavarovalniško posredovanje - dogovor o posredovanju - odsotnost pogodbene podlage - plačilo provizije za posredovanje - pravila obligacijskega prava - kontrahirna dolžnost - zavarovalnica - pogodba v breme tretjega - relativnost pogodbenih razmerij - pisni dogovor - poslovni običaji - informativni dokaz
Posredniška pogodba je dvostranska pogodba, ki nastane na podlagi soglasja volj udeležencev tega obligacijskega razmerja (837. člen OZ v zvezi s 15. členom OZ). Soglasja volj o sklenitvi posredniške pogodbe med pravdnima strankama v tem primeru ni bilo. Prav tako med pravdnima strankama ni bilo soglasja o kakšnem drugem poslovnem sodelovanju ali o plačilu provizije. Tožena stranka je tožeči stranki ob predložitvi ponudb za sklenitev zavarovalnih pogodb z naročitelji tožeče stranke in pooblastil naročiteljev za posredovanje, izrecno pojasnila, da od nje nima pravice zahtevati plačilo provizij.
Obveznost lahko nastane le na podlagi soglasja volj udeležencev obligacijskega razmerja ali v drugih zakonsko predvidenih okoliščinah. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da veljavni predpisi zavarovalnicam ne zapovedujejo sklenitve pogodbe o posredovanju z zavarovalnimi posredniki. Kontrahirna dolžnost zavarovalnic, da sklenejo pogodbo z zavarovalnimi posredniki v smislu prvega odstavka 17. člena OZ, ni zakonsko predvidena. Zato tudi morebitno opravljanje dejanj, ki bi pomenila izvrševanje obveznosti zavarovalnega posrednika v skladu z določilom drugega odstavka 548. člena ZZavr-1, samo po sebi za zavarovalnico, ki ni naročitelj posredovanja, ne ustvarja nobenih obveznosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da četudi sta se tožeča stranka kot zavarovalni posrednik in zavarovanec kot naročitelj v njuni medsebojni pogodbi dogovorila, da zavarovanec zavarovalnemu posredniku ni dolžan plačati provizije ter da bo slednjo zavarovalnemu posredniku plačala zavarovalnica, to za zavarovalnico ne ustvarja nobenih obveznosti. Pogodba v breme tretjega, namreč tretjega ne veže (prvi odstavek 130. člena OZ). Pogodba zaradi relativnosti pogodbenih razmerij ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (inter partes) in ne erga omnes (prvi odstavek 125. člena OZ).
Ni nobene podlage za sklepanje, da obstaja neposreden zahtevek zavarovalnega posrednika do zavarovalnice za plačilo provizije v primerih, ko med zavarovalnim posrednikom in zavarovalnico ni sklenjen noben dogovor o sodelovanju in niti ni kasnejše privolitve zavarovalnice k plačilu provizije. Iz določila 554. člena ZZavar-1 ne izhaja, da v kolikor pisni dogovor o plačilu provizije za posredovanje med zavarovancem in zavarovalnim posrednikom ne bi bil sklenjen, je slednjo dolžna po zakonu plačati zavarovalnica. Takšna širitev določila ni dopustna. Iz navedenega določila namreč zaradi varstva zavarovanca kot šibkejše stranke, izhaja le, da če se zavarovanec in zavarovalni posrednik o plačilu provizije ne dogovorita pisno, zavarovalni posrednik slednje od zavarovanca ne more zahtevati. To določilo v ničemer ne posega v splošno določilo 837. člena OZ, ki določa, da je naročitelj dolžan plačati provizijo, temveč le dodatno, zaradi varstva zavarovanca, določa pisno obliko dogovora o plačilu.
Dejstva, da določeno ravnanje v določenem „prostoru“ predstavlja poslovni običaj v skladu z določilom 212. člena ZPP zatrjevati stranka, ki se na obstoj poslovnih običajev sklicuje. Običaj je ravnanje, ki velja v določeni družbi za ustaljeno in predstavlja pravila ravnanja, katerih vsebino in sankcije oblikuje družba. Običaj se oblikuje šele, ko se določeno ravnanje v pravnem prometu pojavlja skozi daljše časovno obdobje in se pogosto ponavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071085
OZ člen 99, 561, 561/3. ZPP člen 7, 8, 212, 318, 318, 318/1-3.
tožba za razveljavitev pogodbe - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nesklepčna tožba - izpolnjevanje obveznosti - napake volje - prenehanje pravice zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe - rok za vložitev tožbe - dokazno breme
OZ v tretjem odstavku 561. člena določa, da lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Torej je zahtevek na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kar tožnik uveljavlja iz razloga neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani toženca, nesklepčen, kot je pravilno materialnopravno ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje pa je v nadaljevanju ne glede na nesklepčnost tožbenega zahtevka na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju izvedlo dokazni postopek, v katerem je po opravi natančne in skrbne dokazne ocene, ki je skladna z 8. členom ZPP, ugotovilo, da toženec svoje pogodbene obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju izpolnjuje.
Ne drži pritožbeni očitek, da sta razveza in razveljavitev pogodbe sinonima. Razveljavitev pogodbe pomeni, da pogodba ni bila veljavno sklenjena, medtem ko razveza pomeni, da je bila veljavno sklenjena, brez napak volje, a je kasneje prišlo do razlogov za njeno razvezo.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moral toženec pogodbo izpolnjevati zgolj in le osebno, ne tudi s pomočjo svojih zunajzakonskih partnerk, saj pogodba o dosmrtnem preživljanju ne ustvarja strogo osebne obveznosti.
Predpostavka za veljavnost ustno sklenjene pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini je torej izpolnitev vsaj pretežnega dela pogodbenih obveznosti. V danem primeru bi moralo biti dokazano plačilo kupnine in prenos nepremičnine v posest. Ne eno ne drugo po ugotovitvah v izpodbijani sodbi ni dokazano.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00071499
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 8. ZVPot člen 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1. OZ člen 80, 80/1.
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - stanovanjski kredit - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - dobra vera - slaba vera banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - novejša sodna praksa - praksa Ustavnega sodišča - neenotna sodna praksa vrhovnega sodišča
Zmotno je stališče v izpodbijani sodbi, da ZVPot ni sprejemljivo razlagati tako, da zagotavlja širši obseg varstva kot Direktiva. SEU je že izreklo, da 24. člen ZVPot sledi cilju varstva potrošnikov, ki je zagotovljen z Direktivo 93/13, in da morebitna višja raven varstva, zagotovljena s tem zakonom, ne posega v določbe Pogodbe o delovanju EU. Prvi odstavek 3. člena in 8. člen Direktive 93/138 tako ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, po kateri je pogodbeni pogoj, ki v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, nepošten, ne da bi bilo treba preveriti dobro vero ponudnika storitve. Alternativno našteti pogoji v prvem odstavku 24. člena ZVPot in namen zakonodajalca, ki je bil v zagotovitvi čim bolj učinkovitega varstva potrošnikov, dajeta dovolj opore za sklepanje, da je bil obseg varstva v ZVPot širši kot po Direktivi 13/93.
Banka je morala vedeti, da se tečajno razmerje v dolgoročnem pogodbenem razmerju lahko znatno spremeni in da ima lahko nezanemarljive negativne ekonomske učinke. Lahko se je zavedala potencialno škodljivih posledic za tožnika. Ni odločilno, ali se jih je tudi dejansko zavedala in ali si jih je želela.
Ni dovolj, da se potrošniku omogoči le, da razume, da lahko gibanje paritete med obračunsko valuto in valuto plačila povzroči neugodne posledice, ampak tudi, da razume dejansko tveganje v primeru velikega znižanja vrednosti valute plačila v primerjavi s CHF in da mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju. Pojasnilo, ki je bilo po ugotovitvah v izpodbijani sodbi dano tožnikom, ni bilo zadostno. Toženka je sicer tožnikom povedala, da lahko kredit zaradi spremenljivk postane zelo drag, vendar pa ni ugotovljeno, da bi toženka tožnike opozorila, da so valutna razmerja povsem nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka, da v dolgoročnem pogodbenem razmerju do tega lahko kadarkoli dejansko pride in da se to lahko odrazi tako v nezanemarljivi spremembi višine posameznega obroka kot tudi v bistveno višji ceni kredita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00072612
OZ člen 937, 937/1, 937/2, 946, 946/1.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalnine - zavarovalno kritje - čas nastanka škode - plačilo premije ob sklenitvi pogodbe - posledice, če premija ni plačana - plačilo računa - začetek učinkovanja zavarovanja - pogodbena svoboda strank
Med strankama zavarovalne pogodbe je bilo dogovorjeno, da se prvi obrok plača ob sklenitvi pogodbe, pri čemer je bil kot dan plačila zaradi plačila po fakturi določen kasnejši datum plačila, dogovorjeno pa je bilo tudi, da bo zavarovalno kritje nastopilo šele po plačilu tega prvega obroka.
Prvi odstavek 946. člena OZ namreč določa pogodbeno svobodo pri določanju začetka učinkovanja zavarovalne pogodbe, pri čemer bi bilo pretirano od zavarovalnice pričakovati, da bo nudila zavarovalno kritje, čeprav zavarovalec ne bo pravočasno plačal niti prvega obroka premije. Ne gre za oženje pravic zavarovalca, ko se začetek teka zavarovalnega kritja veže na plačilo vsaj prvega obroka premije.
OZ člen 59, 59/2, 462, 792, 792/2, 801, 801/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - prevzem in kontrola blaga - izpolnitev pogodbene obveznosti - COVID-19 - zaščitna oprema - postavitev izvedenca - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist
Noben izmed obeh laboratorijev, na katerih rezultate se je sklicevala tožena stranka in tudi sodišče prve stopnje, ni bil postavljen v obravnavanem postopku, temveč gre za strokovni mnenji, pridobljeni pred pravdo. Tovrstna strokovna mnenja imajo po ustaljeni sodni praksi položaj strokovno argumentiranega dela strankinih navedb. To pomeni, da ima nasprotna stranka pravico izpodbijati ugotovitve predpravdnega izvida s pomočjo v postopku postavljenega izvedenca; nasprotno, zavrnitev takega dokaznega predloga z argumentom, da se je sodišče o nasprotnem dejstvu že prepričalo na podlagi predpravdnih strokovnih mnenj, pomeni kršitev strankine pravice do izvajanja dokazov v svojo korist.
zastaranje terjatve - tek zastaralnega roka - zadržanje dela pogodbene cene - terjatev iz gospodarske pogodbe - triletni zastaralni rok - prijava terjatve v stečajnem postopku - naročniki del - garancijska doba - odprava napak - neupravičena pridobitev - pritožbena novota - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Glede na subjektiviteto strank pogodbe gre za gospodarsko pogodbo, terjatve iz gospodarskih pogodb pa zastarajo v treh letih.
škodni dogodek - neizpolnitev pogodbene obveznosti - zastaranje tožbenega zahtevka - rok za zastaranje - tek zastaranja - subjektivni rok za zastaranje - povzročitelj škode - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - korupcija - dvig gotovine s transakcijskega računa - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do poštenega sojenja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnica je najkasneje v letu 2014 vedela tako za škodo kot za njenega povzročitelja. Zato se izkaže, da je sodišče ugovoru zastaranja materialnopravno pravilno ugodilo. Subjektivni petletni rok iz 354. člena OZ, ki je na podlagi prvega odstavka 352. člena OZ začel teči, ko je tožnica izvedela za povzročitelja in škodo, je namreč potekel še preden je vložila tožbo.
Odločitev, ki jo je sodišče sprejelo, je bila v času sojenja na prvi stopnji skladna s prevladujočo sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je v več odločbah navedlo vsebinsko zelo podobne argumente kot sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Vendar pa se je sodna praksa od takrat pomembno spremenila.
Sodišče je nepravilno presojalo ugotovljeno dejansko stanje, da je bila pojasnilna dolžnost v danem primeru opravljena ustrezno. Potrošniki morajo biti seznanjeni s strani banke tako, da poleg uvida v osnovno delovanje kreditiranja v tuji valuti, ki ima za njih določeno korist, takšno kreditiranje lahko zanje pomeni tudi znatne negativne finančne posledice, celo takšne, ki jih bodo morda težko nosili. Pri tem je treba upoštevati dolgoročnost posojila in potrebna pojasnila o tveganjih potrošnika v primeru velikega znižanja vrednosti valute.
Ni dovolj, da se potrošnik zaveda, da se valutni tečaj lahko spremeni, temveč mu je treba jasno povedati, da se tečaj, zlasti na dolgi rok, lahko znatno (močno, pomembno) spremeni, kar ima lahko zanj tudi znatne negativne ekonomske posledice
Le okoliščina, da je tožena stranka po ustanovitvi sprejela obveznost, ki je sicer nastala že pred njeno ustanovitvijo, sama po sebi ne pomeni sklepanja poslov v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Iz določila 477. člena ZGD-1, ki se nanaša na plačilo ustanovitvenih stroškov v družbi z omejeno odgovornostjo, ne izhaja, da bi bilo plačilo stroškov ustanovitve družbe družbenikom prepovedano in niti, da bi moralo biti takšno plačilo predvideno v družbeni pogodbi.
V kolikor je zakoniti zastopnik tožene stranke sklenil pogodbo s tožečo stranko za plačilo stroškov, povezanih z ustanovitvijo družbe, brez ustreznega sklepa družbenikov (preko svojih pooblastil), to samo po sebi na veljavnost sklenjene pogodbe ne vpliva. Tožena stranka namreč ni dolžna preverjati, ali ima zakoniti zastopnik vsa pooblastila oziroma ustrezne podlage (sklep družbenikov) za sklenitev takšne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00070449
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. OZ člen 86, 86/1.
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - slaba vera banke - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - Direktiva Sveta 93/13/EGS - novejša sodna praksa SEU - sodna praksa Vrhovnega sodišča - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v točki 44 obrazložitve sodbe pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni uspela z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da je v konkretnem primeru opravila pojasnilno dolžnost v luči predstavljenih kriterijev SEU. Podpis izjave o prevzemu valutnega tveganja ob najemu kredita v tuji valuti za izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo, da je SEU v svojih odločbah zavzelo stališče, da mora biti potrošnik obveščen, da prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema dohodke, morda težko nosil in pravilno zaključilo, da pojasnilna dolžnost ni bila ustrezno opravljena. Pritožbeno sodišče pa se ne strinja s pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni ravnala v nasprotju z dobro vero. V skladu s stališčem najnovejše sodne prakse VSRS, ki je sledilo stališčem SEU ob razlagi Direktive 93/13, gre pri kreditih v tuji valuti ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti praviloma za nepošten pogodbeni pogoj.
Ni dovolj, da se potrošnik zaveda, da se valutni tečaj lahko (abstraktno, nedoločno) spremeni, temveč mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj, zlasti na dolgi rok, lahko znatno (močno, pomembno) spremeni, kar ima lahko zanj tudi znatne negativne ekonomske posledice.