Tožnik s predloženimi listinami, potrdilom o plači tožnikove žene v zadnjih treh mesecih (290.520 SIT) in višini taksnih obveznosti (30.400 SIT) ni izkazal, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnine ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima načelo individualizacije višine odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavnega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203.ZS člen 110, 110/1-1, 110/1-2, 110/2.URS člen 155.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo varstva zaupanja v pravo
Sklicevanje na absolutne zneske prisojenih odškodnin v posameznih primerih ne vzdrži kritike že zato, ker je revidentka v svoji analizi zanemarila učinek padanja kupne moči denarja na višino priznanih nominalnih denarnih zneskov. Tisti skupni imenovalec, ki omogoča primerjavo med primeri ne glede na čas izdaje sodbe sodišča prve stopnje, je le število povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji, vsebovanih v skupnem znesku prisojene odškodnine.
Nesprejemljivo je revizijsko stališče, ki v zvezi z začetkom teka obresti od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo teži k nespremenljivosti sodne prakse, saj bi to onemogočilo razvoj prava in družbe v celoti. Načelo prepovedi retroaktivnosti (155. člen Ustave RS) bi bilo kršeno le v primeru, če bi spremenjena sodna praksa s povratno veljavo zajela zaključena dejanska stanja. Nasprotno pa ni mogoče govoriti o nedopustnem posegu v načelo varstva zaupanja v pravo v primerih, kot je obravnavani, ko je načelno pravno mnenje spremenilo obstoječo sodno prakso na področju obresti od določenih odškodninskih terjatev in s tem poseglo na določena zatečena, toda še ne zaključena stvarna in pravna stanja ter pravna razmerja, ki učinkujejo v prihodnosti.
Pogoj za oprostitev plačila sodnih taks je, da bodo z njihovim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja taksni zavezanec in člani njegovega gospodinjstva.
ZDen člen 9, 9/1, 62, 62/2-b, 63, 63/1-3.ZUS-1 člen 107, 107/1-2.
upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo razlaščenca
Do denacionalizacije ni upravičen, kdor ob podržavljenju ni bil jugoslovanski državljan in mu jugoslovansko državljanstvo ni bilo priznano po 9.5.1945 z zakonom ali mednarodno pogodbo.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 2, 2/1-1, 2/1-8, 4, 24, 29, 39, 39/5, 63b.ZUP člen 8, 10, 14.ZUS-1 člen 63, 63/1, 71, 71/1, 80, 80/3-3, 104, 105, 107, 107/1, 107/2.
azil - redni postopek - pojem preganjanja - uporaba Direktive
ZAzil ne določa subjektov in tudi ne dejanj preganjanja, zato se glede tega pojma uporablja kot razlagalni pripomoček Direktiva Sveta EU št. 2004/83/EC z dne 29.4.2004. Ne gre za preganjanje v smislu ZAzil, če so prosilca za azil v izvorni državi preganjali "nedržavni" subjekti, če so mu organi nacionalne oblasti oz. mednarodne sile bile sposobne ali so mu celo zagotovile ustrezno zaščito zoper preganjalca.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 2, 2/1-1, 2/1-4, 2/1-8, 39, 39/5, 63b.ZUP člen 7, 8, 10, 14.ZUS-1 člen 63, 63/1, 71, 71/2, 80, 80/3-1, 80/3-2, 104, 105, 107, 107/1, 107/2. Direktiva SvetaEU, št. 2004/83/EC.
azil - redni postopek - neverodostojne, neskladne izjave glede preganjanja - uporaba Direktive
Če so izjave prosilca za azil glede preganjanja kontradiktorne, neprepričljive oziroma drugače dvomljive in jih je zato mogoče šteti za neverodostojne, dejanj, ki jih opisuje, ni mogoče šteti za preganjanje po ZAzil.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/1-2.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
azil - pospešeni postopek - lažna predstavitev razlogov za priznanje azila
Zaradi tožnikovih posplošenih, nepovezanih in neprepričljivih navedb o preganjanju, tožnik ni izkazal subjektivnega strahu pred zatrjevanim preganjanjem in je zato tožena stranka imela podlago za odločanje po 2. odstavku 35. člena ZAzil, vendar pa je pri tem napačno navedla razlog za takojšnjo zavrnitev prošnje, saj gre v tem primeru za zavajanje organov, pristojnih za odločanje o azilu.
razlaga spornih pogodbenih določb - prava volja pogodbenih strank
Pri razlagi spornih pogodbenih določb je treba iskati skupen namen pogodbenikov (ki, ugotovljen, predstavlja del dejanskega stanja, na katerega je revizijsko sodišče vezano). V primeru spornih pogodbenih določb je torej pri razlagi odločilno, kaj sta obe pogodbeni stranki v resnici hoteli in ne, kar se je morda navzven izrazilo kot pomoten zapis njune prave volje.
roki - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - nevednost stranke
Nevednost tožeče stranke ob vložitvi tožbe je (glede na zakonsko besedilo) stvar ocene sodišča, pri katerem je bila tožba vložena (ob njenem predhodnem preizkusu - na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana), ne pa predmet (dejanskega) ugotavljanja, ko bi bilo nevednost kot dejstvo notranjega življenja mogoče ugotoviti le na podlagi njenih zunanjih manifestacij, ko bi se iz dejstev zunanjega sveta sklepalo na nevednost.
Če bi sodišče tožbo morebiti zavrglo, bi imela tožeča stranka pritožbo, v kateri bi lahko uveljavljala, da je podana nevednost (kot pogoj iz šestega odstavka 112. člena ZPP), s tem da bi jo morala verjetno izkazati.
Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli, če so izpolnjene procesne predpostavke in če je podan opravičljiv razlog. Ta pa ni podan, če tožena stranka oddaja pritožbo zadnji dan pritožbenega roka, pa se zaradi gneče na pošti oddaja pošiljke zavleče v naslednji dan.
ZAzil člen 29, 29/4, 33, 35, 35/1.ZUS-1 člen 80, 80/3-3, 107, 107/2. Direktiva SvetaEU, št. 2004/83/EC.
azil - obstoj subjektivnih okoliščin - neverodostojne, neskladne izjave glede preganjanja - uporaba Direktive
Za zavrnitev prošnje za azil zadošča, če prosilec za azil ne izkaže na verodostojen način oziroma z relevantnimi dokazi, da za priznanje azila obstajajo subjektivne okoliščine v obliki strahu pred preganjanjem v izvorni državi.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni posel - darilna pogodba - vpis v zemljiško knjigo
Ker se lastninska pravica na nepremičnini pridobi na podlagi pravnega posla šele z vknjižbo, je pravno stališče nižjih sodišč, po kateri je lastninska pravica zapustnice prenehala že s sklenitvijo darilne pogodbe, napačno.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazni postopek - pravice obrambe - dokazni predlog - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - prosta presoja dokazov - hišna preiskava - vodstvo glavne obravnave - prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva - zloraba - kazenska sankcija - odmera kazni
Sodišče je vsebino zaseženih kaset ugotavljalo z zaslišanjem prič in na ta način procesno pravilno in v skladu z načelom proste dokazne presoje ugotovilo relevantna dejstva, zato s tem, da na glavni obravnavi ni predvajalo posnetkov navedenih kaset, ni kršilo postopkovnih določb.
odgovornost države - služenje vojaškega roka - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - ugriz klopa - borelioza - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Sprehodi, izleti, pikniki v naravi, pohodi v hribe ali drugam, taborjenje itd., vse to so aktivnosti, ki se jih ljudje (v organizirani obliki ali samostojno) vsakodnevno udeležujejo in med katerimi lahko pride do ugriza okuženega klopa. Organizatorji teh aktivnosti za škodo, nastalo zaradi ugriza takega klopa, ne morejo objektivno odgovarjati. Gre namreč za tveganje ali v pogovornem pomenu nevarnost, ki je običajna v vsakodnevnem življenju, ne pa za povečano nevarnost v pravnem pomenu nevarne dejavnosti iz drugega odstavka 154. člena ZOR.
absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka - presoja pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče ne presodi vseh pritožbenih navedb, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP le, če se pritožbeni razlog nanaša na odločilna dejstva; če gre za druge razloge, je lahko podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 395. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - osebno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča
Morebitna okoliščina, da bi soproga tožnika morda kot strojepiska nadomeščala strojepisko, ki je sicer delala pri sodnici, ne more vplivati na nepristranskost sojenja.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obvezna obramba s pomočjo zagovornika - zmožnost za uspešno obrambo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kdaj je pri obdolžencu podana takšna telesna ali psihična pomanjkljivost ali kakšna druga posebna okoliščina, zaradi katere se ni zmožen sam uspešno braniti, je dejansko vprašanje, ki se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - ugotavljanje (ne)prištevnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ob zanesljivi ugotovitvi, da je oškodovancu oba vboda zadal obsojenec, za presojo njegove krivde ni odločilno, ali ga je le-ta obakrat zabodel v avtomobilu ali pa drugič potem, ko ga je že izvlekel iz avtomobila. Sodbi sodišča prve stopnje zato ni mogoče očitati popolne nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih.