obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - sodba - izrek sodbe - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni del opisa - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - namen prodaje - namen uživanja
Določen namen storilca kot zakonski znak kaznivega dejanja je primer zakonskega znaka, ki ga je odveč ali pa celo nemogoče konkretizirati z drugimi besedami in se na obstoj določenega namena storilca sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev; navajanje teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določenega namena pa je stvar obrazložitve, ne pa opisa v izreku sodbe.
Da je bilo ob sklenitvi pogodbe menjalniško razmerje za valuto euro že znano, toženca tudi še v reviziji izrecno priznavata. Prav ta znesek kot predmet posojila (povečan za natekle obresti, materialnopravno pravilno obračunane z upoštevanjem v tožbi navedenih dejstev kot resničnih) pa je bil z izpodbijano pravnomočno sodbo naložen v plačilo tožencema kot obveznost, ki sta jo pogodbeno prevzela v razmerju do tožnika. To pomeni, da v reviziji zatrjevan razlog ni tisti, ki bi v obravnavanem primeru preprečeval izdajo zamudne sodbe.
Pogoj za oprostitev plačila sodnih taks je, da bodo z njihovim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja taksni zavezanec in člani njegovega gospodinjstva.
ZDen člen 9, 9/1, 62, 62/2-b, 63, 63/1-3.ZUS-1 člen 107, 107/1-2.
upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo razlaščenca
Do denacionalizacije ni upravičen, kdor ob podržavljenju ni bil jugoslovanski državljan in mu jugoslovansko državljanstvo ni bilo priznano po 9.5.1945 z zakonom ali mednarodno pogodbo.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 2, 2/1-1, 2/1-8, 4, 24, 29, 39, 39/5, 63b.ZUP člen 8, 10, 14.ZUS-1 člen 63, 63/1, 71, 71/1, 80, 80/3-3, 104, 105, 107, 107/1, 107/2.
azil - redni postopek - pojem preganjanja - uporaba Direktive
ZAzil ne določa subjektov in tudi ne dejanj preganjanja, zato se glede tega pojma uporablja kot razlagalni pripomoček Direktiva Sveta EU št. 2004/83/EC z dne 29.4.2004. Ne gre za preganjanje v smislu ZAzil, če so prosilca za azil v izvorni državi preganjali "nedržavni" subjekti, če so mu organi nacionalne oblasti oz. mednarodne sile bile sposobne ali so mu celo zagotovile ustrezno zaščito zoper preganjalca.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/1-2.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
azil - pospešeni postopek - lažna predstavitev razlogov za priznanje azila
Zaradi tožnikovih posplošenih, nepovezanih in neprepričljivih navedb o preganjanju, tožnik ni izkazal subjektivnega strahu pred zatrjevanim preganjanjem in je zato tožena stranka imela podlago za odločanje po 2. odstavku 35. člena ZAzil, vendar pa je pri tem napačno navedla razlog za takojšnjo zavrnitev prošnje, saj gre v tem primeru za zavajanje organov, pristojnih za odločanje o azilu.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 2, 2/1-1, 2/1-4, 2/1-8, 39, 39/5, 63b.ZUP člen 7, 8, 10, 14.ZUS-1 člen 63, 63/1, 71, 71/2, 80, 80/3-1, 80/3-2, 104, 105, 107, 107/1, 107/2. Direktiva SvetaEU, št. 2004/83/EC.
azil - redni postopek - neverodostojne, neskladne izjave glede preganjanja - uporaba Direktive
Če so izjave prosilca za azil glede preganjanja kontradiktorne, neprepričljive oziroma drugače dvomljive in jih je zato mogoče šteti za neverodostojne, dejanj, ki jih opisuje, ni mogoče šteti za preganjanje po ZAzil.
razlaga spornih pogodbenih določb - prava volja pogodbenih strank
Pri razlagi spornih pogodbenih določb je treba iskati skupen namen pogodbenikov (ki, ugotovljen, predstavlja del dejanskega stanja, na katerega je revizijsko sodišče vezano). V primeru spornih pogodbenih določb je torej pri razlagi odločilno, kaj sta obe pogodbeni stranki v resnici hoteli in ne, kar se je morda navzven izrazilo kot pomoten zapis njune prave volje.
roki - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - nevednost stranke
Nevednost tožeče stranke ob vložitvi tožbe je (glede na zakonsko besedilo) stvar ocene sodišča, pri katerem je bila tožba vložena (ob njenem predhodnem preizkusu - na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana), ne pa predmet (dejanskega) ugotavljanja, ko bi bilo nevednost kot dejstvo notranjega življenja mogoče ugotoviti le na podlagi njenih zunanjih manifestacij, ko bi se iz dejstev zunanjega sveta sklepalo na nevednost.
Če bi sodišče tožbo morebiti zavrglo, bi imela tožeča stranka pritožbo, v kateri bi lahko uveljavljala, da je podana nevednost (kot pogoj iz šestega odstavka 112. člena ZPP), s tem da bi jo morala verjetno izkazati.
Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli, če so izpolnjene procesne predpostavke in če je podan opravičljiv razlog. Ta pa ni podan, če tožena stranka oddaja pritožbo zadnji dan pritožbenega roka, pa se zaradi gneče na pošti oddaja pošiljke zavleče v naslednji dan.
ZAzil člen 29, 29/4, 33, 35, 35/1.ZUS-1 člen 80, 80/3-3, 107, 107/2. Direktiva SvetaEU, št. 2004/83/EC.
azil - obstoj subjektivnih okoliščin - neverodostojne, neskladne izjave glede preganjanja - uporaba Direktive
Za zavrnitev prošnje za azil zadošča, če prosilec za azil ne izkaže na verodostojen način oziroma z relevantnimi dokazi, da za priznanje azila obstajajo subjektivne okoliščine v obliki strahu pred preganjanjem v izvorni državi.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18304
ZAzil člen 2, 2/2-8, 29, 29/4, 39, 39/3. ZUS-1 člen 14, 14/1, 77, 107, 107/2. ZUS člen 16, 16/1. ZPP člen 339, 339/2-10.
upravni spor - načelo kontradiktornosti - glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje - izvedba glavne obravnave - azil - bistvena kršitev določb postopka
Glede na načelo o kontradiktornem postopku v upravnem sporu in ker so tožniki v tožbi predlagali glavno obravnavo ter ker je tožena stranka že tretjič izčrpno obravnavala okoliščine konkretne azilne zadeve, ki so ostale tudi po tem nerazčiščene, je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje moralo sprejeti predlog tožnikov za razpis glavne obravnave in ne odpravljati odločbe tožene stranke in ji ponovno vračati zadevo v nov postopek, saj mu je določba 3. odstavka 39. člena ZAzil nudila podlago, da v konkretnem primeru v zvezi z napovedanimi okoliščinami samo reši stvar.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - dokazni predlog v pritožbi - pravice obrambe - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - pravočasnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V pritožbi uveljavljana nova dejstva in novi dokazi niso samostojni pritožbeni razlog, temveč so le sredstvo za presojo pravilnosti in popolnosti v izpodbijani sodbi ugotovljenega dejanskega stanja.
začasna odredba v upravnem sporu - procesne predpostavke
Ker procesna predpostavka za vložitev začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja, ni bila izpolnjena, je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrglo.
pripor - priporni razlog - koluzijska nevarnost - posebne okoliščine - sklep o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - neogibna potrebnost pripora za potek postopka
Posebne okoliščine, ki dajejo realno podlago za sklepanje, da bo obdolženec vplival na priče, udeležence ali prikrivalce in na tak način oviral potek kazenskega postopka, zadevajo obdolženčev način ravnanja, njegove stike in razmerja z drugimi osebami, zlasti še z osebami, katerih pravice so s kaznivim dejanjem prekršene, življenjske, osebne ali družinske prilike in podobno.
pravica do pritožbe - izdaja in naznanitev odločb - vročanje pisanj - vročitev sodbe - povratnica - vročilnica - javna listina - dokazno breme izpodbijanja - procesno pravno relevantna dejstva
Če sodišče ne razpolaga z dovolj podatki za spoznanje o določenem procesno pravno relevantnem dejstvu (to je takrat, ko iz spisa niso razvidni ali pa so nejasni), je dolžno v zvezi s tem izvajati dokaze, ker je od tega odvisna zakonitost nadaljnjega postopka.
Ker povratnica ni bila izpolnjena tako, kot bi morala biti, podpis na njej pa je očitno različen od podpisa obsojenca na drugih listinah, obstaja dvom v zaključek sodišča, da je bila sodba o kaznovalnem nalogu res vročena obdolžencu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23635
ZKP člen 39, 39/1-4a, 41, 83, 148, 320, 340, 340/2, 342, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 424, 424/1.URS člen 23.KZ člen 25.
pravica do sodnega varstva - nepristranskost sodišča - izločitev - zahteva za izločitev sodnika - izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - pisna izjava policiji - policijsko varovanje - policijsko pridržanje - dokazni postopek - glavna obravnava - zaslišanje priče - branje zapisnika o prejšnjem zaslišanju - pouk obdolžencu o procesnih pravicah - pripombe strank na izvedene dokaze - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
Pri presoji vpliva nedovoljenega dokaza na nepristranskost sodnikove odločitve je sodišče dolžno najprej ugotoviti, za kateri konkreten dokaz gre, oceniti, ali je ta nedovoljen, kakšna je njegova vsebina in ali bi bila tudi brez tega dokaza sprejeta povsem enaka odločitev.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih v obtožnem predlogu predlaga upravičeni tožilec, saj tudi te predloge presoja v skladu s standardi, ki so se oblikovali pri odločanju o dokaznih predlogih.