pripor - utemeljen sum - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - sklep o priporu - obrazložitev - neogibnost pripora - sorazmernost
Pri odločanju o odreditvi pripora, sodišče ugotavlja le, ali zbrani podatki in dokazi zadostujejo za sklep o utemeljenosti suma, da je osumljenec storilec kaznivega dejanja z njegovimi zakonskimi znaki. Takšno presojo je sodišče v tej zadevi opravilo in zaključka o obstoju utemeljenega suma ni gradilo na podatkih in dokazih, ki ob odločitvi še niso bili zbrani.
V postopku za preklic pogojne obsodbe sodišče ne odloča ponovno o utemeljenosti obtožbe in kazenski sankciji, saj je o tem že bilo odločeno s pravnomočno sodbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi nezadovoljstva z vodenjem drugih sodnih postopkov - oprostitev plačila sodnih taks
Pavšalno zatrjevanje pristranskosti in opisovanje neuspešnosti prizadevanja za oprostitev plačila sodnih taks v več postopkih določenega sodišča ni tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZKP člen 372, 372/1-1, 372/1-1.KZ člen 311, 311/2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - prehajanje meje
Obsojenec je res že na ozemlju Republike Slovenije proti plačilu prevzel tuje državljane, ki so pred tem ilegalno prekoračili državno mejo, z namenom, da jih z vozilom spravi preko ozemlja Slovenije do slovensko-italijanske meje, a je deloval v organizirani skupini kot izvajalec točno določenega dejanja v sklopu prepovedanega spravljanja tujcev preko državne meje Republike Slovenije in sicer iz koristoljubnosti, s tem pa je izpolnil vse zakonite znake kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 206, 206/1.ZVNDN člen 29.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - pojem obratovalca nevarne stvari - vaja gorske reševalne službe - helikoptersko reševanje v gorah - enkratna denarna pomoč po ZVNDN - vštevanje denarne pomoči po ZVNDN v zadoščenje za nepremoženjsko škodo
Pri drugi toženi stranki so se strnile vse bistvene komponente obratovalca oziroma ukvarjanja z nevarno dejavnostjo: interes za opravljanje dejavnosti, dejansko (fizično) sodelovanje pri tej dejavnosti in (vsaj delen) nadzor nad konkretnim potekom nevarne dejavnosti. Ko je tako, se ne more izogniti odškodninski odgovornosti.
Neutemeljeno je revizijsko stališče, da bi bilo treba od zneskov zadoščenja odšteti enkratno denarno pomoč, ki sta jo tožnici na podlagi 29. člena ZVNDN.
Tožnik je v konkretni pravdi uveljavljal zgolj tiste razloge za znižanje preživnine, ki jih je že skušal uveljaviti v pravdi, zaključeni s sodno poravnavo. Nov (drugačen) zahtevek za znižanje preživnine je oprl na nastale spremenjene okoliščine, glede katerih se je s poravnavo zavezal, da jih proti tožencu ne bo uveljavljal. Takšen tožbeni zahtevek pa je, zaradi pravnih učinkov sodne poravnave, neutemeljen.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - upravičenci za vložitev - zagovornik - zahteva za varstvo zakonitosti v korist obdolženca - sklep o kaznovanju zagovornika zaradi žalitve
Zagovornik ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sodne odločbe, ki zadevajo izključno njegove pravice ali interese.
razžalitev - izključitev protipravnosti (kaznivosti) - storitev pri izvrševanju politične dejavnosti - namen zaničevanja
Četudi bi obsojenec pisal pismo pri izvrševanju politične dejavnosti, bi šlo za nekaznivo izražanje (3. odstavek 169. člena KZ) le, če bi bil kumulativno podan še drugi pogoj: dobroverno ravnanje brez namena zaničevanja, ki mora izhajati iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin.
premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - plačilo zavarovalnine zaradi tatvine - kraja vozila - zavarovančeva dolžnost preprečiti nastanek zavarovalnega primera - skrbnost
To, da je ostala potovalka, v kateri so bile hlače z avtomobilskim ključem, zaradi hkratnega kopanja vseh članov družine krajši čas (približno 10 minut) nenadzorovana (kar je izkoristil tat), ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s standardom skrbnosti, ki se zahteva od zavarovanca (sicer dragega) avtomobila. Nastanka zavarovalnega primera zato ni mogoče pripisati zavarovančevi opustitvi razumnih zaščitnih ukrepov. Izguba zavarovalnih pravic bi bila lahko sankcija le za taka ravnanja, kot je na primer puščanje odklenjenega avtomobila ali avtomobilskega ključa na vidnem in lahko dostopnem mestu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je toženec sodnik Okrajnega sodišča v A. ne predstavlja "drugega utemeljenega razloga", da o zadevi ne bi odločalo Okrožno sodišče v A.
ZPP člen 132, 132/1, 132/2, 142, 142/1, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-7, 339/2-8. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje sodnih pisanj - pravilnost vročitve - možnost obravnavanja pred sodiščem - zamudna sodba - pooblaščeni vročevalec - oseba, ki opravlja vročanje kot dejavnost
Trditev o nepravilnosti statusa vročevalca tožbe bi lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 132. člena ZPP, če bi ta okoliščina lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Ker pa je vročevalec toženki osebno vročil tožbo in poziv na odgovor nanjo z vsebovanim opozorilom, je bila tožba vročena v skladu s 1. odstavkom 142. člena ZPP in zato ne gre za zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. ali 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - razlogi izpodbijanja
Vložnik zatrjuje kršitev načela iskanja resnice, vendar brez izkazane kršitve katere od izvedbenih procesnih določb (ki načelo uresničujejo) in vpliva te kršitve na zakonitost pravnomočne sodbe, z zahtevo ne more uspeti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti prenos pristojnosti - krajevna pristojnost v zapuščinskem postopku - bivališče dedičev na območju drugega sodišča
Ker so vsi dediči doma v Občini Trbovlje, bi bilo z njihovega vidika najbrž res smotrno, če bi se zapuščinski postopek opravil pred tamkajšnjim sodiščem. Vendar pa sta si Žalec in Trbovlje po drugi strani geografsko blizu in tako majhna razdalja ne upravičuje celotnega postopka sprožitve postopka za prenos pristojnosti (ki je sam po sebi v opreki z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka), kakor tudi ne posega v zakonsko zasnovan sistem krajevne pristojnosti sodišč.
ZAzil člen 1, 1/3, 2, 2-8, 35.ZUS-1 člen 76, 107. Direktiva Sveta EU št. 2004/83/EC.
azil - mladoletni prosilec - grožnja preganjanja - krvno maščevanje - subsidiarna zaščita - pospešeni ali redni postopek - uporaba Direktive
Če mora pristojni organ za sprejem odločitve, da prosilcu za azil očitno ne grozi preganjanje, ocenjevati in presojati stopnjo intenzivnosti zatrjevanih kršitev človekovih pravic v skladu s pogoji, določenimi v Ženevski konvenciji, po tem ne more biti že iz prošnje očitno, da prosilcu ne grozi preganjanje.
S tem, ko je pritožbeno sodišče valoriziralo vnaprej plačano odškodnino, je vzpostavilo pogoje za pravilno uporabo materialnega prava. Opravilo je le matematično operacijo in torej ni ugotavljalo dejanskega stanja po uradni dolžnosti.
V vsakem posameznem primeru sodišče presodi, ali so podane vse tiste relevantne okoliščine, ki narekujejo odreditev ali podaljšanje pripora. Ker je tako storilo tudi v tej zadevi, ni kršilo načela enakega varstva pravic.