zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - upravičenci za vložitev - zagovornik - zahteva za varstvo zakonitosti v korist obdolženca - sklep o kaznovanju zagovornika zaradi žalitve
Zagovornik ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sodne odločbe, ki zadevajo izključno njegove pravice ali interese.
premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - plačilo zavarovalnine zaradi tatvine - kraja vozila - zavarovančeva dolžnost preprečiti nastanek zavarovalnega primera - skrbnost
To, da je ostala potovalka, v kateri so bile hlače z avtomobilskim ključem, zaradi hkratnega kopanja vseh članov družine krajši čas (približno 10 minut) nenadzorovana (kar je izkoristil tat), ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s standardom skrbnosti, ki se zahteva od zavarovanca (sicer dragega) avtomobila. Nastanka zavarovalnega primera zato ni mogoče pripisati zavarovančevi opustitvi razumnih zaščitnih ukrepov. Izguba zavarovalnih pravic bi bila lahko sankcija le za taka ravnanja, kot je na primer puščanje odklenjenega avtomobila ali avtomobilskega ključa na vidnem in lahko dostopnem mestu.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - razlogi izpodbijanja
Vložnik zatrjuje kršitev načela iskanja resnice, vendar brez izkazane kršitve katere od izvedbenih procesnih določb (ki načelo uresničujejo) in vpliva te kršitve na zakonitost pravnomočne sodbe, z zahtevo ne more uspeti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti prenos pristojnosti - krajevna pristojnost v zapuščinskem postopku - bivališče dedičev na območju drugega sodišča
Ker so vsi dediči doma v Občini Trbovlje, bi bilo z njihovega vidika najbrž res smotrno, če bi se zapuščinski postopek opravil pred tamkajšnjim sodiščem. Vendar pa sta si Žalec in Trbovlje po drugi strani geografsko blizu in tako majhna razdalja ne upravičuje celotnega postopka sprožitve postopka za prenos pristojnosti (ki je sam po sebi v opreki z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka), kakor tudi ne posega v zakonsko zasnovan sistem krajevne pristojnosti sodišč.
V vsakem posameznem primeru sodišče presodi, ali so podane vse tiste relevantne okoliščine, ki narekujejo odreditev ali podaljšanje pripora. Ker je tako storilo tudi v tej zadevi, ni kršilo načela enakega varstva pravic.
ZAzil člen 1, 1/3, 2, 2-8, 35.ZUS-1 člen 76, 107. Direktiva Sveta EU št. 2004/83/EC.
azil - mladoletni prosilec - grožnja preganjanja - krvno maščevanje - subsidiarna zaščita - pospešeni ali redni postopek - uporaba Direktive
Če mora pristojni organ za sprejem odločitve, da prosilcu za azil očitno ne grozi preganjanje, ocenjevati in presojati stopnjo intenzivnosti zatrjevanih kršitev človekovih pravic v skladu s pogoji, določenimi v Ženevski konvenciji, po tem ne more biti že iz prošnje očitno, da prosilcu ne grozi preganjanje.
S tem, ko je pritožbeno sodišče valoriziralo vnaprej plačano odškodnino, je vzpostavilo pogoje za pravilno uporabo materialnega prava. Opravilo je le matematično operacijo in torej ni ugotavljalo dejanskega stanja po uradni dolžnosti.
Tožnik s predloženimi listinami, potrdilom o plači tožnikove žene v zadnjih treh mesecih (290.520 SIT) in višini taksnih obveznosti (30.400 SIT) ni izkazal, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnine ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima načelo individualizacije višine odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavnega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203.ZS člen 110, 110/1-1, 110/1-2, 110/2.URS člen 155.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo varstva zaupanja v pravo
Sklicevanje na absolutne zneske prisojenih odškodnin v posameznih primerih ne vzdrži kritike že zato, ker je revidentka v svoji analizi zanemarila učinek padanja kupne moči denarja na višino priznanih nominalnih denarnih zneskov. Tisti skupni imenovalec, ki omogoča primerjavo med primeri ne glede na čas izdaje sodbe sodišča prve stopnje, je le število povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji, vsebovanih v skupnem znesku prisojene odškodnine.
Nesprejemljivo je revizijsko stališče, ki v zvezi z začetkom teka obresti od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo teži k nespremenljivosti sodne prakse, saj bi to onemogočilo razvoj prava in družbe v celoti. Načelo prepovedi retroaktivnosti (155. člen Ustave RS) bi bilo kršeno le v primeru, če bi spremenjena sodna praksa s povratno veljavo zajela zaključena dejanska stanja. Nasprotno pa ni mogoče govoriti o nedopustnem posegu v načelo varstva zaupanja v pravo v primerih, kot je obravnavani, ko je načelno pravno mnenje spremenilo obstoječo sodno prakso na področju obresti od določenih odškodninskih terjatev in s tem poseglo na določena zatečena, toda še ne zaključena stvarna in pravna stanja ter pravna razmerja, ki učinkujejo v prihodnosti.
KZ člen 169, 169/3, 171, 171/1, 171/4, 171/5, 171/6.
žaljiva obdolžitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen storilca - dokaz resnice - očitek kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti - storitev pri obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi - razžalitev
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve se lahko stori le naklepno, ni pa treba, da bi storilec imel namen škodovati osebi, o kateri se trdi ali raznaša nekaj, kar lahko škoduje njeni časti in dobremu imenu.
ZTLR člen 4, 4/2, 28, 28/2, 28/4.ZZK-1 člen 243.ZOR člen 103, 103/1, 154.ZPP člen 7.
dvojna prodaja nepremičnine - dobra vera kupca - ničnost prodaje drugemu od kupcev - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Končni uspeh tožeče stranke, upoštevajoč načelo kavzalnosti vpisov v zemljiško knjigo, je bil v obravnavani zadevi odvisen od rešitve predhodnega vprašanja - veljavnosti oziroma natančneje ničnosti zavezovalnega pravnega posla. Ustaljena sodna praksa je, da ponovna prodaja sporne nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm, zato utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti takšnega pravnega posla zoper nedobrovernega drugega kupca.
zahteva za varstvo zakonitosti - enotni sosporniki - nujni sosporniki - pasivna legitimacija - skupnost dedičev - ugotovitev veljavnosti oporoke sosporništvo - uporabljanje in razpolaganje z dediščino - priznanje oporoke - narava pravnega razmerja
V sporu o veljavnosti oporoke, ki se tiče vseh dedičev in celotne zapuščine, so vsi dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi sodelovati vsi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, ne glede na njihove morebitne izjave priznanja pred pravdo.
pravočasnost revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - zavrženje revizije - delitev skupnega premoženja - velikost deležev na skupnem premoženju
Vrednost izpodbijanega dela sodbe je odvisna od določene vrednosti spornega predmeta in od razmerja med spornim ter uveljavljanim delom tožbenega zahtevka.
Tožnik je v konkretni pravdi uveljavljal zgolj tiste razloge za znižanje preživnine, ki jih je že skušal uveljaviti v pravdi, zaključeni s sodno poravnavo. Nov (drugačen) zahtevek za znižanje preživnine je oprl na nastale spremenjene okoliščine, glede katerih se je s poravnavo zavezal, da jih proti tožencu ne bo uveljavljal. Takšen tožbeni zahtevek pa je, zaradi pravnih učinkov sodne poravnave, neutemeljen.