Namen določbe 998. člena ZOR, po kateri poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno, je jasen ter v teoriji in sodni praksi nesporen: razlog za strožjo obličnost je varstvo poroka pred nepremišljenostjo. Poroštvena pogodba namreč obremenjuje samo poroka, ne pa tudi druge stranke (upnika), pri čemer porok za svoje poroštvo ne prejme plačila. Ker neodplačno jamči za tujo obveznost, ga določba 998. člena ZOR varuje pred prenagljeno odločitvijo in tudi pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika. Tak namen obličnosti pa terja, da mora biti v pisni poroštveni izjavi opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Če obveznost ni opredeljena, ali ni opredeljen tako, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze, pogoj iz 998. člena ZOR ni izpolnjen.
O dopustnosti posega v prostor oziroma skladnosti predvidenega posega s prostorskimi izvedbenimi akti odloča pristojni organ upravne enote, ne glede na morebitno pozitivno mnenje soglasodajalcev.
časovne meje 5. člena ZDen - prodaja nepremičnine - pogajanja - trenutek sklenitve pogodbe
Za presojo, ali je bil določen pravni posel sklenjen znotraj časovnih meja 5. člena ZDen, je relevanten trenutek sklenitve pogodbe, ne pa čas pogajanj, dogovorov, prepoved razpolaganja in podobno.
Predlog v zasebni tožbi, naj se obdolženca kaznuje "za žalitve, katere sta izrekla" (da se obdolženca spozna za kriva in obsodi po zakonu) ne vpliva na presojo objektivne identitete opisa obsojenčevega dejanja v zasebni tožbi in sodbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23620
ZKP člen 17, 18, 148, 148/2, 148/3, 355, 355/1, 371, 371/1-8, 371/1-11, 395, 395/1.KZ člen 111, 111/1-5, 126, 126/8, 249.
razlogi o odločilnih dejstvih - načelo kontradiktornosti - odločilna dejstva - načelo neposrednosti - ponarejanje denarja - zastaranje kazenskega pregona - nedovoljen dokaz - načelo materialne resnice - dokazni postopek - odgovor na pritožbene navedbe - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - najboljši možen dokaz - evro bankovec - sestava mamila
Na izjavo, ki jo dajo občani policistom, ko ti zbirajo obvestila v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku, se sodba ne sme opreti. Sodbe ni mogoče opreti niti na izpovedbo kriminalistov o vsebini izjave, zapisane v uradnem zaznamku.
ZPP člen 41, 41/2, 128, 128/5, 195, 370, 370/3, 377, 384.ZOR člen 176.
dovoljenost revizije - navadni sosporniki - vrednost spornega predmeta - odgovornost imetnika nevarne stvari - prehod odgovornosti - najem in posest stvari
Dejstvo, da so štirje tožniki uveljavljali vsak svoj zahtevek zoper oba toženca z eno tožbo, njihovim zahtevkom ne jemlje procesne samostojnosti, saj so tožniki navadni sosporniki in se vrednost z njihovo revizijo izpodbijanih delov pravnomočne sodbe ne seštevajo, temveč se presojajo ločeno za vsakega posamično, pri čemer je treba pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta iz drugega odstavka 41. člena ZPP upoštevati tudi pri aktivnem sosporništvu, ker se morajo enaki procesni položaji obravnavati enako.
Za odločitev o odškodninski odgovornosti drugega toženca v reviziji grajana presoja o tem, ali je bil drugi toženec v času nastanka škode še najemnik nevarne stvari ali ne, sploh ni pomembna. Zadošča v postopku z revizijo neizpodbojna ugotovitev, da drugi toženec v času škodnega dogodka ni bil njen posestnik in da ni on izročil stroja v popravilo X.Y., še manj pa v uporabo oziroma upravljanje neposredno prvemu tožencu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - uslužbenka pristojnega sodišča kot tožeča stranka - udeležba pristojnega sodišča v drugem sporu zoper toženo stranko
Tehtni razlog za določitev drugega sodišča je, da je tožnica zaposlena pri sodišču, ki naj bi v zadevi odločalo in da je to sodišče že sodelovalo kot tožeča stranka v socialnem sporu proti toženi stranki.
ZST člen 4, 13, 14.ZUS-1 člen 14, 72, 76, 107, 107/2.
oprostitev plačila sodnih taks - nastanek taksne obveznosti - učinek sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Glede na 1. točko 2. odstavka 4. člena ZST bi podani predlog dne 13.7.2002 za oprostitev plačila sodnih taks lahko veljal le za oprostitev plačila sodne takse za sodbo oziroma pritožbo (tožba je bila vložena 24.8.2001), in to tudi, če bi bil poslan, kot navajata tožeči stranki, že v mesecu aprilu leta 2002.
nepopolna revizija - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodba - zavrženje revizije
Vrednosti izpodbijanega dela sodbe posredno (po razmerju med tožbenim zahtevkom in deležem, ki je sporen v revizijskem postopku) ni mogoče ugotoviti. Da bi bila revizija popolna, bi morala biti navedena vrednost izpodbijanega dela sodbe. Med uvodnimi podatki revizije je sicer ročno pripisana navedba "(pcto 3.700.000,00 SIT)", vendar taka navedba (četudi jo je pripisala vlagateljica revizije) še ne pomeni navedbe vrednosti izpodbijanega dela sodbe. To (da gre za vrednost izpodbijanega dela sodbe) namreč iz nje ne izhaja, razen tega pa tudi bistveno presega vrednost obeh zahtevkov (2.050.000,00 SIT). Izostanek navedbe vrednosti izpodbijanega dela sodbe zato pomeni, da je revizija nepopolna.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/5.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - odložitev prisilne odstranitve iz RS
ZAzil sicer ne določa roka, kdaj mora oseba vložiti prošnjo za azil, vendar za tujce, ki nezakonito vstopajo v državo, v 1. odstavku 8. člena določa, da morajo zaprositi za azil v najkrajšem času pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, azilnem domu ali policiji.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23686
ZKP člen 216, 265, 364, 371, 371/1-2, 371/1-11, 497.KZ člen 66.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje v razlogih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - hišna preiskava - navzočnost pri preiskavi - zastopnik preiskovanca - priče pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - prištevnost - psihiatrični pregled obdolženca - varnostni ukrep - obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov - postopek za uporabo varnostnih ukrepov
Sklep o priporu (odreditvi ali podaljšanju) se ne more izpodbijati "kot sodni postopek" v zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo, sicer bi šlo za nedovoljeno podaljševanje zakonskega prekluzivnega roka, predpisanega za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep o priporu med kazenskim postopkom.
Za izrek varnostnega ukrepa po 66. členu KZ ni pomembno, ali je bil storilec v času kaznivega dejanja pod vplivom alkohola ali mamil, marveč je odločilno, da je kaznivo dejanje storil zaradi odvisnosti.
dejanje majhnega pomena - nedovoljen promet orožja ali razstrelilnih snovi
Dobrina, ki jo varuje 310. člen KZ, je javni red in mir, pa tudi splošna varnost ljudi in premoženja, zato hramba velike količine orožja (tudi orožja, katerega promet posameznikom sploh ni dovoljen) nikakor ne more predstavljati tako nizke ogroženosti varovane dobrine, da bi bilo mogoče uporabiti institut dejanja majhnega pomena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23283
ZKP člen 420, 420/2.KZ člen 134, 324/1, 325.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - huda telesna poškodba
Okoliščina, da je oškodovanec takoj po nesreči sam izstopil iz avta, glede na vrsto poškodb (zlom desne ključnice in zvin desnega gleženja) ne izključuje pravilnosti ugotovitve sodišča, da je oškodovanec utrpel hudo telesno poškodbo, saj je bil začasno nezmožen za vsako delo.
KZ člen 169, 169/3, 171, 171/1, 171/4, 171/5, 171/6.
žaljiva obdolžitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen storilca - dokaz resnice - očitek kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti - storitev pri obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi - razžalitev
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve se lahko stori le naklepno, ni pa treba, da bi storilec imel namen škodovati osebi, o kateri se trdi ali raznaša nekaj, kar lahko škoduje njeni časti in dobremu imenu.
pravočasnost revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - zavrženje revizije - delitev skupnega premoženja - velikost deležev na skupnem premoženju
Vrednost izpodbijanega dela sodbe je odvisna od določene vrednosti spornega predmeta in od razmerja med spornim ter uveljavljanim delom tožbenega zahtevka.
ZTLR člen 4, 4/2, 28, 28/2, 28/4.ZZK-1 člen 243.ZOR člen 103, 103/1, 154.ZPP člen 7.
dvojna prodaja nepremičnine - dobra vera kupca - ničnost prodaje drugemu od kupcev - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Končni uspeh tožeče stranke, upoštevajoč načelo kavzalnosti vpisov v zemljiško knjigo, je bil v obravnavani zadevi odvisen od rešitve predhodnega vprašanja - veljavnosti oziroma natančneje ničnosti zavezovalnega pravnega posla. Ustaljena sodna praksa je, da ponovna prodaja sporne nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm, zato utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti takšnega pravnega posla zoper nedobrovernega drugega kupca.
zahteva za varstvo zakonitosti - enotni sosporniki - nujni sosporniki - pasivna legitimacija - skupnost dedičev - ugotovitev veljavnosti oporoke sosporništvo - uporabljanje in razpolaganje z dediščino - priznanje oporoke - narava pravnega razmerja
V sporu o veljavnosti oporoke, ki se tiče vseh dedičev in celotne zapuščine, so vsi dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi sodelovati vsi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, ne glede na njihove morebitne izjave priznanja pred pravdo.