• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 50
  • >
  • >>
  • 161.
    VSLJ Sklep Cst 255/2026
    2.9.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00096613
    ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1.
    zloraba pravice do odpusta obveznosti - podatki za odmero davka - sklep o odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti

    Pritožnik poudarja tudi, da je ves čas postopka sodeloval s FURS ter tudi stečajno upraviteljico in da je po predhodnih pojasnilih ter odsotnosti nadaljnjih zahtev sklepal, da je zahteva že obravnavana oziroma zaključena, kar za odločitev sodišča druge stopnje ni bistveno glede na to, da se mu očita kršitev iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

  • 162.
    VDSS Sodba Pdp 241/2026
    2.9.2026
    DELOVNO PRAVO - DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - JAVNI USLUŽBENCI
    VDSS00097878
    ZSPJS člen 20, 20/1. ZPP člen 8, 360, 360/1. ZNPPol člen 1, 1/2, 4, 4/1. ZSPJS člen 20, 20/1.
    prenos plačnih razredov napredovanj - plačilo razlike v plači - napredovanje delavcev v plačilni razred - napredovanje

    Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da delovni mesti analitika in višjega policijskega inšpektorja nista sorodni delovni mesti v smislu prvega odstavka 20. člena ZSPJS in tako tožnik ni upravičen do prenosa oziroma ohranitve dveh plačnih razredov napredovanj.

  • 163.
    VSLJ Sklep I Cp 1420/2026
    2.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00096247
    ZPP člen 264, 264/1. ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 546, 552.
    začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - sklep o zavarovanju dokazov - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - darilo enemu od zakoncev - izročilna pogodba

    Premoženje, ki ni pridobljeno z delom, namreč ni skupno premoženje, čeprav ga je eden od partnerjev pridobil med trajanjem zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, ampak gre za njegovo posebno premoženje. To velja tudi v primeru, da je bilo premoženje podarjeno obema partnerjema, saj z daritvijo ne postane skupno premoženje, ampak gre za posebno premoženje obeh.

  • 164.
    VSLJ Sklep IV Cp 1394/2026
    2.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00096243
    DZ člen 153, 156, 157, 171. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
    omejitev starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - načelo najmilejšega ukrepa - stiki otroka s staršem - največja korist otroka - izvedensko mnenje

    Pri presoji pogojev za omejitev starševske skrbi je odločilna otrokova ogroženost zaradi okoliščin, ki vplivajo na njegovo sposobnost vzpostavitve in ohranjanja odnosa z drugim staršem. Čeprav ima pri nastanku takšnega položaja določeno vlogo tudi drugi starš, je lahko ukrep omejitve starševske skrbi utemeljen le zoper tistega starša, pri katerem so ugotovljene okoliščine, ki ogroženost otroka povzročajo.

  • 165.
    VDSS Sklep Psp 143/2026
    2.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097552
    ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 206, 206/4.
    lastnost zavarovanca - prekinitev postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - procesne predpostavke za sodno varstvo - socialni spor - razlaga zakonske določbe - pogoji za prekinitev postopka

    Sodišče prve stopnje je za prekinitev postopka imelo pravno podlago v že omenjeni določbi ZPP. Ali so izpolnjeni pogoji za izdajo svetovalnega mnenja je predmet presoje Vrhovnega sodišča RS, ne pa pritožbenega sodišča. V vsakem primeru bo moralo sodišče prve stopnje postopek nadaljevati potem, ko bo sprejelo odločitev Vrhovnega sodišča RS o predlogu za izdajo svetovalnega mnenja.

  • 166.
    VSLJ Sodba I Cp 2155/2025
    2.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00096682
    OZ člen 168, 239, 240, 365, 640, 665, 776. ZGO-1 člen 85, 86, 87, 88. ZPP člen 8, 108.
    jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine - nekvalitetno izvedena dela - neizvedena dela - odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - dokazna ocena - pretrganje zastaranja

    Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se seznani z navedbami obeh strank, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se v obrazložitvi odločbe opredeli do tistih navedb, ki so dopustne in bistvene za odločitev. Sodišče se s pravnim naziranjem tožnikov glede solidarne odgovornosti izvajalca in nadzornika ni le seznanilo, temveč ga je tudi obravnavalo, in pojasnilo zakaj ga je v obravnavanem primeru zavrnilo. Ni treba, da sodišče v sodbi izrecno povzame (prepiše) vso (večkrat ponovljeno) trditveno podlago tožeče stranke, vključno z vsemi stališči teorije in sodne prakse, na katero se je opirala in jo večkrat citirala v svojih vlogah (in kar ponavlja tudi v pritožbi). Zadošča, da se do njih vsebinsko opredeli, kar je v obravnavanem primeru storilo.

  • 167.
    VDSS Sodba Psp 107/2026
    2.9.2026
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDSS00097605
    ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-2, 15/1-5, 15/1-20, 15/2. ZDOsk-1 člen 54, 54/1, 54/2, 54/3, 54/4, 54/5, 54/7. ZPIZ-2 člen 15, 108, 108/3, 111, 111/1. URS člen 2.
    samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti - obvezno zdravstveno zavarovanje - bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - ustavnoskladna razlaga zakona - razlaga zakonske določbe - lastnost zavarovanca obveznega zavarovanja - lastnost zavarovanca - I. kategorija invalidnosti

    Določilo drugega odstavka 15. člena ZZVZZ za samozaposlene zavarovance, ki so ob pravnomočnosti odločbe o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti v pravnomočno ugotovljenem bolniškem staležu, je poterbno razlagati ustavnoskladno in ne zgolj jezikovno. Zaradi pravnomočne odločbe o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti, ne more obvezno zdravstveno zavarovanje ex lege prenehati z dnem pravnomočnosti te odločbe, če je bila samostojnemu podjetniku posamezniku še pred njeno pravnomočnostjo s pravnomočno odločbo ugotovljena začasna nezmožnost za delo za določeno obdobje zaradi bolezni. Na temelju opravljanja samostojne dejavnosti lahko obvezno zdravstveno zavarovanje po zakonu preneha šele s prenehanjem bolniškega staleža, če zavarovanec s pravnomočno ugotovljeno I. kategorijo invalidnosti niti po prenehanju bolniškega staleža dejavnosti ne izbriše iz poslovnega registra.

  • 168.
    VDSS Sodba Pdp 236/2026
    2.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097883
    ZDR-1 člen 36, 36/1, 109, 110, 110/1, 110/1-8. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
    stopnjevitost delovnopravnih sankcij - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - nespoštovanje navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja brez odobritve zdravnika - odhod iz kraja bivanja - zloraba bolniškega staleža

    Iz zakona ne izhaja, da je odpovedni razlog podan samo takrat, kadar odpotovanje iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravniške komisije vpliva na potek zdravljenja. Podan je že, če delavec med začasno odsotnostjo z dela zaradi bolezni odpotuje iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravniške komisije, ne glede na to, ali je to vplivalo na potek zdravljenja.

  • 169.
    VDSS Sodba Pdp 279/2026
    2.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097789
    ZPP člen 300, 300/3, 337, 337/1. ZDSS-1 člen 41, 41/1. ZDR-1 člen 90, 90/1, 90/1-2, 91, 91/5, 114, 114/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - utemeljenost odpovednega razloga - ukinitev delovnega mesta - navidezni odpovedni razlog - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca

    Toženka je dokazala, da je zaradi pospešitve in poenostavitve delovnih procesov ukinila tožnikovo delovno mesto, torej je potreba po njegovem delu postala nepotrebna, čeprav je bil v času reorganizacije še upravičeno odsoten z dela.

  • 170.
    VDSS Sklep Psp 133/2026
    2.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097561
    ZPP člen 112, 112/1, 333, 333/1, 343, 343/1.
    prepozna pritožba - zavržena pritožba

    Ker je bila v tem primeru pritožba vložena po izteku zakonskega roka, je sodišče prve stopnje tožnikovo pritožbo, na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP, utemeljeno kot prepozno zavrglo.

  • 171.
    VSLJ Sklep I Ip 719/2026
    2.9.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSLJ00096550
    ZIZ člen 38, 38/5, 43, 56, 58, 58/1. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
    delni umik predloga za izvršbo - stroški delnega umika izvršilnega predloga - potrebnost izvršilnih stroškov - prostovoljno plačilo - poplačilo upnika v izvršbi - rok za ugovor po izteku roka - ustavitev izvršbe - pravni interes za ugovor - zavrženje ugovora - stroški ugovornega postopka - odločanje o stroških postopka - stroški odgovora na ugovor - odločanje o ugovoru dolžnika

    Zaradi kasnejšega dokončnega poplačila dolga in posledičnega upničinega umika izvršilnega predloga ni več podan pravni interes dolžnika za vsebinsko odločanje o samem ugovoru po roku, kar pa ne pomeni, da utemeljenosti ugovora ni treba presoditi za potrebe odločitve o stroških upničinega odgovora na ugovor. Zgolj na podlagi dejstva, da je sodišče prve stopnje ugovor po roku vročilo upnici v odgovor, in pravila, da v primeru pasivnosti upnika v ugovornem postopku velja domneva resničnosti ugovornih navedb, namreč še ni mogoče zaključiti, ali so bili stroški konkretnega upničinega odgovora na ugovor po roku z dne 8. 4. 2024 objektivno potrebni, ali ne. Da bi to ugotovilo, bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali bi bil ugovor po roku, če ne bi bilo nato umika izvršilnega predloga zaradi kasnejšega plačila dolga, utemeljen ali ne.

    Pri presoji (ne)potrebnosti stroškov za delni umik je treba razlikovati med primerom, ko upnik utesni izvršbo zaradi dolžnikovega prostovoljnega plačila, za katerega sodišče ne more vedeti že na podlagi podatkov v spisu, in primerom, ko gre za prisilno poplačilo, s strani dolžnikovega dolžnika oziroma izvršitelja. V zadnjem primeru stroškov delnega umika načeloma ni mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo, vendar pa po naravi stvari to lahko velja le, če gre za prisilno poplačilo v sami izvršilni zadevi, v kateri je bil podan delni umik.

    Dolžnik pa v obravnavani zadevi v pritožbi ne izpodbija, da je upnica delni umik z dne 1. 10. 2024 za dne 23. 9. 2024 plačanih 54,68 EUR podala zaradi prisilnega poplačila, opravljenega v drugi izvršilni zadevi, in sicer v zadevi I 133/2023. V navedeni izvršilni zadevi I 133/2023 je namreč prišlo do preplačila za znesek 54,68 EUR in je zato to preplačilo upnica upoštevala v obravnavani izvršilni zadevi I 18/2024 ter na ta račun podala delni umik. Ker je bil torej konkretni delni umik z dne 1. 10. 2024 sicer res vložen zaradi prisilnega poplačila, a ne v obravnavani izvršilni zadevi I 18/2024, temveč v zadevi I 133/2023, je treba v zvezi s to vlogo nastale stroške šteti kot potrebne stroške v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ. Brez navedene upničine vloge namreč sodišče samo ne bi moglo šteti, da naj se po volji upnice prisilno preplačilo iz zadeve I 133/2023 upošteva v predmetni zadevi I 18/2024, dolžnik pa bi moral navedeno plačilo, če ne bi bilo delnega umika, uveljavljati z ugovorom, s čimer bi nastali le dodatni stroški. Bistveno je torej, da če upnica delnega umika ne bi podala, sodišče preplačila v zadevi I 133/2023 ne bi moglo samoiniciativno upoštevati kot delnega plačila terjatve, uveljavljane v predmetni zadevi I 18/2024.

  • 172.
    VDSS Sodba Psp 85/2026
    2.9.2026
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDSS00097435
    ZZVZZ člen 26, 44c 44c/1, 44c/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 4, 4/1, 189, 196.
    povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izvedenec medicinske stroke - izvedensko mnenje - upravičenost do povračila stroškov - stroški zdravljenja v tujini

    Stroški zdravljenja v tujini se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja povrnejo le, če je bila napotnica izdana za storitev, ki jo je zavarovanec tam tudi opravil. Po 44.c členu ZZVZZ je namreč bistveno, da je bila storitev opravljena v okviru izdane napotnice (prim. Psp 146/2025). Če storitev z napotnico ni bila zajeta, zavarovanec do povračila stroškov ni upravičen. Ker tožnik ni imel predhodno izdane napotnice izbranega osebnega ali napotnega zdravnika za zdravstvene storitve, ki so bile opravljene na Hrvaškem, posledično na podlagi 44.c člena ZZVZZ, ni upravičen do povračila tako nastalih stroškov zdravljenja v tujini.

  • 173.
    VSLJ Sklep Cst 249/2026
    2.9.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00096619
    ZFPPIPP člen 308, 308/2, 308/2-2. ZD člen 132.
    stečajni postopek - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - dedovanje - ločitvena pravica - neobstoj ločitvene pravice

    Ločitvena pravica upnice do zapustnice je bila vpisana v zemljiško knjigo. S smrtjo zapustnice se je prenesla lastninska pravica na nepremičnini.

    V zemljiško knjigo ostane vpisan po smrti še nekaj časa zapustnik. S smrtjo zapustnice je tako postal nepravilen vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo glede lastninske pravice na nepremičnini zapustnice. Vendar pa to ni razlog za to, da bi moral biti upnik napoten na pravdo za ugotovitev obstoja ločitvene pravice. Dedič po zapustnici je namreč znan: to je stečajni dolžnik. Tako je jasno, da upnikova ločitvena pravica v razmerju do dediča lahko obstaja, četudi dedič še ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik.

  • 174.
    VSLJ Sklep V Cp 812/2026
    1.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095994
    ZPP člen 154, 154/2, 359.
    stroški postopka - ločeno vrednotenje po temelju in po višini - prepoved reformatio in peius - delni uspeh v pravdi - priznanje stroškov glede na uspeh v pravdi

    Pritožniku gre pritrditi, da sodna praksa pri odločanju o stroških postopka v primerih delnega uspeha pravdnih strank (drugi odstavek 154. člena ZPP) včasih dopušča ločeno vrednotenje po temelju in višini zahtevka, rezultat česar je aritmetična sredina obojega (pri čemer gre zlasti za pravde, v katerih se odloča o odškodninskih zahtevkih). Vendar je novejša sodna praksa takšnemu drobljenju pravdnega uspeha vse manj naklonjena, v konkretnem primeru pa se izkaže celo, da bi bila takšna metoda ugotavljanja pravdnega uspeha (četudi bi glede na okoliščine konkretnega primera bila primerna) v pritožnikovo škodo, zaradi česar je ni mogoče uporabiti že iz tega razloga (upoštevati je treba prepoved reformatio in peius v 359. členu ZPP).

  • 175.
    VSLJ Sodba I Cpg 395/2025
    1.9.2026
    POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00096387
    OZ člen 198.
    prodajna pogodba - funkcionalno zemljišče k stavbi - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - pravica uporabe - preklic - uporabnina - plačilo uporabnine

    Toženka je s sklicevanjem na Pogodbo svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, da ima pravni naslov za dostop do svoje nepremičnine preko spornih nepremičnin, zadostila. S tem pa se je trditveno in dokazno breme o tem, da je pravica do dostopa prenehala, ker je bila bodisi podeljena le začasno, ali pa da se je ločila od v tem postopku spornih nepremičnin, prevalilo na tožnico.

  • 176.
    VSLJ Sklep I Cp 1569/2025
    1.9.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00096117
    ZD člen 64, 67, 67/2, 68, 210, 211, 212.
    pisna oporoka pred pričami - oporočna priča - obličnost oporoke - nična oporoka - neobstoječa oporoka - oblika ad valorem - napotitev na pravdo - sporno dejstvo - sporno pravno vprašanje - formalna pomanjkljivost - zakonito dedovanje

    V zapuščinskem postopku se stranke napotijo na pravdo le, če obstaja spor o dejstvih, medtem ko mora pravna vprašanja razrešiti zapuščinsko sodišče samo in v tem primeru strank niti ne sme napotiti na pravdo, razen glede izjem iz 211. in 212. člena ZD.

    V obravnavanem primeru je na prvi pogled jasno, da ena od prič ne ustreza 68. členu, pa tudi ne drugemu odstavku 67. člena ZD. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da take listine ni mogoče šteti za oporoko in da je zato nastopilo zakonito dedovanje.

  • 177.
    VSLJ Sklep Cst 251/2026
    1.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00096262
    ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3. OZ člen 5, 7.
    postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti

    Odločilno je, da dolžnica v izpodbojnem obdobju upnikov ni prenehala plačevati in je obveznosti odplačevala, kolikor je zmogla glede na razpoložljiva sredstva, zlasti v obdobju, ko se je po smrti moža znašla v težki življenjski situaciji. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da načela vestnosti in poštenja ni kršila v razmerju do drugih upnikov, saj je do njih poravnala obveznosti in je v postopku osebnega stečaja terjatev prijavila le upnica (vlagateljica ugovora proti odpustu obveznosti). Zgolj okoliščine, da je pred njo poplačala druge upnike, dolžnici ni mogoče šteti v škodo. Nesporno je, da so njeni prihodki prenizki, da bi poravnala vse zapadle obveznosti. Vendar je ugotovitev, da je insolventna, predpostavka za vodenje postopka osebnega stečaja, ne zadošča pa za odvzem odpusta.

    Ker standardu vestnega in poštenega dolžnika ustreza aktiven dolžnik, pri presoji ni mogoče prezreti pritožbenih navedb, da je dolžnica v postopku odpusta obveznosti sodelovala z upraviteljico in si prizadevala za poplačilo upnice. Sodišče prve stopnje v postopku ni ugotovilo kršitev, ki bi vplivale na odpust obveznosti, iz podatkov v spisu pa izhaja, da je bila dolžnica v času trajanja preizkusne dobe zaposlena in prejemala redne prihodke, od katerih so se v stečajno maso v tem obdobju stekali prilivi iz naslova vračila dohodnine ter zasega in izterjave prejemkov.

  • 178.
    VSLJ Sklep I Cp 134/2026
    1.9.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV - PRAVO DRUŽB
    VSLJ00096357
    ZIZ člen 272, 272/2, 273, 273/1. ZGD-1 člen 4, 7.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - vrnitev darila po razvezi zakonske zveze - poslovni delež - ločenost premoženja družbe in družbenika - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena

    Z začasno odredbo za zavarovanje terjatve na vrnitev poslovnega deleža ni dopustno posegati v premoženje in poslovanje gospodarske družbe, ki je samostojna pravna oseba, ločena od svojih družbenikov. Prepoved razpolaganja s sredstvi družbe ter preusmerjanja njenega poslovanja in finančnih tokov bi pomenila nedopusten poseg v pravice tretje osebe in bi lahko ogrozila njeno poslovanje.

  • 179.
    VSLJ Sklep III Cp 1505/2026
    31.8.2026
    OSEBNOSTNE PRAVICE - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00096054
    ZDZdr člen 39, 39/1, 59.
    omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - paranoidna shizofrenija - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - opustitev psihiatričnega zdravljenja - odklanjanje zdravljenja

    Pritožba obstoju pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr konkretizirano niti ne ugovarja. Poudarja le, da odklanja vsiljeno zdravljenje, ne želi jemati zdravil in je v bolnišnici proti svoji volji. To pa niso razlogi, ki bi vzbujali dvom v pravilnost odločitve sodišča o zadržanju v oddelku pod posebnim nadzorom.

  • 180.
    VSLJ Sklep I Ip 687/2026
    31.8.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSLJ00096547
    ZIZ člen 31.
    ustavitev izvršbe - predlog upnika za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - pravočasnost in utemeljenost

    Predlog za predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja je pravočasen, če je vložen pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na edino sredstvo izvršbe.

  • <<
  • <
  • 9
  • od 50
  • >
  • >>