ZDR-1 člen 129, 130, 131, 134, 134/2. ZPP člen 337, 337/1.
regres za letni dopust - dodatek za delovno dobo - odpoved pravici do plačila premalo izplačanih plač - povračilo stroškov prehrane med delom - zakonske zamudne obresti
Toženka da ni izpolnila svoje obveznosti iz 131. člena ZDR-1 in tožnici ni izplačala regresov za leta 2018, 2021 in 2022, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno (delno) ugodilo zahtevku iz tega naslova.
Tožnica se kot delavka ni mogla veljavno odpovedati dodatku za delovno dobo, saj gre za zakonsko določen del plače, ki je stalen in obvezen (129. člen ZDR-1). Izplačilo dodatka za delovno dobo je zakonska obveznost, ki se ji tožena stranka kot delodajalec oziroma njen direktor ne more izogniti, zlasti ne z izpovedjo, da ni bil opozorjen, da se dodatek ne izplačuje oziroma da niti ni vedel za obveznost izplačila tega dodatka.
ZDR člen 11, 11/1, 29, 29/1, 127, 127/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 154, 154/3, 163. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16/1, 16/1-a.
pogodba o zaposlitvi - skupen namen pogodbenih strank - metode razlage - osnovna plača - dodatki k plači - vrednost spora - bruto plača - plačilo razlike v plači
Za iskanje skupnega namena pogodbenih strank je pomemben čas sklepanja pogodbe, ker sta stranki takrat izoblikovali voljo za sklenitev pogodbe in tej skladno s soglasjem volj izoblikovali medsebojne pravice in obveznosti. Lahko pa so (med drugim) pomembne tudi okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih pravic in obveznosti iz časa po sklenitvi pogodbe (pred sporom), kadar se na njihovi podlagi v okoliščinah primera lahko sklepa (za nazaj) o njunem razumevanju v pogodbi urejenih medsebojnih pravic in obveznosti in s tem o njunem skupnem namenu (ob sklepanju pogodbe).
Če bi toženka štela, da pri dodatku ni šlo za fiksen znesek plače, se je od toženke utemeljeno pričakovalo najmanj, da bi preverjala, ali tožnik pridobiva posle in ustrezno korigirala znesek. Ker tega ni storila, se utemeljeno šteje, da je med tožnikom in toženko prišlo do dogovora o plačilu za delo najmanj v višini 3.100,00 EUR neto, ki velja in ga je toženka dolžna upoštevati.
Skladno z določbo 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. V tem primeru mora oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
obvestilo o prispeli sodni pošiljki - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - fikcija vročitve - zamudna sodba - procesna jamstva
Institut fikcije vročitve je v slovenskem pravnem redu uveljavljen z namenom zagotavljanja učinkovitosti sodnih postopkov in varstva pravice do sojenja v razumnem roku. Njegov namen ni, da bi se stranko prikrajšalo za pravico do izjave, temveč v preprečitvi zavlačevanja postopkov zaradi neprevzemanja sodnih pisanj.
Institut fikcije vročitve zasleduje legitimen cilj: ravnotežje med pravico posameznika do izjave in interesom učinkovitega sodnega varstva. Ključno je, da zakon predvideva varovalke (dokazovanje nepravilne vročitve, vrnitev v prejšnje stanje), ki preprečujejo kršitve pravice do enakega varstva pravic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo - diskriminacija - utemeljen razlog za odpoved - delavec pred upokojitvijo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti nezakonita zaradi tega, ker je bila tožnici vročena manj kot 24 ur pred dopolnjenim 58. letom starosti. Pogoji varstva pred odpovedjo se presojajo po stanju na dan podaje odpovedi. Ker je bila odpoved podana 13. 3. 2023, tega dne pa tožnica še ni imela statusa delavke pred upokojitvijo po 114. členu ZDR-1, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da varstva pred odpovedjo ni uživala.
Delodajalec v odpovedi ni dolžan navesti, kako konkretno bo po reorganizaciji razdelil posamezne naloge.
ZDR-1 ne določa obveznosti delodajalca, da pod spremenjenimi pogoji zaposli delavca, ki mu iz poslovnega razloga odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Toženka torej ni bila dolžna preveriti, ali lahko tožnico zaposli na drugem delovnem mestu.
zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče - imenovanje novega izvršitelja - prosta izbira izvršitelja - prevzemnik
Drži sicer, da je v primeru razrešitve izvršitelja treba praviloma ravnati v skladu z 287. členom ZIZ, to je, da predsednik Zbornice, po izdaji odločbe o razrešitvi izvršitelja, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja. Vendar je uporaba navedene določbe ZIZ po oceni pritožbenega sodišča utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga (novega) izvršitelja. Ker je v skladu z tretjim odstavkom 44.a člena ZIZ (od uveljavitve novele ZIZ-E) izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku, mora sodišče, če je upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, takemu predlogu slediti.
hišni pripor - izjemnost pripora za mladoletnike - postopek proti mladoletnikom - ponovitvena nevarnost - sorazmernost - poskus uboja
Pri mladoletniku so prisotne izrazito negativne osebnostne lastnosti, saj je slednji medosebne konflikte pripravljen reševati z nožem, na način, da tudi poskuša drugemu vzeti življenje, in mu torej človekovo življenje kot najpomembnejša kazenskopravna dobrina ne predstavlja ovire za dosego lastnih interesov, saj kljub mladosti naj ne bi imel zadržkov do uporabe noža, kot sredstva za izvršitev obravnavanega dejanja. Dejanje pa naj bi storil celo v prisotnosti svoje matere in prijateljev.
Izpostavljene okoliščine (da še ni bil kaznovan, da se redno šola) so že upoštevane do te mere, da je zoper mladoletnika odrejen hišni pripor in ne pripor. Tako je tudi po presoji pritožbenega sodišča še vedno neogibno potreben in sorazmeren ukrep zoper mladoletnika ravno ukrep hišnega pripora, ki bo lahko preprečil njegovo izkazano ponovitveno nevarnosti in dosegel cilj, to je varovanje zdravja in življenja drugih morebitnih oškodovancev in tako ta ukrep opravičuje poseg v njegovo osebno svobodo.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 18 kazenskih točk - dejansko stanje
Ker je o storilčevi odgovornosti za prekrške že pravnomočno odločeno, so pritožbene trditve, ki se nanašajo na okoliščine storjenih prekrškov (storilec izpostavlja, da se trudi biti vesten, odgovoren in pazljiv, a je včasih ob vseh nesrečah in delu na avtocesti to težko in da ne spada med tiste voznike, ki s svojo predrznostjo resno ogrožajo soudeležence v prometu), v predmetnem pritožbenem preizkusu neupoštevne. To velja tudi za navedbe, da je prekršek dne 3.2.2025 storila njegova žena.
V primeru, če so pogoji izpolnjeni, je sodišče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno izreči. Zato pa v predmetnem postopku tudi ni mogoče uspeti s pritožbenimi trditvami, da storilec izpit nujno potrebuje za opravljanje zaposlitve (prevoz kisikovih jeklenk po Sloveniji), da je žena na dolgotrajni bolniški, da ena od hčera hodi v osmi razred, druga piše diplomsko in da ga skrbi, kako bi izguba vozniškega dovoljenja vplivala na njegovo finančno stanje. Je pa na tem mestu storilcu pojasniti, da bo lahko v 15 dneh po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot je bil poučen v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.
začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - ničnost pravnega posla
Tožbeni zahtevek in predlog za izdajo začasne odredbe morata biti v funkcionalnem razmerju, kar pomeni, da morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da koneksnosti med prepovedjo vsakršnega razpolaganja, oddaje v najem tretjim osebam ali izvedbo kakršnihkoli drugih podobnih poslov in zahtevano vzpostavitvijo prvotnega lastninskega stanja ni, ampak predlagana začasna odredba (v zavrnjenem delu) presega tožbeni zahtevek.
URS člen 14, 137. ZDOdv člen 8, 8/1, 8/2, 12. ZPP člen 151.
ustavno načelo enakosti pred zakonom - zastopanje pred sodišči v RS - Državno odvetništvo - stroški zastopanja - povračilo pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - uporaba odvetniške tarife
Prvi odstavek 8. člena ZDOdv določa, da se stroški zastopanja državnega odvetništva v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve, kar pomeni, da je podana zakonska podlaga za uporabo Odvetniške tarife tudi za zastopanje Državnega odvetništva. Takšna ureditev ne posega v ustavno načelo enakosti.
DZ člen 239, 239/2, 240, 241, 242, 243, 267, 267/1, 268, 272, 272/3, 272/4. ZNP-1 člen 5, 5/2, 6, 6/2.
zapuščinski postopek - sposobnost za sodelovanje v postopku - skrbnik za poseben primer - izbira skrbnika - varovanje pravic in koristi - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - želje varovanca - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - izrek sklepa - pravica do izjave
Kadar sodišče odloči o imenovanju skrbnika za posebni primer, določi tudi obseg njegovih obveznosti in pravic (četrti odstavek 272. člena DZ). Pritožnica pravilno opozarja, da je v izreku izpodbijanega sklepa obseg skrbnikovih nalog - varovanje pravic in koristi varovanke v zapuščinskem postopku - (pre)široko opredeljen, oziroma, da je podano vsebinsko nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Brez upoštevanja zapisa v obrazložitvi sklepa, da bo lahko A. A. sama podala dedno izjavo in izrazila svojo voljo pri sklenitvi morebitnega dednega dogovora, bi bil lahko zapis v izreku sklepa napačno tolmačen na način, da je skrbnica upravičena v imenu A. A. opravljati vsa procesna dejanja v zapuščinskem postopku (tudi podati dedno izjavo in izraziti voljo pri sklenitvi morebitnega dednega dogovora). Upoštevajoč ugotovljene omejitve varovanke sodi natančen opis skrbnikovih obveznosti in pravic v izrek sklepa, ne (le) v njegovo obrazložitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00087423
ZPP člen 314, 314/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1. OZ člen 6. ZPotK člen 21, 21/3.
delna sodba - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - opustitev pojasnilne dolžnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ugovor zastaranja - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - načelo dobre vere in poštenja - slaba vera banke - retroaktivnost - novejša sodna praksa - novejša sodna praksa SEU
Toženka se je že med postopkom opredeljevala do drugačne razlage pravne podlage, ki jo je vzpostavila nova sodna praksa. Zato se na neobrazložen odstop od sodne prakse, ki jo je poznala, se do nje opredeljevala, se je o njej tudi sama izjavila, ne more sklicevati. Konkretni primer namreč ne po dejanski ne po pravni plati ne odstopa od drugih primerov iz sodne prakse, v katerih je bilo na podlagi ugotovitve o nepoštenosti pogodbenega pogoja zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti ugodeno zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnih poslov.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - obstoj obnovitvenega razloga - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - ničnost pogodbe o preužitku - poslovna sposobnost zapustnika - psihiatrično izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - skrbnost stranke pri predlaganju dokazov - nedovoljene pritožbene novote - predlog za izločitev sodnika - predlog za prenos krajevne pristojnosti
S predlogom za obnovo postopka ni dopustno uveljavljati napačnosti ugotovitev oziroma pravne presoje (pri čemer je bila izdana sodba tudi že pritožbeno preizkušena), prav tako razloga za obnovo postopka ne more predstavljati nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno in odpravljanje morebitnih hib dokaznega postopka in dokazne ocene. Nasprotno stališče bi pretirano ošibilo vrednoto pravnomočnosti in odprlo možnosti za vedno novo preverjanje dokazne ocene, na kateri temelji pravnomočna odločba, čemur izredna pravna sredstva niso namenjena.
ZD člen 63, 64, 74, 74/1, 210, 212, 212-1, 213, 213/1. ZPP člen 7, 215.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pisna oporoka pred pričami - lastnoročna oporoka - ugovor neveljavnosti - trditveno in dokazno breme - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - stroški v zapuščinskem postopku
Trditveno in dokazno breme za ugovor neveljavnosti oporoke je na dediču, ki se na neveljavnost oporoke sklicuje in ne stvar zapuščinskega sodišča, da jih z zaslišanjem prič išče in ugotavlja samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00086982
ZIZ člen 270, 272, 273. ZPP člen 319, 319/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 7.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrženje predloga za začasno odredbo - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata pri izdaji začasne odredbe - ponovni predlog za izdajo začasne odredbe - identiteta zahtevka
Začasni ukrepi so tako po pravu RS kot ob uporabi navedene direktive dopustni, ko pa je o začasnem ukrepu pravnomočno odločeno, pa res iudicata predstavlja oviro za ponovno odločanje o isti stvari.
prezadolženost dediča - prezadolženost zapuščine - ločitev zapuščine - pogoji za ločitev zapuščine - verjetnost obstoja terjatve do zapustnika - ločitev zapuščine od premoženja dedičev - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Upniku ni treba dokazovati prezadolženosti, kar potrjuje tudi novejša sodna praksa (npr. VSL sklep II Cp 1953/2015, VSL sklep I Cp 1077/2015, VSL sklep II Cp 224/2016 in drugi). Če bi moral upnik izkazovati prezadolženosti dediča, bi to pomenilo neupravičeno široko razlago 143. člena ZD.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5. OZ člen 179. ZKP člen 538, 538/1.
neupravičena obsodba - pravica do denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - pogojna obsodba - delovna nesreča - izkazana smrt osebe - pravni standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - relevantno časovno obdobje - odmera višine odškodnine
538. členu ZKP v prvem odstavku določa, da ima pravico do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe tisti, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali je bil spoznan za krivega, pa mu je bila odpuščena kazen, pozneje pa je bil v zvezi z izrednim pravnim sredstvom novi postopek pravnomočno ustavljen ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je bila obtožba zoper njega zavrnjena ali je bila s pravnomočnim sklepom obtožnica zavržena.
Zmotno meni pritožba, da tožnikove bolečine niso bile dovolj visoke, da bi mu pripadala odškodnina, ker ni potreboval strokovne pomoči psihiatra oziroma psihologa, saj se tovrstne odškodnine priznavajo glede na osebno dojemanje oškodovanca, kar je sodišče prve stopnje ugotavljalo na podlagi neposrednega zaslišanja tožnika in prič.
Ne držijo pritožbena zatrjevanja, da je vprašanje morebitnega zastaranja kondikcijskega zahtevka v postopku izdaje začasne odredbe, v katerem tožnica zahteva začasno zadržanje izvrševanja kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnin, bistveno. Tožnica je zahtevala ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in tožbo utemeljevala na varstvu sebe kot potrošnika, ki ji ga daje nacionalna zakonodaja (ZVPoT in ZPotK) in tudi evropski pravni red (Direktiva 93/13). Ničnost v OZ je predpisana v javnem interesu, kar seveda velja tudi, če se ugotovi ničnost potrošniških pogodb, to še toliko bolj, ker načeloma veljajo potrošniki za šibkejše stranke. Tožnici kondikcijskega zahtevka niti ne bi bilo treba postaviti. Ničnost namreč pomeni absolutno negacijo pravnega posla, pri čemer gre v konkretnem primeru še za varstvo šibkejših-potrošnikov. Nični pravni posli namreč lahko ustvarjajo tudi druge posledice, na katere stranka morda ni mislila. Lahko gre tudi za odškodninsko odgovornost. Ničnost torej nujno ne povzroča zgolj zahtevkov iz neupravičene obogatitve. To izhaja tudi iz dejstva, da se na ničnost pravnega posla lahko sklicuje vsakdo, ne zgolj pogodbeni stranki, da ničnost učinkuje sama po sebi, brez kakršnegakoli akta, da zahtevek na ugotavljanje ničnosti ne ugasne, in da ne obstaja možnost konvalidacije ničnega pravnega posla, če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Kolikor je tako, pa kondikcijski zahtevek na plačilo v obravnavani zadevi, ko gre za potrošniško varstvo, ni v razmerju prejudicialnosti in zato v tej fazi postopka, ko se z začasno odredbo zahteva zgolj začasno zadržanje izvrševanja kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke na nepremičnini, za katera je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da sta nična, ni relevantno vprašanje pravnega interesa za ničnostno tožbo, če bi se izkazalo, da dajatveni zahtevek ne bi bil utemeljen zaradi morebitnega zastaranja.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa
Sodišče druge stopnje je, na podlagi skupne ocene vseh listinskih dokazov, presodilo, da zatrjevani dogodki, ki jih sicer nasprotni udeleženec ne zanika, ne omogočajo zaključka, da nasprotni udeleženec izrečenih ukrepov ne spoštuje, ter da jih ni mogoče oceniti kot takšna, da bi lahko pri predlagateljici in pri otrocih še vedno vzbujala občutek ogroženosti in strahu.