• Najdi
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>
  • 821.
    VSL Sodba II Cp 457/2024
    22.1.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00082612
    OZ člen 5, 88, 88/1. ZVPot člen 23, 24. ZPotK-2 člen 52. URS člen 33. ZPP člen 163, 163/4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah preambula 16. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 7.
    varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - protipravno ravnanje banke - načelo vestnosti in poštenja - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - dolžnost razkritja informacij - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - jasnost pogodbenih določil - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - merilo povprečnega potrošnika - dokazna ocena izpovedi prič - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izrek stroškovne odločitve - začetek teka roka - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti
    Ni pomembno, ali je banka mogla napovedati znatno spremembo tečaja, niti da ni bilo gotovo, ali se bo tečajno tveganje realiziralo v škodo ali v korist tožnikov; odločilno je, da je glede na pretekle izkušnje (potek gospodarskih kriz in finančnih zlomov) morala pričakovati, da v odplačilni dobi kredita lahko pride do velikih pretresov na valutnem trgu in s tem do tečajnih sprememb.

    Ob sklepanju pogodbe je poleg ZPotK veljal tudi ZVPot, ki pri opredelitvi nepoštenosti pogodbenega pogoja izhaja iz utemeljenih pričakovanj potrošnika glede izpolnitve pogodbe oziroma uveljavljanja svojih pogodbenih interesov. Potrošnik jih lahko oblikuje, če ponudnik kot informacijsko in pogajalsko močnejša stranka ravna v skladu z vestnostjo in poštenjem. Poskrbeti mora torej za prenos tistih informacij, ki bodo (povprečnemu) potrošniku omogočili enakovreden pogajalski položaj. Da zahteva po lojalnem in pravičnem sodelovanju ponudnika vključuje upoštevanje potrošnikovih interesov, izhaja tudi iz 16. uvodne izjave Direktive 13/93. Dolžnost informiranja potrošnika tako ni določena za nazaj, ampak je veljala že ob sklenitvi pogodbe.

    Ker je za presojo odločilen kriterij povprečnega potrošnika, obseg dolžnega pojasnila ni odvisen od stopnje kreditojemalčeve izobrazbe.
  • 822.
    VSC Sodba Cp 24/2025
    22.1.2025
    STANOVANJSKO PRAVO
    VSC00082514
    SZ-1 člen 95, 111. OZ člen 51, 615. SPZ člen 92.
    izselitev iz stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - najemno razmerje - podaljšanje najemnega razmerja
    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženka ni uspela dokazati, da bi tožnica soglašala s podaljšanjem najemnega razmerja s toženko. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je zato pravilno zaključilo, da zgolj na podlagi izpostavljenega dejstva, da je tožnica toženki dopuščala, da stanovanje uporablja, ter ji za uporabo stanovanja zaračunavala znesek, ki ustreza znesku najemnine (ki ga je tožnica plačevala v času sklenjene najemne pogodbe), ni moč sklepati na soglasje pravdnih strank o podaljšanju najemne pogodbe.
  • 823.
    VSL Sklep III Cp 1945/2024
    22.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00082711
    ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
    odločanje o stroških pravdnega postopka - uporaba odvetniške tarife - pavšalni pritožbeni očitki - obrazloženost pritožbenih navedb - pritožbeni stroški
    V pritožbi podani razlogi so le pavšalno povzeti po zakonu, pri čemer niso ne konkretizirani, ne obrazloženi in so posledično neizkazani.
  • 824.
    VDSS Sodba Pdp 562/2024
    22.1.2025
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00083618
    OZ člen 130, 130/1, 319, 319/1. ZJU člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/1, 34.
    vračilo stroškov specializacije - obljuba dana drugemu - predstojnik - Republika Slovenija
    Toženec se je pogodbah o osnovnem in specialističnem izobraževanju in usposabljanju zavezal določen čas ostati v delovnem razmerju pri ministrstvu B. (in ne katerem koli drugemu ministrstvu). Delodajalec v državnem organu je sicer res Republika Slovenija (prvi in drugi odstavek 3. člena ZJU), vendar pa pravice in dolžnosti delodajalca v državnem organu izvršuje predstojnik (prvi odstavek 4. člena ZJU) oziroma z njegove strani pooblaščena oseba (34. člen ZJU). Toženec ni zatrjeval, da bi mu predstojnik ministrstva B. ali pa ustrezno pooblaščena oseba (le) tega ministrstva odpustila dolg plačila sorazmernega dela stroškov usposabljanja in izobraževanja. Obveznost namreč preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja (prvi odstavek 319. člena OZ). Toženec pa tega ni zatrjeval, pač pa je zatrjeval, da so mu na ministrstvu A. obljubili, da mu teh stroškov usposabljanja in izobraževanja ne bo treba plačati. Obljuba, dana drugemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, pa ne veže tretjega - v konkretnem primeru ministrstva B. (prvi odstavek 130. člena OZ).
  • 825.
    VSC Sklep II Cp 26/2025
    22.1.2025
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSC00082009
    ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
    sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
    Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo izvedenki, da porušeno delovanje ščitnice vpliva tako na psihično stanje kot tudi na delovanje srca, pljuč in vseh ostalih funkcij v telesu, ki so povezane s ščitničnimi hormoni, in ni podvomilo o strokovnosti njene ocene, (-) da bi ob nezdravljenju tako porušenega delovanja ščitnice zadržana huje ogrožala svoje zdravje in tudi življenje, saj bi lahko prišlo do motenj srčnega ritma in celo do zastoja srca; (-) da zadržana zdravila za zdravljenje ščitničnih težav neracionalno odklanja, ker jim ne zaupa; njena odklonilnost pa je posledica trenutnega psihičnega stanja, zaradi katerega je do kakršnegakoli diagnosticiranja zdravstvenih težav in uvajanja novih zdravil nezaupljiva in že v začetku povsem odklonilna. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno zaključilo, da je podan tudi pogoj iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, to je hudo ogrožanje zdravja in življenja zadržane.
  • 826.
    VDSS Sodba Pdp 6/2025
    22.1.2025
    DELOVNO PRAVO
    VDS00083712
    ZDR-1 člen 77, 77-5, 114, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 325, 325/2.
    starejši delavec - varovana kategorija delavcev - varstvo pred odpovedjo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - način prenehanja delovnega razmerja
    Starejši delavci na podlagi 114. člena ZDR-1 uživajo posebno varstvo le pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Posebno varstvo torej velja le pred izrecno navedenimi oblikami odpovedi, ne pa tudi pred drugimi načini prenehanja delovnega razmerja kot jih določa 77. člen ZDR-1, med katerimi je tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sodbo sodišča (5. alineja 77. člena ZDR-1).
  • 827.
    VSL Sklep I Cp 46/2024
    21.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00082275
    SPZ člen 33, 33/1, 34, 75. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
    posestno varstvo - motenje posesti - varstvo pred imisijami - sprememba posestnega stanja - izvrševanje posesti - gostinska dejavnost - trditveno in dokazno breme - oteženo izvrševanje posesti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Tožnica ni ne zatrjevala ne dokazovala, v čem je sprememba (prejšnjega) posestnega stanja. Prav ta dejstva (in ne koncentracija smradu in škodljivih snovi v zraku, ki naj bi jo izmeril izvedenec ekološke stroke) pa so pravno odločilna za presojo, ali je očitano dejanje motilno. Bistveno je, da pred motenjem obstoječi način izvrševanja tožnikove posesti postane otežen in položaj posestnika resnično poslabšan prav zaradi ravnanja tožene stranke.

    Tožeča stranka je vložila sicer sklepčno tožbo, saj je navedla minimum tistih dejstev, ki še zadoščajo za nastanek s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice. Vendar se je njeno trditveno breme oziroma dolžnost substanciranja trditev iz tožbe povečala zaradi ugovorov, ki jih je podala tožena stranka. Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je po vložitvi sklepčne tožbe dolžna ponuditi tožeča stranka, se namreč navezuje na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka, ter pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.

    Posestno motnjo lahko predstavljajo tudi imisije, če odvrnejo posestnika od uporabe stvari ali ga pri uporabi stvari motijo, vendar le, če so v smislu prvega odstavka 75. člena SPZ prepovedane: to je, če presegajo mero, ki je običajna glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere, ali ki povzročajo znatno škodo.

    Tudi če bi šlo za kršitev določb pravdnega postopka o prekluziji, bi morala pritožba zatrjevati, da je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP), česar pa pritožba ne pove. Zato s pritožbeno grajo ne more uspeti. Gola kršitev določene določbe ZPP namreč ne zadošča za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
  • 828.
    VSL Sklep III Cp 2229/2024
    21.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00082280
    ZD člen 131, 132. ZPP člen 100, 205.
    mirovanje postopka - nadaljevanje pravdnega postopka - predlog za prekinitev postopka - smrt stranke med pravdo - pooblaščenec stranke - dediči stranke - razlogi za prekinitev postopka - konflikt interesov - začasni skrbnik zapuščine
    Toženec, ki ga v postopku zastopa pooblaščenec, je tekom postopka umrl. Ker pooblastilo za zastopanje v pravdi s smrtjo stranke ne preneha, se postopek kljub strankini smrti brez prekinitve nadaljuje z njenim pooblaščencem, ki zastopa dediče, dokler mu ti pooblastila ne prekličejo (100. člen ZPP). Pravdno pooblastilo torej s smrtjo pooblastitelja ne ugasne. Na mesto pooblastitelja stopijo dediči, ki so v tistem trenutku še neznani, vendar pooblaščenec že deluje zanje. Glede na to, da dediči pooblastila pooblaščencu niso preklicali, jih pooblaščenec po pokojnem tožencu zastopa od trenutka toženčeve smrti dalje. Dediči so namreč univerzalni pravni nasledniki in pokojnikova zapuščina preide na dediče v trenutku smrti.
  • 829.
    VSL Sklep I Cpg 588/2024
    21.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00083675
    ZPP člen 154, 154/1, 168. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-3.
    stroški pravdnega postopka - oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - odmera stroškov
    Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Zakon višjemu sodišču ne daje podlage, da pritožnika oprosti plačila stroškov nasprotne stranke, ki so bili odmerjeni in mu naloženi v plačilo z izpodbijanim sklepom.
  • 830.
    VSL Sklep III Cp 38/2025
    21.1.2025
    BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00082710
    ZPSVIKOB-1 člen 1, 1-1, 3, 3/1, 3/3, 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 33, 48. ZPSVIKOB člen 9, 45. URS člen 22, 26. ZBan-1 člen 253a, 261a, 347, 350, 350a. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta člen 85.
    sklep o krajevni nepristojnosti - sprememba zakona - pravica do izjave - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - podrejene obveznice - imetniki podrejenih obveznic - odškodninska odgovornost bank - denarna odškodnina
    Pravica stranke do izjave izhaja iz 22. člena Ustave in je njen osrednji element. Nanaša se tako na dejanska kot pravna vprašanja. Njen namen je zagotoviti stranki, da vpliva na odločitev sodišča. Možnost učinkovitega vpliva na odločitev sodišča ji je zato treba omogočiti. Tožnik se ob vložitvi tožbe in obravnavane pritožbe ni mogel soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. To pomeni, da se ni mogel izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo. V teh posebnih okoliščinah bi moralo sodišče zaradi zahtev pravice do izjave tožniku omogočiti, da se pred odločitvijo o pristojnosti sodišča izjavi glede zakonskih sprememb. Vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma z morebitno prilagoditvijo zahtevka, ker teh sprememb (logično) ob vložitvi tožbe ni mogel upoštevati. Z uveljavitvijo ZPSVIKOB-1 je torej nastal poseben pravni položaj, v katerem je treba pred odločitvijo o pristojnosti in zaradi uresničitve pravice do izjave najprej dati tožniku možnost, da tožbo zasnuje v skladu s spremenjeno zakonodajo.
  • 831.
    VSM Sklep I Cp 658/2024
    21.1.2025
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSM00082787
    ZSKZ člen 16a. ZNP-1 člen 40, 40/1, 161.
    razdružitev solastne nepremičnine - stroški postopka
    Glede na to, da so bili solastniki nepremičnine, ki je bila predmet delitve, zgolj predlagateljica in tri nasprotne udeleženke, je skupne stroške ustrezno razdelilo med štiri solastnike, kot pojasnjeno v 36. do 41. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker Občina ... ni bila solastnica zemljišča, ki je bilo predmet delitve, temveč je postala lastnica dela nepremičnine šele po opravljeni delitvi solastne nepremičnine, skupnih stroškov delitve stvari v solastnini ne krije.
  • 832.
    VSL Sodba I Cpg 414/2024
    21.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00082852
    ZPP člen 285, 287, 287/2. OZ člen 963.
    zavarovalna pogodba - izliv vode - škoda zaradi izliva vode - vzrok škodnega dogodka - dokazni predlog za zaslišanje priče - primernost dokaznega sredstva - dokazovanje z izvedencem - nepredlagani dokazi - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
    Ni utemeljen očitek tožeče stranke, da bi jo moralo sodišče prve stopnje opozoriti, da bo kot edini dokazni vir glede obstoja razlogov za izlitje vode, ki po zatrjevanju tožeče stranke izvirajo iz pomivalnega stroje, štelo sodnega izvedenca. Ni dolžnost sodišča, da stranke opozarja in poziva na predložitev ustreznih dokazov; vsaka stranka je namreč sama odgovorna za uspeh dokazovanja svojih trditev.
  • 833.
    VSC Sodba in sklep II Kp 57277/2017
    21.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00082472
    KZ-1 člen 209. ZKP člen 100, 101/1, 100/2, 104, 104/1, 104/2, 105, 105/1, 105/2. OZ člen 168, 186, 253, 253/2.
    premoženjskopravni zahtevek - povrnitev škode - adhezijski postopek - premoženjska škoda - pogodbena kazen
    Odločitev o premoženjskopravnem zahtevku v adhezijskem postopku se lahko sprejme šele na podlagi presoje konkretnega primera v obliki upoštevanja vseh relevantnih določb civilnega, materialnega in procesnega prava.

    Premoženjskopravnem zahtevku kazensko sodišče ne sme ugoditi, če oškodovanec v pravdi ne bi mogel uspeti.

    Vprašanje (višine) premoženjske koristi v sferi obtožencev ni nujno enako (višini) premoženjske škode v sferi oškodovane družbe.

    Kumulativno uveljavljanje pogodbene kazni in povrnitve škode ni dopustno.

    Adhezijski postopek ne sme nerazumno in prekomerno obremenjevati kazenskega postopka.
  • 834.
    VSL Sodba II Cp 437/2024
    21.1.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00082264
    OZ člen 131, 131/1, 132, 179, 299.
    povzročitev škode - kaznivo dejanje grožnje - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - krivdna odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - resna grožnja - protipravno ravnanje povzročitelja - premoženjska škoda - zasebno varovanje - nepremoženjska škoda - strah - pravno priznana škoda - intenziteta in trajanje strahu - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - prisoja zakonskih zamudnih obresti
    Sodišče je storilo napako pri subsumpciji svojih ugotovitev glede tega, ali prestani strah v konkretnem primeru upravičuje tožnika do odškodnine za nepremoženjsko škodo, ko je ocenilo, da je bil ta strah glede na vse okoliščine premalo intenziven, preveč neznaten, da bi upravičeval denarno odškodnino. Napačno je tudi presodilo račun kot izkaz škode zaradi nastalih stroškov za varovanje.
  • 835.
    VSL Sklep I Cpg 3/2025
    21.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00082128
    ZIZ člen 58, 58/4, 76, 76/2, 239, 279. ZPP člen 343.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - ustavitev postopka zavarovanja - odločanje o ugovoru - pravni interes
    Pravni interes za vložitev ugovora ima dolžnik, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Z odločitvijo bi se torej njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.

    Potem, ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zavarovanja in v ustavljenem postopku ne more več opravljati nobenih procesnih dejanj, bi morala druga dolžnica konkretizirano navajati, v čem bi ji vsebinska odločitev o ugovoru prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
  • 836.
    VSL Sklep III Cp 49/2025
    21.1.2025
    BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00083847
    ZPSVIKOB-1 člen 1, 1/1, 1/1-1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 48, 48/1. ZBan-1 člen 253a, 261a.
    odškodninska odgovornost bank - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - izbris obveznic - nadaljevanje prekinjenega postopka - imetniki podrejenih obveznic - izključna krajevna pristojnost - sklep o nepristojnosti - nov zakon - pravica do izjave
    Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper A. zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.
  • 837.
    VSM Sodba X Kp 7907/2017
    21.1.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00083782
    KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 227, 227/2. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3.
    kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - zastaranje kazenskega pregona - dokončanje kaznivega dejanja - fiktivna pogodba - posojilna pogodba - dokazni standard gotovosti - domneva nedolžnosti - oprostilna sodba - dokazna ocena
    Odločilna dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo in razjasnilo v celoti in popolno, kolikor je bilo to mogoče, izvedene dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa razumno zaključilo, da upoštevaje domnevo nedolžnosti - v okviru katere je dokazno breme v domeni tožilca, ki mora obdolženčevo krivdo dokazati z najvišjim dokaznim standardom, to je onkraj razumnega dvoma - ni moglo z gotovostjo ovreči zagovora obdolženca in ima resne dvome v utemeljenost očitkov v obtožnici, zato je ravnalo v njegovo korist in ga oprostilo obtožbe.
  • 838.
    VSL Sodba II Cp 1251/2024
    21.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00082075
    ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 318, 318/1, 318/1-1.
    zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev tožbe - pravilnost vročitve - neuporaben hišni predalčnik - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo - pravica do odgovora na pritožbo - navedbe v odgovoru na pritožbo - povrnitev potrebnih stroškov - nepotrebni stroški
    Ne glede na težave z neuporabnim hišnim predalčnikom je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se šteje vročitev tožencu za opravljeno 5. 10. 2023, ker mu je bilo 20. 9. 2023 puščeno obvestilo o pošiljki, na katerega ni reagiral, pošiljka sama pa zaradi neuporabnega predalčnika kasneje ni bila puščena v njem. Na navedeno je bil pravilno opozorjen, tako s strani Pošte kot tudi s strani sodišča. S strani slednjega je prejel tudi poizvedbo, ki mu je bila puščena na vratih. Z golim zanikanjem, da ničesar ni prejel, ne more uspeti, še zlasti ne zato, ker trdi, da je njegov predalčnik ves čas v redu v funkciji in da ga je pregledoval.
  • 839.
    VSL Sodba II Cp 66/2024
    21.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00082195
    DZ člen 74. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
    tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje zakonca - procesno trditveno in dokazno breme - kršitev določb pravdnega postopka
    Trditveno in dokazno breme o obstoju in velikosti posebnega premoženja in vložkih iz posebnega premoženja v skupno premoženje je na zakoncu, ki se sklicuje na posebno premoženje.
  • 840.
    VSL Sklep I Cpg 9/2025
    21.1.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00082348
    ZPP člen 155.
    potrebni pravdni stroški - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja - strokovni pomočnik - strokovno znanje - preverljivost izvedenskega mnenja
    Stališč in zaključkov sodnih izvedencev tožeča stranka sama brez strokovnih pomočnikov ne bi mogla preverjati, saj ne razpolaga z obsežnim strokovnim znanjem, zaradi česar je utemeljeno angažirala strokovne pomočnike, specializirane za konkretno področje, ki so podali navedbe in izpodbijali nasprotna stališča.

    Ker ima stranka v strokovno zahtevnih primerih pravico mnenje sodnega izvedenca preizkusiti (tudi) s strokovnim pomočnikom, s katerim poskuša ovreči mnenje sodnega izvedenca, v tej zadevi, ko je šlo za razrešitev zahtevnih strokovnih vprašanj, ne more biti dvoma, da je bil ta strošek potreben po merilih 155. člena ZPP.
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>