izločitev dokazov - pravica do uporabe svojega jezika - postavitev sodnega tolmača - predkazenski postopek - kazenska ovadba - izvedba naroka
Pritožbeno sodišče poudarja, da je vprašanje potrebe po pritegnitvi sodnega tolmača v (pred)sodnem postopku za primer, ko oškodovanka uradnega jezika postopka ne obvlada brezhibno, treba presojati konkretno, glede na okoliščine posameznega primera. Upoštevati je treba stopnjo razumevanja jezika s strani oškodovanke, naravo in obseg njene udeležbe v postopku ter vrsto procesnih dejanj, pri katerih sodeluje.
Čeravno je zagovornica drugačnega mnenja, je podaja kazenske ovadbe (zgolj) predprocesno dejanje, ki ni enakovredno zaslišanju priče ali obdolženca v kazenskem postopku.
Iz ponujenih razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje zanesljivo izhaja, da (in zakaj) je bila zagotovitev vnukinjine pomoči pri premostitvi kakšne jezikovne bariere oškodovanke na policiji ob naznanitvi kaznivega dejanja nasilja v družini dne 2. 10. 2024, ki naj bi ga storil obdolženi, zadostna, na ravni zagotovljene učinkovite komunikacije in razumevanja pritožbeno problematizirane uverture v (pred)kazenski postopek.
ZZK-1 člen 14, 40, 150. SPZ člen 105, 105/6, 127b, 127b/3, 127b/4.
sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine - skupni del stavbe - pomožna nepremičnina - hipoteke - prepoved odsvojitve in obremenitve - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - vsebina listine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Soglasja upnikov iz tretjega odstavka 127.b člena SPZ ne more nadomestiti dejstvo, da se zoper sklep o priznanju izločitvene pravice niso pritožili. To soglasje mora biti izrecno.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno breme - dokazni standard - težko nadomestljiva škoda - položitev varščine - varščina namesto začasne odredbe
Z založitvijo varščine po prvem odstavku 275. člena ZIZ ni mogoče nadomestiti vrzeli v predlagateljevem trditvenem gradivu. Kadar ta ne zmore konkretno opredeliti, tako kot tega ni zmogla pritožnica, kaj natanko je tista nevarnosti, ki mu grozi, si s položitvijo varščine ne more pomagati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00085611
ZKP člen 496, 496/1, 496/2. KZ-1 člen 70a.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa - nevarnost storitve kaznivega dejanja
Glede na podano izvedensko mnenje je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je A. A. nevaren za okolico in da je nevarnost ponavljanja hudih kaznivih dejanj mogoče odpraviti le z zdravljenjem v Enoti za forenzično psihiatrijo, Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor, prav tako da potrebuje varstvo in stalen nadzor. Kot je višje sodišče pojasnilo že v prejšnjem sklepu (sklep II Kp 29374/2021 z dne 13. 9. 2023), bi za odpravo varnostnega ukrepa, za kar se zavzema pritožba, bila ključna ugotovitev, da je pri A. A. odpravljena nevarnost, da bi na prostosti storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje, kar pa upoštevaje vse zgoraj navedeno, ni bilo ugotovljeno. Poudariti je, da je namen varnostnega ukrepa zdravljenje in varstvo storilca kaznivega dejanja in da je Enota za forenzično psihiatrijo na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor pristojna tudi za varstvo, ne le za zdravljenje, obdolženega pa zaradi nevarnosti, da bi storil kakšno hudo kaznivo dejanje, ni mogoče namestiti v SVZ Hrastovec, kjer gre le za zdravstveni zavod, kot je to v mnenju poudarila tudi Komisija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085160
ZOPNI člen 5, 6, 20, 21, 27, 28, 28/2, 34.
začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasni ukrep - začasna odredba - hitrost postopka - pogoji za izdajo ukrepa - uporaba posebnih predpisov - premoženje nezakonitega izvora - izpodbojna zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - stopnja verjetnosti - pogoji za začasno zavarovanje - ožji družinski član - povezane osebe - prenos premoženja - izvor premoženja - predmet odvzema premoženjske koristi
V postopku začasnega zavarovanja premoženja nezakonitega izvora (v teku pravde) se za odreditev začasnega zavarovanja ali za njegovo podaljšanje smiselno uporabljajo določbe 3. poglavja ZOPNI (začasno zavarovanje odvzema in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora) ter ZIZ (glej drugi odstavek 28. člena ZOPNI). Materialnopravni pogoji za začasno zavarovanje se presojajo po 20. členu ZOPNI, saj gre za specialni predpis, glede teka postopka pa se smiselno uporabljajo določbe ZIZ.
Začasno zavarovanje se odredi zoper osumljenca, obdolženca, obsojenca ali zapustnika, za katerega so podani utemeljeni razlogi za sum, da razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora ali zoper pravnega naslednika ali povezano osebo, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na to osebo (prvi odstavek 21. člena ZOPNI). Sodišče se pri odrejanju zavarovanja ne spušča v presojo zakonitosti podlag za pridobitev premoženja, temveč se omeji na oceno sorazmernosti na podlagi predloženih podatkov (del tretji odstavek 21. člena ZOPNI).
Postopek odvzema nezakonito pridobljenega premoženja temelji na obrnjenem dokaznem bremenu in mora tožnica, kot to določa 27. člen ZOPNI, navajati dejstva in predlagati dokaze, iz katerih izhaja domneva nezakonitosti izvora premoženja; v primeru prenosa na povezane osebe pa tudi dejstva in dokaze, da je bil prenos opravljen brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti; če pa gre za prenos na ožje povezano osebo ali ožjega družinskega člana, pa dejstva in dokaze, iz katerih izhaja domneva o brezplačnosti prenosa. To ob upoštevanju drugega odstavka 5. člena in 6. člena ZOPNI pomeni, da je morala tožnica navajati in (zaenkrat) vsaj z verjetnostjo izkazati, da je med obsegom premoženja, ki je bilo pridobljeno in neto dohodki prvega toženca (oziroma tožencev) podano očitno nesorazmerje; da je bilo premoženje nezakonitega izvora prenešeno na drugo in tretjo toženko in da sta druga in tretja toženka ožji družinski članici prvega toženca oziroma, da je bil prenos nanju opravljen brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. Tožnica je temu trditvenemu in dokaznemu bremenu tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostila.
vpis spremembe zastopnika v sodni register - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - začasni zastopnik - pooblastilo za sklic skupščine
V danem primeru gre namreč za izredno situacijo, ki je Družbena pogodba ni predvidela in je ne ureja. Določila Družbene pogodbe so bila (glede na njeno ubeseditev) namreč sprejeta za redno normalno poslovanje in za redno imenovanje direktorja, v konkretnem primeru pa je šlo za imenovanje začasnega člana uprave oziroma direktorja v skladu z drugim odstavkom 273. člena ZGD-1 in tovrstnega imenovanja citirane določbe Družbene pogodbe ne preprečujejo oziroma ga ne izključujejo.
Pritožniku torej ni mogoče očitati, da si, kar poudarja v pritožbi, kot poslovodja ni prizadeval za izboljšanje finančnega stanja družbe. Kljub temu pa ni mogoče mimo dejstva, da v ugovoru zoper sklep z dne 21. 8. 2024 ni niti trdil, da ni mogel vplivati na to, da stečajna masa ne zadošča za vračilo založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka niti ni oporekal ugotovitvi upraviteljice, da v stečajni masi ni nobenega premoženja.
storilec prekrška - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - akcesorna pridružitvena odgovornost - razbremenitev odgovornosti
Kadar neposredni storilec stori prekršek pri opravljanju dejavnosti v imenu pravne osebe, z njenimi sredstvi in za njen račun, je za prekršek odgovorna pravna oseba. Zaradi tesne povezanosti med storitvijo prekrška in dejavnostjo pravne osebe se pravna oseba svoje odgovornosti lahko razbremeni le izjemoma.
Res sta pri urah vožnje navzoča samo kandidat in učitelj vožnje in bi bila zahteva, da drug delavec pravne osebe vsakič sproti na kraju samem preverja, ali se zaposleni drži navodil, prestroga in praktično neizvedljiva, vendar to ne pomeni, da pravna oseba ne bi mogla izvajati občasnih preverjanj na kraju samem, občasnih razgovorov z zaposlenim o tem, kdaj izpolnjuje evidenčni karton in dnevni razvid vožnje ter kako preverja, ali imajo kandidati zaščitno opremo. Prav tako je od nje mogoče pričakovati, da ne glede na to, da je zaposlene že seznanila z njihovimi obveznostmi, občasno ponovno opozarja na pravilno in pravočasno izpolnjevanje dokumentacije o vožnjah in na ta način osvežuje njihovo znanje.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 5. ZVPot člen 1, 1/10, 21, 21/3, 22, 22/4, 22/5, 23, 24. OZ člen 87.
švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepoštenost pogodbenega določila - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - pravica do izjave - pobotni ugovor v pravdi - vsebina izreka sodbe
Merila pojasnilne dolžnosti so avtonomen pravni standard evropskega potrošniškega prava, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo razlago SEU, da mora banka podati zadostna pojasnila in informacije, da bo lahko razumno pozoren in preudaren potrošnik, ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bil sklenjen kredit, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
ZP-1 člen 57c, 57c/2, 59, 59/1, 59a, 59a/1, 59a/2, 59a/3.
nedovoljenost zahteve za sodno varstvo - napoved zahteve za sodno varstvo - pravica do pravnega sredstva - plačilo polovičnega zneska globe - vročitev zagovorniku - vročitev odločbe - pravica do vložitve pravnega sredstva - pravica do vložitve zahteve za sodno varstvo - odpoved pravici - odpoved pravici do zahteve za sodno varstvo
Polovično plačilo globe, (ne)napoved zahteve za sodno varstvo ali njen umik so instituti pritožbenega prava, ki se medsebojno dopolnjujejo, vsem pa je značilno, da stranka z njihovo uporabo izrazi voljo, da se pravici do pravnega sredstva odpove.
Storilka je polovično globo plačala pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 57.c člena ZP-1 pravico do zahteve za sodno varstvo izgubila, kar velja tudi v primeru, ko je zagovorniku odločba o prekršku bila vročena kasneje, saj je tudi v tem primeru storilka (kršiteljica) polovično plačilo globe izvršila pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VDS00086529
ZFPPIPP člen 427, 440, 441. ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 208, 208/1.
izbrisni razlog - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPIPP - družbeniki kot pravni nasledniki družbe - zavrženje tožbe
Z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP pravna oseba preneha (441. člen ZFPPIPP), družbeniki tako izbrisane družbe pa niso njeni pravni nasledniki. Ker je toženka prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more več biti pravdna stranka (prvi odstavek 76. člena ZPP), te procesne pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti.
URS člen 50. ZPIZ-2 člen 19, 53, 53/5, 54, 54/1, 54/1-3, 108, 108/2, 111, 111/1, 116, 116/1. ZZZDR člen 12. ZDSS-1 člen 71.
vdovska pokojnina - vključitev v obvezno zavarovanje - prejemanje nadomestila za brezposelne
Potrebno je ločiti med opredelitvijo pravice do vdovske pokojnine in izplačevanjem le-te. Izplačevanje se zamakne na dan, ko ne bo več vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje. Edina ovira za začetek izplačevanja vdovske pokojnine je, da je tožnica kot prejemnica denarnega nadomestila (19. člen ZPIZ‑2) vključena v obvezno zavarovanje. Ko bo tožnici obvezno zavarovanje prenehalo, se ji bo vdovska pokojnina lahko začela izplačevati.
finančni leasing - znižanje kupnine - leasingojemalec - dobavitelj - materialno procesno vodstvo - tožbeni predlog - izločitev izvedenca - ogled - zavrnitev predloga stranke za izrek sodišča o nepristojnosti - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje bo moralo znova odločati o predlogu toženke za izločitev angažiranega izvedenca in se v tem okviru opredeliti do razlogov, ki jih le-ta uveljavlja, s čimer se bo izognilo omenjeni absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka.
Dokaze izvaja sodišče in sodišče je tisto, ki mora samo in po uradni dolžnosti poskrbeti, da se dokazi izvedejo pravilno. Povedano drugače, sodišče mora tudi v primeru, če ni zahtev in predlogov strank, samo poskrbeti, da nepristranski in neodvisni izvedenec izdela ustrezno ekspertizo.
Po presoji pritožbenega sodišča bi morala tožnica jamčevalne zahtevke uveljavljati v ustrezni obliki. Formalno sicer ni bila stranka prodajne pogodbe, vendar je dejanski kupec vozila, na katerega so bili (pritožbeno nesporno) preneseni jamčevalni zahtevki, medtem ko je leasingodajalec dejansko samo plačal kupnino. Pravilna je toženkina pritožbena teza, da bi morala tožnica skladno z najprej neenotno in nato ustaljeno sodno prakso (glej predvsem odločbo VS RS II Ips 38/2012 z dne 17.10.2013) pri jamčevalnem zahtevku za znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak poleg dajatvenega uveljavljati tudi oblikovalni zahtevek za znižanje kupnine.
Tožba, ki jo je treba popraviti tako, da se tožbeni predlog pravilno formulira z namenom, da stranka doseže pravno varstvo, ki ga zahteva, ni neodpravljivo nesklepčna. Sodišče prve stopnje je po pravilu o materialnem procesnem vodstvu bilo dolžno tožnico vzpodbuditi k pravilnem oblikovanju zahtevka. Namen razjasnjevalne dolžnosti je tudi preprečiti, da bi stranka izgubila pravdo in prišla ob pravno varstvo samo zaradi nepravilnega predloga. Zaradi pobude sodišča prve stopnje se v konkretnem primeru cilj pravde, gledano z očmi nepravnika, ne bi spremenil. Vsem udeležencem postopka (sodišču prve stopnje, tožnici in toženki) je bilo ves čas jasno, kakšno pravno varstvo uveljavlja tožnica oziroma kakšen je konkretni cilj pravde, ta pa se zaradi pravilnega oblikovanja zahtevka v ničemer ne bi spremenil.
ZGD-1 člen 503, 503/3, 503/4. ZST-1 člen 3. ZPP člen 152.
družbeniška tožba - actio pro socio - predujem za stroške postopka - založitev predujma
Določba četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 predstavlja lex specialis, t.j. izjemo od splošnega pravila iz 3. člena ZST-1, po katerem mora sodno takso plačati tisti, ki je predlagal uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, in 152. člena ZPP, po katerem vsaka stranka sama predhodno krije svoje stroške postopka. Namen zakonodajalca, ki je določil, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba, je v olajšanju položaja družbenikov, ki lahko z družbeniško tožbo brez stroškovnih obremenitev nadomestijo ali sanirajo opuščena ravnanja družbe same, ki bi primarno morala poskrbeti za to, da družbeniki in poslovodje pravilno ter vestno izpolnjujejo svoje obveznosti v razmerju do družbe.
jamčevalni zahtevek - pravočasnost grajanja napake - običajne lastnosti stvari - pravočasnost izpolnitve - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - fiksni rok - zastopanje pravne osebe - pooblastitev
Običajne lastnosti kupljene stvari pomenijo tudi skladnost s tehničnimi predpisi, v konkretnem primeru za prodajo na trgu EU torej z Uredbo 2016/2045. Mogoče pa je, da se stranke dogovorijo, da ima stvar boljše oziroma slabše lastnosti od tistih, ki so običajne za stvari take vrste (3. točka 459. člena OZ).
ZDR-1 člen 9, 14, 20, 20/3, 73, 73/1, 77, 118, 118/1, 200, 200/1, 200/2, 200/3. OZ člen 2, 3, 86, 86/1, 88, 88/1, 119, 119/1. ZGD-1 člen 270, 270/2, 286, 286/2, 286/2-2, 286/2-3, 283. ZPPOGD člen 4, 4/1, 4/1-7, 4/3. ZPP člen 181, 286, 286/3, 286/4, 287, 287/2, 325, 327, 327/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1.
poslovodja družbe - odpoklic iz krivdnih razlogov - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost pogodbenega določila - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Pogodbena ureditev, po kateri poslovodni delavec po odpoklicu s funkcije (tudi krivdnem) nadaljuje z delovnim razmerjem, ni v nasprotju z moralnimi načeli. Opravljanje dela v delovnem razmerju ni nemoralno. Pogodbeno določilo o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja ne predpostavlja, kot neutemeljeno prikazuje toženka v pritožbi, da bi članica uprave svojo funkcijo opravljala brez zahtevane skrbnosti, pri čemer sodišče prve stopnje tega, ali toženka tožnici (še) lahko zaupa, utemeljeno ni ugotavljalo, saj za odločitev ni bistveno (bistveno bi bilo v primeru, če bi si tožnica prizadevala za reintegracijo na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1).
Tožnici po odpoklicu s funkcije članice uprave, ker ji toženka skladno z veljavnim določilom pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe ni zagotovila nadaljevanja delovnega razmerja, delovno razmerje ni zakonito prenehalo.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00085439
ZPP člen 41, 41/2. ZPSVIKOB-1 člen 48, 48/3, 48/4, 48/5. ZST-1 člen 19, 19/2, 20, 20/1.
odmera takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - določitev vrednosti spornega predmeta - kumulacija zahtevkov - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - več tožencev - več tožnikov
Na podlagi drugega odstavka 41. člena ZPP se v primeru, da uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper istega toženca več zahtevkov, ki imajo različno podlago, ali zoper več tožencev, določi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
V takem primeru pa je po drugem odstavku 41. člena ZPP, na katerega pri ugotavljanju vrednosti zahtevka izrecno napotuje drugi odstavek 19. člena ZST-1, odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka. Vrhovno sodišče je že potrdilo, da se v takem primeru po drugem odstavku 41. člena ZPP ne določi le stvarna pristojnost, ampak tudi vrednost spornega predmeta, ki je relevantna za odmero sodne takse.
V konkretnem primeru gre za objektivno kumulacijo zahtevkov več tožnikov, ki temeljijo na različnih pravnih in dejanskih podlagah zoper različni toženki. Določitev vrednosti zahtevka oz. predmeta v takšnem primeru, kot že navedeno, določa drugi odstavek 41. člena ZPP. Če tožeča stranka postavi tudi podrejeni zahtevek, se zanj na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZST-1 plača tretjina takse, predpisane za ta zahtevek.
Šele ko bo tožeča stranka spremenila tožbo in ko bo jasno, kdo je toženka v predmetnem postopku, ter bo določen primarni in (morebitni) podredni zahtevek in vrednost spora pred Okrožnim sodiščem v Mariboru ter Okrožnim sodiščem v Ljubljani, bo sodišče prve stopnje lahko pravilno določilo, kakšna je taksna obveznost tožnikov v predmetnem postopku.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/8. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/2. ZPP člen 236, 237, 237/1.
ocena delovne uspešnosti - kriteriji
Delo tožnice je bilo nestrokovno in nenatančno. Osnutki so bili neustrezni, potrebno je bilo več popravkov oziroma jih je bilo potrebno napisati na novo. Pogosto so se pojavljale napake v imenih, opravilnih številkah in zapisu besedila. Pri delu ni bila samostojna, čeprav je zasedala delovno mesto, na katerem se je pričakovalo samostojno preučevanje najtežjih zadev, dodeljevalo pa se ji je spise povprečne in lažje zahtevnosti, ni znala povezovati znanja različnih delovnih področij, imela pa je tudi neprimerno komunikacijo s sodelavci ter neustrezen odnos do uporabnikov. Navedene ugotovitve utemeljujejo podajo ocene nezadovoljivo, kar pomeni opravljanje dela pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 20, 20/3, 49, 49/4, 73, 73-1, 73/1-6, 85, 85/1, 118, 200, 200/1, 200/2, 200/3. OZ člen 73, 82, 82/1, 86, 86/1. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2-2, 268/2-3, 270, 270/2, 283. ZPPOGD člen 4, 4/1, 4/1-7. URS člen 22. ZPP člen 8, 181, 286, 286/3, 287, 287/2, 325, 327, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 350, 350/2, 354, 354/1.
poslovodja družbe - prenehanje delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja - ničnost pogodbenega določila - odpoklic poslovodje iz krivdnih razlogov
Določba pogodbe o zaposlitvi za poslovodenje družbe, ki tožniku podeljuje pravico do nadaljevanja delovnega razmerja v družbi tudi v primeru prenehanja pogodbe o poslovodenju iz krivdnih razlogov (pri čemer se ti krivdni razlogi nanašajo izključno na obveznosti iz naslova poslovodenja), ni nična. Zakon nadaljevanja delovnega razmerja z nekdanjo poslovodno osebo ne prepoveduje, sodna praksa pa ga dopušča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00085226
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-14, 512, 513. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 30, 30-1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZST-1 člen 37, 3771. ZST-1 tarifna številka 91111, 91112.
zahteva družbenika za informacije - pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - posredovanje dokumentov - umik zahteve - ustavitev postopka - povrnitev stroškov postopka - nagrada za nepravdni postopek - neocenljiva zadeva - vrednotenje odvetniških storitev - merila - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sodna taksa za postopek na prvi stopnji - umik predloga v nepravdnem postopku - znižana sodna taksa - vrnitev preveč plačane sodne takse
Zahteva predlagatelja za informacije in vpogled na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo, zato je treba vrednost storitve določiti glede na merila iz 3. člena OT.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, ali in kako je sodišče prve stopnje uporabilo merila iz 3. člena OT, zato je utemeljen pritožbeni očitek, da sklepa ni mogoče preizkusiti.