povračilo stroškov v zvezi z delom - dnevnice - stroški prehrane med delom - regres za letni dopust - letni dopust - dokazno breme
Ker je bil tožnik obe leti (2010 in 2011) pri toženi stranki zaposlen več kot šest mesecev, je upravičen do regresov za letni dopust za leti 2010 in 2011 v celoti.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – delo na višini – deljena odgovornost – odmera višine odškodnine – denarna odškodnina
Tožnik ni bil seznanjen s pravilnim opravljanjem dela, delo pri toženi stranki pa je opravljal tako kot je bilo običajno, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku ni podan.
ZGD pravice do odpravnine za odpoklicanega člana oziroma predsednika uprave niti ne predvideva niti ne izključuje, zato je morebitna pravica do odpravnine prepuščena volji strank, ki se o tem lahko dogovorita v skladu s pravili iz obligacijskega prava.
Sprememba sistema upravljanja družbe iz dvotirnega v enotirni sistem kot zakonsko predvidena možnost od leta 2006 dalje sodi v sfero delodajalca in kot ekonomsko-poslovni razlog predstavlja podlago za izplačilo odpravnine tožniku zaradi odpoklica.
plačilo regresa za letni dopust - prijava terjatve v stečajnem postopku - zavrženje tožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku do insolventnega dolžnika je predpogoj za obravnavo tožbe (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Tožnik vtoževane terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko ni prijavil, zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo.
ZSPJS člen 49, 49a, 49b, 49č. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 27.
izplačilo razlike v plači – prevedba v plačni razred – prevedba osnovne plače javnega uslužbenca in uvrstitev v plačni razred
Določbo 49a. člena ZSPJS je potrebno razumeti tako, da se ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva upošteva količnik, ki je bil za delovno mesto oziroma naziv določen v individualnem delovno pravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu.
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je toženka dolžna tožnici plačati stroške postopka po tem, ko je tožnica tožbo umaknila, ker ji je toženka po prejemu tožbe povrnila neutemeljeno prejeti znesek štipendije. Takšen sklep je zakonit, kljub temu da je toženka stroške postopka plačala še pred njegovo izdajo, saj ob vložitvi zahteve za plačilo stroški še niso bili plačani, toženka pa sodišča o plačilu stroškov pred izdajo sklepa tudi ni seznanila.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (z upoštevanjem delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005501
ZKP člen 159, 241, 355, 355/2, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372. KZ-1 člen 113, 113/1, 175, 175/1, 175/2.
pravica do uporabe svojega jezika – soočenje prič – nezakoniti dokazi – dokazi, pridobljeni z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov – začasen odlog odvzema prostosti – izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – zloraba prostitucije – sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja – celovita presoja izvedenih dokazov – pomoč h kaznivemu dejanju – kazenska sankcija – odvzem premoženjske koristi – pritožba, podana v škodo obtoženca – trgovina z ljudmi – razpolaganje z ljudmi
Pritožniki nimajo prav, da se pri zakonskem znaku „zaradi izkoriščanja“ zahteva, da bi morala obtoženca oškodovankam, ki so se prostituirale „pobrati večino zaslužka“ oziroma da bi moralo iti za nesorazmerno plačilo ali čezmerno prikrajšanje oškodovank. Pritožniki zmotno razumejo sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 259/2007, ko trdijo, da je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da gre za zakonski znak izkoriščanja le tedaj, ko osebe, ki se prostituirajo, izročajo tistemu, ki pri tem sodeluje več kot polovico zaslužka oziroma večino zaslužka. Zagovornik obtoženega N.K., odvetnik B.P. pravilno sklepa, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 378/2005, vendar nima prav, da je Vrhovno sodišče stališče iz te sodbe v kasnejših odločbah spremenilo. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje izhodiščnemu stališču sodišča prve stopnje, da zakonski znak „izkoriščanje“ pomeni, da imata obtoženca korist od prostituiranja in prejemata denar. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je šlo za kontinuirano izvrševanje in za utečen posel. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta obtoženca sodelovala pri prostituciji oškodovank na način, da sta ustvarjala zaslužek, torej sta od sodelovanja pri prostituciji oškodovank imela koristi, saj se jima očita, da sta v dokaj kratkem kontinuiranem časovnem obdobju s tem zaslužila 82.350,00 EUR. Iz opisa obravnavanega kaznivega dejanja kot tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je opisano sodelovanje obtožencev pri prostituciji, ko so jima morale oškodovanke izročati polovico zaslužka, predstavljalo njuno dejavnost, šlo je za donosen posel iz katerega sta ustvarjala zaslužek (beseda „zaslužek“ po Slovarju slovenskega knjižnega jezika med drugim pomeni „pridobivanje denarja z opravljanjem kakega dela, službe“, beseda „zaslužiti“ pa po Slovarju slovenskega jezika pogovorno pomeni „imeti stalen vir dohodkov“). Pri razlagi pojma izkoriščanja je potrebno izhajati tudi iz pomena te besede po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Tako beseda „izkoriščati“ med drugim pomeni „delati, da kaj prinaša ugodnosti, izkoristiti ugodne priložnosti oziroma kaj v gospodarske namene“. Gospodarski namen nekega delovanja oziroma dejavnosti pa je vedno v tem, da prinaša dobiček oziroma kot že prej navedeno donosen posel oz. zaslužek. In prav za to gre v obravnavani zadevi, to izhaja iz opisa obravnavanega kaznivega dejanja, ta dejstva je sodišče prve stopnje tudi zanesljivo ugotovilo, o tem ima izpodbijana sodba prepričljive razloge. Osebni prispevek obtožencev pri tej dejavnosti: da sta dala na razpolago prostor, kjer se je izvajala prostitucija, tja pošiljala stranke ter njuno drugačno sodelovanje pri tem ne izključuje sodelovanja zaradi izkoriščanja in ne pomeni, kot trdi zagovornik obtoženega R.P., odvetnik B.G., „tržno in korektno dogovorjen način obračunavanja storitev in sredstev, ki naj bi dekletom omogočila, da lahko izvajajo prostitucijo“. V obravnavanem primeru (tako iz opisa kaznivega dejanja kot tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe) izhaja, da sta obtožena K. s sodelovanjem pri prostituciji oškodovank zahtevala za „njun prispevek pri sodelovanju“ polovico zaslužka, kar je, glede na dejstvo, ki ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je bil posel dobro utečen in jima sploh ni bilo potrebno skrbeti, da bo zaslužek pridobljen jasno, da je šlo za sodelovanje pri prostituciji zaradi izkoriščanja. Sodelovanje pri prostituciji oškodovank iz kakega drugega razloga je povsem izključeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074406
ZASP člen 130, 158, 159, 168, 185. ZPP člen 318.
kršitev avtorske pravice - javna priobčitev - zamudna sodba - nesklepčnost zahtevka - uveljavljanje civilne kazni - sporočanje podatkov
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice pa ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
pomoč prava nevešči stranki – pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo – poprava predloga
Sodišče je dolžno stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče predlagateljici moralo hkrati opozarjati tudi na to, da si lahko zagotovita zastopanje po pooblaščencu.
ZASP člen 40, 41, 41/1, 107, 107/1, 107/2. ZTLR člen 22, 22/2.
materialna avtorska pravica – pogodba o avtorski produkciji – izdelava nove stvari – zahtevek na izročitev stvari – prenos materialnih avtorskih pravic
S pogodbami o filmski produkciji je prvi toženec prenesel materialne avtorske pravice na tožečo stranko. S tem pa je za tožečo stranko (producenta) v razmerju do prvega toženca nastal tudi na avtorskem pravu temelječ zahtevek na izročitev stvari, ki je nosilec avtorskega dela (in na kateri je vsebovano avtorsko delo).
izločitveni zahtevek potomca – izločitev iz zapustnikovega premoženja – skupnost – znatnejša pomoč – obračun vlaganj in koristi – vrednotna metoda – zloraba procesnih pravic – protispisnost – trditveno in dokazno breme
Premoženje, ki ga upravičenci izločajo, ne sodi v zapuščino marveč gre za izločanje iz zapustnikovega premoženja
V pravdi po tožbi na podlagi 32. člena ZD sodišče odloča o bistvenih in znatnejših prispevkih tako zapustnika kot potomca v dvogeneracijsko skupnost. Obračuna takšne skupnosti se je treba lotiti na vrednoten način. Takšno izhodišče pa sodišča ne odvezuje dolžnosti, da se s pravo mero opre na objektivna (merljiva) dejstva.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0067950
ZTLR člen 29, 72. ZLPPO člen 6. ZLNDL člen 1. ZPP člen 163, 163/1, 163/2.
lastninska pravica – pravica uporabe – družbena lastnina – priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini
Tožnica, ki v postopku lastninskega preoblikovanja predmetnih nepremičnin ni imela v otvoritveni bilanci, v postopku njenega lastninskega preoblikovanja predmetnih nepremičnin ni mogla pridobiti v svojo last. Z zaključkom lastninskega preoblikovanja podjetij spor o obsegu družbenega premoženja in morebitno "naknadno" lastninjenje tega premoženja ni več mogoče.
Priposestvovanje se nanaša na lastninsko pravico, in ne pravico uporabe oziroma imetništvo pravice uporabe, zato bi tožnica sporne nepremičnine lahko priposestvovala le od pretvorbe pravice uporabe navedenih nepremičnin v lastninsko pravico.
ZTLR priposestvovanja stvari v družbeni lastnini ni dopuščal.
plačilo preko organizacije za plačilni promet – nakazilo banki – pogodba o vodenju transakcijskega računa – denar kot generična stvar – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje – premik premoženja – pasivna legitimacija – pobot
Tožnik (odvetnik) je zavarovalnici sporočil napačen transakcijski račun, zaradi česar je bila odškodnina nakazana tretjemu in ne odškodninskemu upravičencu (njegovi stranki). Do neutemeljenega premika premoženja je prišlo med tožnikom, ki je stranki odškodnino vseeno nakazal, ter tretjim, ne pa med tožnikom in banko, ki je svojo terjatev do tretjega pobotala z nakazilom. Banka zato ni pasivno legitimirana v sporu zaradi neupravičene obogatitve.
Banka je nakazilo dolžna izvesti, ne da preverja, ali se ime in priimek ter številka transakcijskega računa prejemnika nakazila ujemajo. To preverja le pri nalogodajalcu, ne pa pri prejemniku nakazila.
OZ člen 179. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-3.
nagrada izvedenca - pisna izdelava zelo zahtevnega izvedenskega mnenja - pisna izdelava manj zahtevnega izvedenskega mnenja - odškodnina za strah
Izvedenec je odgovoril „le“ na tri vprašanja, ki niso bila zahtevna, pri izdelavi izvedenskega mnenja ni uporabil nobenih posebnih metod ali postopkov, preučiti je moral zgolj pravdni spis s prilogami, ki ni obsežen, ter opraviti pregled tožnika. Zato je šlo za manj zahtevno izvedensko mnenje.
Zahtevek za plačilo odškodnine za strah je po ustaljeni sodni praksi utemeljen, če je bil strah intenziven in je trajal dalj časa. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, pa je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje – odločba o oprostitvi plačila storitve za institucionalno varstvo – izjava o premoženjskem stanju – obrazec ZST-1 – dopolnitev predloga
Dolžnica je s predložitvijo odločbe CSD o višini oprostitve plačila storitve za institucionalno varstvo izkazala, da je ta organ njeno premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njenih družinskih članov že preveril in ji ob zakonski domnevi iz petega odstavka 11. člena ZST-1 za odločanje o predlogu za oprostitev sodnih taks ni treba predložiti še izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1
Kršitve razpravnega načela tožnik ni uveljavljal na naroku za glavno obravnavo, čeprav bi jo lahko. Ker je bilo sodnikovo zapažanje vneseno v zapisnik o zaslišanju, je tožnik mogel pričakovati, da ga bo upošteval pri odločanju v zadevi, vendar temu na naroku ni nasprotoval.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0071930
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 190, 198. ZNP člen 112. ZPP člen 274.
skupno premoženje – ureditev razmerja med skupnimi lastniki – pravica do souporabe nepremičnine – soglasje o uporabi – plačilo uporabnine – neupravičena obogatitev – pravni interes
Skupni lastnik ima pravico skupno nepremičnino (so)uporabljati, ni pa pravne podlage za odločitev, da je skupni lastnik, ki se je uporabi skupne stvari odrekel, od skupnega lastnika, ki z uporabo nadaljuje, upravičen zahtevati plačilo.