odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – prenehanje obveznosti – splošno pravilo – uporaba določb o dvostranskih pogodbah - poravnava
Tožnica je s prejemom zneska pristala na delno poplačilo odškodnine za nesrečo pri delu, kar pa ne pomeni, da sta pravdni stranki že dokončno določili svoje vzajemne pravice in obveznosti. Sklenjena izvensodna poravnava ne izključuje odškodninskega zahtevka, ki izvira iz posledic, na katere oškodovanec pri sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti. Tudi če bi se tožnica s poravnavo odrekla pravici zahtevati nadaljnjo odškodnino v zvezi s škodnim dogodkom, je predmet poravnave o odškodnini lahko le odškodnina za škodo, ki je bila znana na dan poravnave.
znamka – uporaba znamke – pravni temelj za uporabo znamke – agentska pogodba
Znamko sme uporabljati vsakdo, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatek ali nadomestne dele.
Določba 48. člena ZIL-1 in sodba Sodišča ES se nanašata le na vprašanje, ali se sme pod predpostavkami točke c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 uporabljati znamka kot takšna, če njen uporabnik nima sklenjene licenčne pogodbe ali sicer kakšnega drugega pogodbenega pravnega temelja. Pravica do uporabe znamke se torej nanaša na primer na položaj, v katerem bi nekdo, ki ni imetnik znamke, želel postaviti table, na katerih bi bila znamka. Če se pri tem drži omejitev iz prej navedene določbe, to sme storiti. Takšno upravičenje nastane za upravičenca že na temelju zakona, to je ZIL-1.
Točka c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 in direktiva, ki je bila podlaga za sprejem navedene določbe v ZIL-1 načeloma ne posegata v morebitna obstoječa pogodbena razmerja, kolikor se nanašajo na odstranitev konkretnih obeležij. Prav tako ne posegata v morebitna lastninska razmerja.
Kršitve dobrih poslovnih običajev ne pomeni tistega obnašanja pogodbenih strank, na katerega sta pogodbeni stranki s podpisom pogodbe izrecno pristali.
povračilo stroškov v zvezi z delom - dnevnice - stroški prehrane med delom - regres za letni dopust - letni dopust - dokazno breme
Ker je bil tožnik obe leti (2010 in 2011) pri toženi stranki zaposlen več kot šest mesecev, je upravičen do regresov za letni dopust za leti 2010 in 2011 v celoti.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – očitna napaka pri poimenovanju stranke – smiselna uporaba ZPP – izdelava izvedenskega mnenja – poziv sodišča na izjavo o cenitvi – upoštevne pripombe na cenitev
V 4. odst. 253. čl. ZPP je določeno, da sodišče vroči strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala, če je to mogoče. V takšnem primeru poziv strankam za eventuelne pripombe na izvedensko mnenje niti ni nujen, saj stranke v vsakem primeru lahko računajo na to, da bodo pripombe podale na naroku. V izvršilnem postopku pa je narok izjema, saj ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. odst. 29. a čl. ZIZ). Zato, da je strankam jasno, do kdaj lahko v izvršilnem postopku podajo pripombe na cenitev nepremičnin, je iz tega razloga potreben ustrezen poziv sodišča z določitvijo roka.
V hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja oziroma poslovnega prostora (oziroma pri pravnih osebah – glede na vročanje na naslovu, ki je vpisan v register – na skupnih vhodnih vratih objekta z več stanovanji oziroma poslovnimi prostori, če pravna oseba v objektu nima lastnega stanovanja oziroma poslovnega prostora) se pusti obvestilo, v katerem mora biti navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Ureditev je zato do subjektov vpisa v sodni ali drug register precej stroga, vendar pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne do te skrajne mere, ki jo zagovarja obravnavana pritožba. Omenjenega obvestila vročevalec ne more na primer kar pustiti na tleh zgradbe ali ga po svoji lastni presoji pribiti kjerkoli na notranji ali zunanji strani zgradbe. To velja tudi za pribitje (nataknitev oziroma zataknitev) obvestila na oglasno desko.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je opravljal delo signalista na gradbišču, ki je bilo v organizaciji in pod nadzorom drugotožene stranke. Ta stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel (opravljanje dela v bližini stroja je delo s povečano nevarnostjo), čeprav je bil delovni stroj - bager, ki je tožnika poškodoval, last druge osebe.
URS člen 22. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/1, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obveznice
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena pravica do pokojnine, zato je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki obveznic, utemeljeno zavrgel.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – delo na višini – deljena odgovornost – odmera višine odškodnine – denarna odškodnina
Tožnik ni bil seznanjen s pravilnim opravljanjem dela, delo pri toženi stranki pa je opravljal tako kot je bilo običajno, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku ni podan.
ZDR člen 4, 11, 20, 204, 204/1, 204/2, 204/3. ZJU člen 5, 24. ZPP člen 182, 182/3.
javni uslužbenci - obstoj delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - kumulacija zahtevkov
ZJU nima posebnih določb o varstvu v primeru, ko (javnemu uslužbencu) preneha (delovno) razmerje oziroma preneha z opravljanjem dela. Ko javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha (delovno) razmerje oziroma preneha z opravljanjem dela, ni več podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Glede na določbo 5. člena ZJU je zato treba uporabiti ZDR, in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena ZDR. Gre za zahtevo po direktnem sodnem varstvu, v predpisanem prekluzivnem roku. Torej v 30 dneh od dneva, ko je tožnica zvedela za kršitev pravic.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 36, 39, 48, 48/4, 187.
starostna pokojnina – doba, dopolnjena v tujini – priznanje pravice – seštevanje dob – odmera
Ker je tožnik pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil že z dobo, dopolnjeno v Sloveniji, in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, toženec glede izpolnjevanja pogojev utemeljeno ni upošteval še dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Pri odmeri pokojnine je toženec utemeljeno upošteval le slovensko dobo in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ker je krajša od 12 mesecev in se upošteva kot slovenska doba. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina odmeri tudi na podlagi dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini, saj bi se mu ta doba, če ne bi pogojev za upokojitev izpolnjeval že brez njenega upoštevanja, lahko upoštevala le glede pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - subjektivna nevarnost - objektivna nevarnost - namen zavarovanja - načelo sorazmernosti
Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ne more samo spremeniti izpodbijanega sklepa, četudi presodi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo začasne odredbe. V tem primeru, če bi pritožbeno sodišče samo odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe, bi toženi stranki odvzelo možnost ugovora zoper takšno odločitev.
Toženi stranki (pravni osebi) je bila tožba s pozivom naj nanjo odgovori pravilno vročena tako, da je bila izročena osebi, ki je pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk.
služnost - priposestvovanje služnosti - služnostna pravica stanovanja - prekarij - ustni dogovor - sporazum o možnosti preklica - gospodarsko poslopje
Dogovor o brezplačni naklonitvi služnostne pravice stanovanja ni bil sklenjen v pisni obliki in izveden v zemljiški knjigi, zato služnostna pravica s pravnim poslom ni mogla nastati.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061051
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2. ZM člen 3. ZPP člen 227.
neobrazložen ugovor – menica – podpis na menici – nečitljiv podpis – ničnost menice
Zatrjevanje, da je menica nična, ker je podpis zgolj parafa, ni pa zapisan v celoti kot ime in priimek zakonitega zastopnika oziroma drugodolžnika, ne pomeni pravnorelevantnih trditev.
Menica, ki je opremljena s podpisi meničnih zavezancev, ni nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061154
OZ člen 56, 56/1, 56/2, 56/3, 488, 488/1. ZPP člen 8.
prodajna pogodba – odgovornost za pravne napake – inšpekcijski postopek – pravno stanje nepremičnine – obličnost privolitve k nakupu obremenjene nepremičnine – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – dokazni standard
Ob domnevi, da sta se pogodbeni stranki dogovorili za izročitev stvari v običajnem pravnem stanju, odsotnost zapisa (o privolitvi kupca, da bi vzel obremenjeno stvar) v pogodbi pomeni, da bo prodajalec v primeru kupčevega uveljavljanja pravne napake težje dokazal obstoj njegove privolitve. Dokazno breme glede navedenega dejstva je namreč na prodajalcu (tožencu).
Prepričljivost dokazne ocene je mogoče presojati šele potem, ko je ta izvedena v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.
Pogoji za zaznambo spora so v določbi 79. člena ZZK-1 jasno zapisani, med njimi je tudi pogoj, da je tožba vložena proti imetniku vknjižene lastninske pravic.
Tožba na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je oblikovalna in ne ugotovitvena.
Pojem dolžnikovega pravnega dejanja, ki se lahko izpodbija s paulijansko tožbo, je širši od pojma pravnega posla. Gre namreč vsako dolžnikovo ravnanje, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša njegovo premoženje. Upnik zato lahko izpodbija katerokoli takšno pravno dejanje, bodisi zavezovalni posel bodisi razpolagalni posel.
V zvezi z identifikacijo nepremičnin je treba v primeru, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, in oznako v zemljiški knjigi, preveriti, ali je nepremičnina, ki je v listini označena s starim identifikacijskim znakom, tista, na katero se predlaga vpis in je v ZK označena z novim identifikacijskim znakom. Če ni dvoma o identiteti nepremičnine, se vpis v zemljiško knjigo lahko izvede.
vrnitev v prejšnje stanje – očitno neupravičen razlog – opustitev razpisa naroka – nenadna bolezen – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je podala vsa pravno relevantna dejstva za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, predlogu je priložila tudi dokaz, javno listino, s katero izkazuje svojo upravičeno odsotnost z naroka, ponudila pa je tudi drug dokaz, in sicer postavitev izvedenca medicinske stroke, ki bi preveril resničnost njenih navedb. Iz samih navedb predlagateljice tako ne izhaja, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „opravičeni razlogi“ niti ni moč zaključiti, da iz dokazov, ki jih predlaga in ponudi tožeča stranka izhaja, da zatrjevana dejstva niso razvidna.
OZ člen 179. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-3.
nagrada izvedenca - pisna izdelava zelo zahtevnega izvedenskega mnenja - pisna izdelava manj zahtevnega izvedenskega mnenja - odškodnina za strah
Izvedenec je odgovoril „le“ na tri vprašanja, ki niso bila zahtevna, pri izdelavi izvedenskega mnenja ni uporabil nobenih posebnih metod ali postopkov, preučiti je moral zgolj pravdni spis s prilogami, ki ni obsežen, ter opraviti pregled tožnika. Zato je šlo za manj zahtevno izvedensko mnenje.
Zahtevek za plačilo odškodnine za strah je po ustaljeni sodni praksi utemeljen, če je bil strah intenziven in je trajal dalj časa. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, pa je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.