STVARNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – USTAVNO PRAVO
VSL0061193
URS člen 125. ZUstS člen 23. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 3/2, 123. ZJC-B člen 19. ZJC člen 61.
lastninsko pravni režim javne ceste – občinska cesta – javna cesta – občinski odlok – exceptio illegalis – neskladnost občinskega odloka z zakonom – negatorna tožba
Tožeča stranka kot lastnica zemljišča, ki je del z odlokom tožene stranke kategorizirane javne ceste, zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi v pravdnem postopku ne more uspeti z zahtevkom za vrnitev stvari niti za vzpostavitev prejšnjega stanja, ki bi poseglo v obstoječo javno cesto kot javno dobro.
ZSReg člen 29, 29/2, 31, 31/2, 34, 34/1. ZGD-1 člen 482, 482/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 43.
predlog za vpis spremembe družbenika – izbris družbenika – pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – pridobitev poslovnega deleža – pravni interes – pravica do izjave
Če je pridobitev poslovnega deleža sporna, družbeniku, ki naj bi bil odsvojitelj poslovnega deleža, ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o vpisu prenosa poslovnega deleža.
Neutemeljena je pritožbena trditev, da je do prenosa poslovnih deležev prišlo že s samo sklenitvijo pogodbe in da vprašanje plačila kupnine za prenos poslovnih deležev ni relevantno. Res obe pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža vsebujeta tudi dovolilo za vpis pridobitelja v sodni register, vendar je navedeno dovolilo v 7. členu pogodbe vezano na izpolnitev pogojev iz prvega odstavka 6. člena, torej tudi na plačilo kupnine.
Premoženje, ki je zapustniku pripadlo zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja ter na podlagi denacionalizacije, predstavlja premoženje, za katerega se v zapuščinskem postopku, v katerem je dedinja podala izjavo o odstopu od dednega deleža, ni vedelo, da pripada zapuščini. Ker je odstop dednega deleža mogoč zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko izjave o odstopu dednega deleža ni upoštevalo tudi pri odločanju o pozneje najdenemu premoženju.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 44, 44/2, 269. ZZK-1 člen 8.
priposestvovanje lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja nepremičnine – izvenknjižno priposestvovanje – lastniška posest – poizvedovalna dolžnost
Kupec nepremičnine se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je opustil raziskovalno dolžnost glede stanja nepremičnine v naravi. Zlasti ob dejstvu, da se drugo toženec z nakupom nepremičnin ukvarja profesionalno, bi v okviru skrbnosti dobrega gospodarstvenika moral vedeti, da vknjiženo stanje nepremičnin ne odraža vedno resničnega stanja.
Lastninsko pravico na nepremičnini je mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. To pomeni, da opravičljiva zmota priposestvovalca, ki je pogoj za njegovo dobrovernost, ni nujno oprta na usklajeno zemljiškoknjižno stanje, temveč lahko izhaja tudi iz drugih okoliščin.
Zgolj dejstvo, da so bili tožniki s strani lastnikov sosednjih nepremičnin opozorjeni, da je za pridobitev lastninske pravice potreben še vpis v zemljiško knjigo, ne predstavlja zadostnega argumenta, ki bi vplival na dobro vero tožnikov in z gotovostjo dokazal njen neobstoj. Tožniki so se namreč ves čas priposestvovalne dobe zavedali, da v zemljiško knjigo niso vpisani, pa so (opravičeno) zmotno mislili, da to na njihovo upravičenje do posesti ne bo vplivalo.
pogodba o delu - ugovor sočasne izpolnitve – grajanje napak – prevzem del
Le naročnik (tožena stranka), ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to določi primeren rok.
Sodišče prve stopnje, ki je odločilo, da zaslišanje priče ni primeren dokaz, ker le ta ni podpisala zapisnika o prevzemu z dne 21. 03. 2007, je ravnalo pravilno. Ravno okoliščine o predaji tehnične dokumentacije (predmet sestanka z dne 21. 03. 2007) so bile ključne za rešitev tega spora (vprašanje zapadlosti). Zaslišanje priče, ki o tem ni vedela izpovedati, ob čemer je bila trditvena podlaga, o kateri naj bi priča izpovedala izjemno splošna, je neprimeren dokaz.
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 638, 639. Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji člen 5, 5/1.
Ker rok izdelave elaborata ni predstavljal izrecnega pogodbenega pogoja oziroma je bil ta izdelan pravočasno, pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka upravičeno odstopila od sklenjene podjemne pogodbe. Uporaba 638. in/oziroma 639. člena OZ tako v konkretnem primeru ne pride v poštev.
odgovornost za stvarne napake - škoda zaradi zaupanja - pobotni ugovor - dokazno breme
Za obstoj odgovornosti škode zaradi zaupanja, ki tako kot inštitut jamčevanja za stvarne napake ščiti interese naročnika, morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za jamčevanje za stvarne napake.
ZMZPP člen 20. ZOR člen 387, 1035, 1040. UZITUL-A člen 22b. UZITUL člen 19.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – zastaranje – razmerje z mednarodnim elementom – statusno preoblikovanje banke – podružnica
Ključno v tej zadevi je, da je tožeča stranka toženkin depozitar, ker je bila depozitar njene podružnice. Depozitno pogodbo je sklenila pri podružnici tožene stranke, ki ni bila samostojna pravna oseba in tako ni mogla poslovati v svojem imenu in za svoj račun, pač pa v imenu in za račun prvotožene stranke.
Spor med posameznimi varčevalci in Ljubljansko banko d.d. iz sklenjenih pogodb o bančnem depozitu je treba reševati ob upoštevanju splošnih pravil obligacijskega prava.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilo – nujni dedič – zapuščinska obravnava – uveljavitev nujnega deleža
V primeru, ko zaradi razpolaganj za časa življenja (s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, darilna pogodba) zapustnik ob smrti ni imel nobenega premoženja, zaradi česar ni pogojev za opravo zapuščinske obravnave ter v primeru, ko obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, mora nujni dedič zahtevek za uveljavitev nujnega deleža vselej uveljavljati neposredno v pravdi z ustreznim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom.
prekluzija – krivda za opustitev navedb – dejstva v času prvega naroka – drugi narok za glavno obravnavo – nevednost stranke glede obstoja dejstev – skrbnost stranke
V primeru, ko stranka trdi, da v času prvega naroka še ni vedela za dejstva, ki so takrat že obstajala, je pri presoji krivde za opustitev njihove navedbe, treba ugotoviti, ali bi, upoštevajoč vse informacije, s katerimi je stranka razpolagala do prvega naroka za glavno obravnavo, ob izkazani potrebni skrbnosti, lahko vsa pravnorelevantna dejstva pravočasno ugotovila (in navedla).
OZ člen 132, 179, 180, 181, 182, 883, 883/2, 893, 893/2. ZPP člen 180, 180/3, 337, 337/1. ZVPot člen 57e, 57e/2. Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 1.
odgovornost organizatorja potovanja - poslovna odškodninska odgovornost - pravno priznana škoda - nepopolno ali nekvalitetno opravljena storitev - trditveno in dokazno breme
Pravno priznane oblike nepremoženjske škode je zakonodajalec opredelil v 132. členu OZ. Vendar je oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik, ki je fizična oseba, zahteva odškodnino v denarju, omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. S tem je vpeljal numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino.
Za tiste nepremoženjske škode, ki jih ni pravno priznal, zato ni mogoče zahtevati denarne odškodnine niti z analogno uporabo pravil o denarni odškodnini za pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Ker tožnik svojih zatrjevanj o pretrpljeni nepremoženjski škodi zaradi izgube uživanja dopusta ni prilagodil tako, da bi bilo iz njih mogoče razbrati, ali so v tej škodi zajete tudi oblike duševnega nelagodja, za katere naš pravni red predvideva denarno satisfakcijo, je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova povsem utemeljeno zavrnilo.
Pravni interes za vodenje pravde je procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah pravdnega postopka. Z razvezo pogodbe o preužitku s sodbo okrožnega sodišča je prenehal pravni interes tožnika za izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja (actio Pauliana), storjenega prav s sklenitvijo omenjene preužitkarske pogodbe.
ZPP v določilih o pravdnih stroških ne ureja posebej primera, ko pride do zavrženja tožbe. Tak primer mora zato sodišče obravnavati po splošnem načelu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – protipravno vznemirjanje - upravičen razlog za vznemirjanje - samopomoč
Za utemeljenost tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Toženec tudi v primeru, da bi držale njegove navedbe, da je prvi tožnik z nasutjem posegel tudi na njegovo parcelo, iz tega naslova ne bi bil upravičen, da odstrani nasut material s parcele druge tožnice in tretjega tožnika, ampak bi kvečjemu to lahko storil le na svoji parceli.
V zapuščinskih postopkih lahko pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Trditveno in dokazno breme, zakaj naj sodišče v njegovem primeru naredi izjemo od pravila, nosi pritožnik.
Smisel tretjega odstavka 173. člena ZD je zagotoviti možnost za odpravo vsebinskih nepravilnosti sklepa, ki se nanašajo na pravice strank, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Zato za izpodbijani sklep, ki pritožnika šele napotuje na postopek, v katerem se bo ugotavljalo, ali ima zatrjevana upravičenja glede premoženja zapustnice, ne pride v poštev.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067945
OZ člen 131, 149, 179, 179/1, 299. ZPP člen 251, 252, 253, 254, 254/3, 286, 286b, 287, 287/2.
vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – verjetnost – dokazni standard – sugestivno vprašanje – domnevna baza - prelet letala – prelet letala nad hišo – padanje strešnikov – strah – tek zakonskih zamudnih obresti od materialne škode – preložitev strehe – prekluzija – dokaz z izvedencem
Sodišče v pravdnem postopku odloča (zgolj) s stopnjo prepričanja (ko v resničnost določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek), element vzročne zveze pa ugotavlja s stopnjo verjetnosti, ki mora biti večja od polovične.
Sodišče prve stopnje bi moralo, ker tožnica ne v tožbi in ne kasneje ni obrazložila s čim utemeljuje začetek teka zamudnih obresti od nastale materialne škode, kot prvi dan zamude šteti dan vložitve tožbe. Ta dan se namreč šteje kot dan, ko je tožnica začela postopek, katerega namen je bil doseči izpolnitev obveznosti.
ZIZ člen 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-4, 261. ZGD-1 člen 7.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb – nevarnost za uveljavitev terjatve – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Upnik ugotovitvam sodišča prve stopnje nasprotuje s trditvami, da se slabo finančno stanje gospodarske družbe navzven praviloma najprej izkazuje v likvidnostnih težavah, pri tem pa prezre, da je dolžnik samostojni podjetnik posameznik, ki odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zato je za oceno možnosti poplačila upnikove terjatve iz premoženja dolžnika pomemben še podatek o višini dolžnikovega premoženja glede na višino obveznosti, ki pa ga upnik ni zatrjeval.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067952
ZDR člen 43. ZPP člen 315.
vmesna sodba – nalaganje tovora na kamion – vzrok zdrsa – opustitev dolžnega ravnanja
Tožnikovemu delodajalcu je moč utemeljeno očitati, da ni zagotovil ne ustreznega prostora za nalaganje tovora ne ustrezno usposobljenega delavca za pomoč šoferju.