ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0067927
OZ člen 73, 73/4.
pogodba sklenjena s strani neupravičene osebe – zastopanje – zastopnik – odškodninska odgovornost zastopnika – neupravičeno zastopanje – skrbnost dobrega strokovnjaka
Pri presoji, ali je bil sopogodbenik dolžan vedeti, da zastopnik ni imel pooblastila, so pomembne okoliščine v zvezi s sklenitvijo pogodbe, na podlagi katerih bi sopogodbenik lahko sklepal, da zastopnik ni imel upravičenja za zastopanje.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da zaradi dvoma o namenu Pogodbe, nasprotuje moralnim načelom tudi določilo o pogodbeni kazni, zaradi česar je objektivni pogoj podan.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 44, 44/2, 269. ZZK-1 člen 8.
priposestvovanje lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja nepremičnine – izvenknjižno priposestvovanje – lastniška posest – poizvedovalna dolžnost
Kupec nepremičnine se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je opustil raziskovalno dolžnost glede stanja nepremičnine v naravi. Zlasti ob dejstvu, da se drugo toženec z nakupom nepremičnin ukvarja profesionalno, bi v okviru skrbnosti dobrega gospodarstvenika moral vedeti, da vknjiženo stanje nepremičnin ne odraža vedno resničnega stanja.
Lastninsko pravico na nepremičnini je mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. To pomeni, da opravičljiva zmota priposestvovalca, ki je pogoj za njegovo dobrovernost, ni nujno oprta na usklajeno zemljiškoknjižno stanje, temveč lahko izhaja tudi iz drugih okoliščin.
Zgolj dejstvo, da so bili tožniki s strani lastnikov sosednjih nepremičnin opozorjeni, da je za pridobitev lastninske pravice potreben še vpis v zemljiško knjigo, ne predstavlja zadostnega argumenta, ki bi vplival na dobro vero tožnikov in z gotovostjo dokazal njen neobstoj. Tožniki so se namreč ves čas priposestvovalne dobe zavedali, da v zemljiško knjigo niso vpisani, pa so (opravičeno) zmotno mislili, da to na njihovo upravičenje do posesti ne bo vplivalo.
STVARNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – USTAVNO PRAVO
VSL0061193
URS člen 125. ZUstS člen 23. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 3/2, 123. ZJC-B člen 19. ZJC člen 61.
lastninsko pravni režim javne ceste – občinska cesta – javna cesta – občinski odlok – exceptio illegalis – neskladnost občinskega odloka z zakonom – negatorna tožba
Tožeča stranka kot lastnica zemljišča, ki je del z odlokom tožene stranke kategorizirane javne ceste, zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi v pravdnem postopku ne more uspeti z zahtevkom za vrnitev stvari niti za vzpostavitev prejšnjega stanja, ki bi poseglo v obstoječo javno cesto kot javno dobro.
pogodba o delu - ugovor sočasne izpolnitve – grajanje napak – prevzem del
Le naročnik (tožena stranka), ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to določi primeren rok.
Sodišče prve stopnje, ki je odločilo, da zaslišanje priče ni primeren dokaz, ker le ta ni podpisala zapisnika o prevzemu z dne 21. 03. 2007, je ravnalo pravilno. Ravno okoliščine o predaji tehnične dokumentacije (predmet sestanka z dne 21. 03. 2007) so bile ključne za rešitev tega spora (vprašanje zapadlosti). Zaslišanje priče, ki o tem ni vedela izpovedati, ob čemer je bila trditvena podlaga, o kateri naj bi priča izpovedala izjemno splošna, je neprimeren dokaz.
OBLIGACIJSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0061205
URS člen 22, 23, 62. ZPP člen 102, 103, 104, 115, 115/1, 170, 337, 337/1. ZBPP člen 2, 5, 26, 26/1, 26/1-4. OZ člen 176, 176/1,184, 352, 360, 366, 376, 417. ZOR člen 376, 376/1, 376/2, 383. ZDPra člen 16.
terjatev za plačilo nepremoženjske škode – cesija –odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva – zastaranje – izostanek z naroka – opravičljiv razlog - pravica do tolmača
Terjatev za plačilo nepremoženjske škode, ki jo uveljavlja tožnik, je izvzeta iz pravnega prometa in je nedopustno njeno cediranje. Izhajajoč iz namena nepremoženjske škode (satisfakcija oškodovanca), je omejitev cediranja take terjatve ustavnopravno upravičena.
Ker je zastaranje zadržano ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti, ni dvoma glede ustavnosti določb, ki tudi za terjatve, ki se nanašajo na izbrisane iz registra stalnega prebivalstva na podlagi določb ZTuj, predvideva zastaranje.
Pogoji za izpodbijanje niso izpolnjeni, če ima pravno dejanje za posledico prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, ter da zato ta pogoj izključuje izpodbijanje dvostranskih pogodb, kjer je med nasprotnima izpolnitvama vzpostavljena vsaj približna objektivna ekvivalenca.
Zaradi neločljive povezanosti lastnine posameznega dela zgradbe (stanovanja) in solastnine skupnih delov (zemljišča) solastninske pravice tožnikov kot etažnih lastnikov funkcionalnega zemljišča (tudi stavbišča, pripadajočega zemljišča …) ni mogoče vknjižiti v zemljiški knjigi, ne da bi bila pri tem hkrati vpisana (vknjižena) etažna lastnina.
Do uveljavitve ZVEtL-a neurejena lastninskopravna razmerja etažne lastnine etažnih lastnikov lahko v skladu z določbami ZVEtL etažni lastniki (po določbah ZVEtL pridobitelji posameznega dela stavbe) uredijo v postopku vzpostavitve etažne lastnine in posledično določitvijo pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini, kot tudi samo določitvijo pripadajočega zemljišča (določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067952
ZDR člen 43. ZPP člen 315.
vmesna sodba – nalaganje tovora na kamion – vzrok zdrsa – opustitev dolžnega ravnanja
Tožnikovemu delodajalcu je moč utemeljeno očitati, da ni zagotovil ne ustreznega prostora za nalaganje tovora ne ustrezno usposobljenega delavca za pomoč šoferju.
izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo – poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo – pouk o posledicah izostanka z naroka – domneva umika tožbe
Če tožnik ni bil opozorjen na posledice izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo, niso podane predpostavke za domnevni umik tožbe po tretjem odstavku 282. člena ZPP.
ZMZPP člen 20. ZOR člen 387, 1035, 1040. UZITUL-A člen 22b. UZITUL člen 19.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – zastaranje – razmerje z mednarodnim elementom – statusno preoblikovanje banke – podružnica
Ključno v tej zadevi je, da je tožeča stranka toženkin depozitar, ker je bila depozitar njene podružnice. Depozitno pogodbo je sklenila pri podružnici tožene stranke, ki ni bila samostojna pravna oseba in tako ni mogla poslovati v svojem imenu in za svoj račun, pač pa v imenu in za račun prvotožene stranke.
Spor med posameznimi varčevalci in Ljubljansko banko d.d. iz sklenjenih pogodb o bančnem depozitu je treba reševati ob upoštevanju splošnih pravil obligacijskega prava.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilo – nujni dedič – zapuščinska obravnava – uveljavitev nujnega deleža
V primeru, ko zaradi razpolaganj za časa življenja (s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, darilna pogodba) zapustnik ob smrti ni imel nobenega premoženja, zaradi česar ni pogojev za opravo zapuščinske obravnave ter v primeru, ko obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, mora nujni dedič zahtevek za uveljavitev nujnega deleža vselej uveljavljati neposredno v pravdi z ustreznim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom.
prekluzija – krivda za opustitev navedb – dejstva v času prvega naroka – drugi narok za glavno obravnavo – nevednost stranke glede obstoja dejstev – skrbnost stranke
V primeru, ko stranka trdi, da v času prvega naroka še ni vedela za dejstva, ki so takrat že obstajala, je pri presoji krivde za opustitev njihove navedbe, treba ugotoviti, ali bi, upoštevajoč vse informacije, s katerimi je stranka razpolagala do prvega naroka za glavno obravnavo, ob izkazani potrebni skrbnosti, lahko vsa pravnorelevantna dejstva pravočasno ugotovila (in navedla).
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 638, 639. Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji člen 5, 5/1.
Ker rok izdelave elaborata ni predstavljal izrecnega pogodbenega pogoja oziroma je bil ta izdelan pravočasno, pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka upravičeno odstopila od sklenjene podjemne pogodbe. Uporaba 638. in/oziroma 639. člena OZ tako v konkretnem primeru ne pride v poštev.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
sodna pristojnost - postopek redne likvidacije - uveljavljanje terjatve izven likvidacijskega postopka
Dejstvo, da se vodi nad dolžnikom postopek redne likvidacije po določbah ZGD-1 ne omejuje pravice upnikov, da uveljavljajo svoje terjatve tudi izven samega likvidacijskega postopka, torej neposredno po sodni poti.
izločitveni zahtevek – izločitev iz zapustnikovega premoženja – prenehanje skupnega življenja - sodba presenečenja
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Zmotno je štelo, da tožnikov primarni tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen, ker v času zapustničine smrti v letu 2009 ni živel več z njo. Izločitveni zahtevek potomci pridobijo šele ob zapustnikovi smrti, ni pa pogoj skupno življenje vse do zapustnikove smrti. Če je potomec s skupnim življenjem in prispevki prispeval k prednikovemu premoženju, zaradi česar bi bil ob prednikovi smrti utemeljen njegov izločitveni zahtevek, te pravice ne izgubi, če se od prednika odseli pred njegovo smrtjo. Obseg prispevka k povečanju in ohranitvi vrednosti premoženja se lahko ugotavlja po stanju ob prednikovi smrti.