Kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ je enako kot kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ tako imenovano splošno kaznivo dejanje (delictum proprium), se pravi, da njegova izvršitev ni odvisna od storilčevega položaja (denimo v gospodarski družbi) ali njegovih lastnosti. Razlika med obema kaznivima dejanjema je le v tem, da je prvo omejeno na gospodarsko dejavnost in da ga je mogoče storiti tudi med izvajanjem posla, medtem ko je drugo neodvisno od vrste dejavnosti, storiti pa ga je mogoče le pred sklenitvijo posla.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv vzrok za zamudo – obnova postopka – zavrženje pritožbe – sprememba naslova – vročanje z nabitjem na oglasno desko
V času tožnikovega odpusta iz bolnišnice je še tekel petnajstdnevni pritožbeni rok za vložitev pritožbe zoper sklep, zato je imel tožnik še dovolj časa, da vloži ustrezno pravno sredstvo in izpodbija odločitev sodišča, tako da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen. Tožnikov glavobol in splošna slabost pa tudi ne predstavljata opravičljivega razloga za zamudo roka.
Dejstvo, da je sodišče tožniku vročalo pisanja preko sodne deske, ne predstavlja utemeljenega obnovitvenega razloga po določilih 394. člena ZPP.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – kdo je oporočni dedič
Sporno je, kdo je dedič po oporoki in kakšne so bile okoliščine preživljanja. Obstaja dvom v trditve pritožnikov, da so ravno oni skrbeli za zapustnico in v kakšnem obsegu. In ker obstaja spor med dediči, je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in dediče z manj verjetno pravico napotilo na pravdo.
ugriz psa – odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – otrok kot oškodovanec – pravno relevantna škoda – višina zamudnih obresti
Tudi, če je ob škodnem dogodku poškodovan otrok, ki še ni voljno oziroma krivdno sposoben, je treba presoditi le, ali je otrokovo ravnanje sopovzročilo škodni dogodek in ni pomembna krivda njegovih staršev oziroma osebe, ki ji je bil otrok zaupan v varstvo, zaradi opustitve potrebne skrbi za otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061182
ZPP člen 243. OZ člen 921.
izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo – dokazna vrednost – odmera invalidnosti – nezgodno zavarovanje – ocena skupne invalidnosti
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je lahko izvedensko mnenje, ki ga je stranka pridobila pred pravdo, kot dokaz trditev stranke, ki se nanj sklicuje, le, če se obe stranki strinjata s tem, s čimer mu priznavata zahtevano dokazno vrednost. V nasprotnem je lahko pred pravdo izdelano mnenje zgolj del trditvenega gradiva stranke.
Za presojo utemeljenosti obravnavanega tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine za trajno telesno prizadetost (invalidnost) je odločilna le ocena skupne invalidnosti in ne ocena stopnje invalidnosti glede na posamezne postavke iz Tabele.
O pravnem sredstvu zoper odločitev o ugovoru zoper izdan plačilni nalog, ki jo izda strokovni sodelavec, odloči sodnik istega sodišča, tako da pritožbeno sodišče za odločanje o tem pravnem sredstvu ni pristojno.
plača – dodatki – regres za letni dopust – prispevki – plačilo prispevkov – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov
Pristojen davčni organ lahko po uradni dolžnosti zahteva od delodajalca, da odvede od izplačanih plač delavcev predpisane prispevke, tudi na podlagi davčne izvršbe, vendar to ne pomeni, da delavec ni upravičen tega zahtevati v sporu pred delovnim sodiščem. V kolikor delavec uspe v sporu tudi z zahtevkom za odvod prispevkov od bruto plače, se bo lahko delodajalec v davčnem postopku oziroma izvršbi na to skliceval ter iz tega naslova uveljavljal pri davčnem organu manjši dolg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061171
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2, 112, 112/1, 112/4. ZPP člen 185, 186, 313, 313/2.
sprememba tožbe – privilegirana sprememba tožbe – relativna bistvena kršitev določb postopka – prenehanje najemne pogodbe – rok za izselitev – paricijski rok
Če sodišče ne izda posebnega sklepa o tem, ali naj se sprememba tožbe dopusti, in nadaljuje postopek na podlagi spremenjene tožbe, gre za kršitev postopka relativnega značaja, razen če gre za primer privilegirane spremembe tožbe.
Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni podaljšala najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito. V takšnem primeru lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja. V takšnem primeru ne velja določba četrtega odstavka 112. člena, ki kot rok za izselitev določa 60 do 90 dni, saj se ta določba nanaša zgolj na primere izselitev, ki temeljijo na predhodni odpovedi najemne pogodbe.
Bistvo paricijskega roka je, da zagotavlja tožencu, da tožnik ne bo mogel zahtevati prisilne izvršbe, dokler ta rok ne bo potekel. Če dolžnik vloži pritožbo, začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi sodbe, s katero je sodišče odločilo o pritožbi.
nepremoženjska in premoženjska škoda – nega in pomoč – zastaranje odškodninske terjatve – izguba osebnega dohodka – renta – vlaganje v hišo – zamudne obresti od škode
Zastaranje začne teči, ko je tožnik zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil. Časovni mejnik predstavlja zaključeno zdravljenje, s čemer je postal znan obseg tožnikove škode.
Ker je zastaranje vezano na pravočasno uveljavljanje tovrstne škode in ne na njen nominalni znesek, povišan zahtevek ne bi zastaral niti tedaj, če bi do zvišanja prišlo po preteku triletnega roka.
Če tožnik zatrjuje in te trditve uspe dokazati, da bi zaradi ponujenega napredovanja dejansko zaslužil več, nastala razlika predstavlja pravno priznano škodo, ki jo je tožena stranka kot odgovorna oseba dolžna povrniti.
Škoda zaradi nižjega zaslužka je tožniku začela nastajati takoj po nesreči, ko je nastopil bolniški stalež in je začel prejemati nižje nadomestilo, kot bi bil zaslužek, če bi delal.
Od spremembe zakonodaje v letu 2002 se zamudne obresti priznavajo tudi za čas pred izdajo sodbe, in sicer od dneva zamude. Povedano velja tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 20a/1, 20a/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
izvršilni naslov – notarski zapis – zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka – dokazovanje zapadlosti – formalna pomanjkljivost predloga za izvršbo
Zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ.
Izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), je formalno (in ne materialnopravno) pomanjkljiv.
ZMZPP člen 90, 90/1, 91. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 16.
tožniška varščina – varščina za pravdne stroške – tuj državljan kot tožnik – meddržavna pogodba – premoženjsko stanje tožnika – izjeme
Po določbi 16. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah zgolj državljanstvo in domicil tožnika res ne zadoščata za določitev varščine, vendar se je toženka v svojem ugovoru sklicevala tudi na tožnikovo slabo premoženjsko stanje.
ZDen člen 25, 59, 71, 71/1 73, 73/1, 73/2. ZNP člen 104. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 12.
odškodnina – vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi – kriterij za določitev višine odškodnine – Slovenska odškodninska družba – začetek teka obresti – sodne takse v postopku denacionalizacije
Na podlagi denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.
Po ustaljeni sodni praksi je zavezanec za vračilo nepremičnine v naravi, ki jo je pred tem pridobil odplačno, upravičen do odškodnine po 73. členu ZDen, od Slovenske odškodninske družbe le za tisto, kar je pridobil odplačno, torej za nepremičnino po stanju pred opravljenimi investicijami.
višina odškodnine – vračilo v naravi – upoštevanje odškodnine, dane ob podržavljenju – ob podržavljenju dana kupnina – poprava sodbe
Določbo prvega odstavka 72. člena ZDen je treba razlagati tako, da se ob podržavljenju dana odškodnina, ki presega 30 % vrednosti nepremičnine, upošteva v celoti.
URS člen 22, 23. ZUstS člen 43. ZPP člen 116, 120, 120/2, 282, 282/1, 282/5.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo – razveljavitev prvega odstavka 282. člena ZPP – sodba na podlagi odpovedi
Z institutom vrnitve v prejšnje stanje se izpolnjuje pravica do izjavljanja, določena v 22. členu URS. Pri izpolnjevanju te pravice je treba pretehtati tudi ustavno pravico do sodnega varstva. To pomeni, da je treba presojati tudi, ali je stranka zaradi zamude naroka občutneje prikrajšana pri uveljavljanju svojih pravic.
Določba prvega odstavka 282. člena ZPP, na kateri temelji izpodbijana sodba, je bila ob izdaji sodbe že razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča – U-I 161/10 z dne 9. 12. 2010 in je izdana sodba zato nezakonita.
Zastaralni rok za odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati izpolnitev, to je po prekršitvi pogodbene obveznosti, in znaša pet let.
Za revalorizacijo prvotne glavnice na dan 28. 6. 2003 v skladu z načelom monetarnega nominalizma ter s pravnim mnenjem VS RS z dne 26. 6. 2002 ni pravne podlage.
ZIZ člen 13, 17, 55. ZMZPP člen 4, 94, 94/2, 108, 108/6, 109, 109/2. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 20, 21, 22, 23, 23/1.
odločba, izdana v državi nečlanici EU – izvršitev tuje sodne odločbe – priznanje
Upnik, ki želi doseči izvršitev sodne odločbe, izdane v državi nečlanici EU, lahko začne postopek za priznanje te odločbe, lahko pa predlaga, da izvršilno sodišče odloči o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek.
POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061213
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3. ZPP člen 318, 318/1, 318/2.
najemna pogodba – odpoved iz krivdnih razlogov – opomin – seznanitev z opominom – zavrnilna zamudna sodba – domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev – vročanje opomina
Najemnik mora biti z opominom, z vsebino kot jo predpisuje tretji odstavek 103. člena SZ-1, dejansko seznanjen. Ni pomembno, kakšen načina vročanja opomina lastnik izbere, bistveno je le to, da pripelje do dejanske seznanitve najemnika.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka je s tožnikom sklepala pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskega rizika poslovanja, ki ni zakonit razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je izjema in je dopuščena le v primerih, ki so sicer določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi. Glede na navedeno in ob dejstvu, da razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, dejansko vsebinsko niso obstajali, je bilo delovno razmerje tožnika po štirih pogodbah za določen čas sklenjeno nezakonito.