URS člen 22, 23. ZUstS člen 43. ZPP člen 116, 120, 120/2, 282, 282/1, 282/5.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo – razveljavitev prvega odstavka 282. člena ZPP – sodba na podlagi odpovedi
Z institutom vrnitve v prejšnje stanje se izpolnjuje pravica do izjavljanja, določena v 22. členu URS. Pri izpolnjevanju te pravice je treba pretehtati tudi ustavno pravico do sodnega varstva. To pomeni, da je treba presojati tudi, ali je stranka zaradi zamude naroka občutneje prikrajšana pri uveljavljanju svojih pravic.
Določba prvega odstavka 282. člena ZPP, na kateri temelji izpodbijana sodba, je bila ob izdaji sodbe že razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča – U-I 161/10 z dne 9. 12. 2010 in je izdana sodba zato nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061171
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2, 112, 112/1, 112/4. ZPP člen 185, 186, 313, 313/2.
sprememba tožbe – privilegirana sprememba tožbe – relativna bistvena kršitev določb postopka – prenehanje najemne pogodbe – rok za izselitev – paricijski rok
Če sodišče ne izda posebnega sklepa o tem, ali naj se sprememba tožbe dopusti, in nadaljuje postopek na podlagi spremenjene tožbe, gre za kršitev postopka relativnega značaja, razen če gre za primer privilegirane spremembe tožbe.
Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni podaljšala najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito. V takšnem primeru lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja. V takšnem primeru ne velja določba četrtega odstavka 112. člena, ki kot rok za izselitev določa 60 do 90 dni, saj se ta določba nanaša zgolj na primere izselitev, ki temeljijo na predhodni odpovedi najemne pogodbe.
Bistvo paricijskega roka je, da zagotavlja tožencu, da tožnik ne bo mogel zahtevati prisilne izvršbe, dokler ta rok ne bo potekel. Če dolžnik vloži pritožbo, začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi sodbe, s katero je sodišče odločilo o pritožbi.
Upnik (tožnik) mora verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika (toženca), katerega posledica je onemogočanje ali precejšnja otežitev uveljavitve terjatve. Zgolj slabega finančnega stanja dolžnika oziroma njegove prezadolženosti še ni mogoče šteti za subjektivno nevarnost.
odpravnina – plačilo odpravnine – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZDR se obveznost delodajalčeve ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo nanaša le na čas do podaje odpovedi oziroma na trenutek istočasnosti z njo. Nesprejem (le) take ponudbe povzroči izgubo delavčeve pravice do odpravnine po 109. členu ZDR.
direktne imisije – pravni naslov – pravica do odvodnjavanja – meteorne vode – negatorna imisijska tožba – oblikovanje tožbenega zahtevka – zamudna sodba – vročitev tožbe – pomota v imenu
Meteorne vode s streh treh vrstnih hiš so speljane v odtok (žleb) na hiši tožnika. Gre za tako imenovano direktno imisijo, ki je, če se izvaja brez pravnega naslova, vedno prepovedana
Prizadeti lastnik ne more narekovati načina, kako naj lastnik spremeni stanje nepremičnine, s katere prihajajo imisije, če je te mogoče preprečiti na več načinov. Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja je tako možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče imisijo preprečiti le na en način.
POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061213
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3. ZPP člen 318, 318/1, 318/2.
najemna pogodba – odpoved iz krivdnih razlogov – opomin – seznanitev z opominom – zavrnilna zamudna sodba – domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev – vročanje opomina
Najemnik mora biti z opominom, z vsebino kot jo predpisuje tretji odstavek 103. člena SZ-1, dejansko seznanjen. Ni pomembno, kakšen načina vročanja opomina lastnik izbere, bistveno je le to, da pripelje do dejanske seznanitve najemnika.
Ker vsakršnih vplivov s sosednje nepremičnine ni mogoče izključiti, sosedsko pravo ne šteje za protipravne vsake imisije, ampak imisije do določene mere tolerira. Zaradi gradnje 1,80 m visoke betonske ograje imisije obstajajo (okrnjeno je osončenje in razgled), presoditi pa je treba, ali gre za bistvene ali nebistvene imisije in če gre za bistvene imisije, ali so krajevno običajne.
razveljavitev prodajne pogodbe – rok za vložitev izpodbojne tožbe – predkupni upravičenec – sklepčnost tožbenega zahtevka
Ker je že v sami zahtevi na razveljavitev določene pogodbe implicitno vključena okoliščina obstoja takšne (veljavne) pogodbe, ni prav nobene „potrebe“ za predhodno postavitev ugotovitvenega zahtevka, da takšna pogodba obstoji, in sicer ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno sklenjeno pogodbo.
plača – dodatki – regres za letni dopust – prispevki – plačilo prispevkov – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov
Pristojen davčni organ lahko po uradni dolžnosti zahteva od delodajalca, da odvede od izplačanih plač delavcev predpisane prispevke, tudi na podlagi davčne izvršbe, vendar to ne pomeni, da delavec ni upravičen tega zahtevati v sporu pred delovnim sodiščem. V kolikor delavec uspe v sporu tudi z zahtevkom za odvod prispevkov od bruto plače, se bo lahko delodajalec v davčnem postopku oziroma izvršbi na to skliceval ter iz tega naslova uveljavljal pri davčnem organu manjši dolg.
nepremoženjska in premoženjska škoda – nega in pomoč – zastaranje odškodninske terjatve – izguba osebnega dohodka – renta – vlaganje v hišo – zamudne obresti od škode
Zastaranje začne teči, ko je tožnik zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil. Časovni mejnik predstavlja zaključeno zdravljenje, s čemer je postal znan obseg tožnikove škode.
Ker je zastaranje vezano na pravočasno uveljavljanje tovrstne škode in ne na njen nominalni znesek, povišan zahtevek ne bi zastaral niti tedaj, če bi do zvišanja prišlo po preteku triletnega roka.
Če tožnik zatrjuje in te trditve uspe dokazati, da bi zaradi ponujenega napredovanja dejansko zaslužil več, nastala razlika predstavlja pravno priznano škodo, ki jo je tožena stranka kot odgovorna oseba dolžna povrniti.
Škoda zaradi nižjega zaslužka je tožniku začela nastajati takoj po nesreči, ko je nastopil bolniški stalež in je začel prejemati nižje nadomestilo, kot bi bil zaslužek, če bi delal.
Od spremembe zakonodaje v letu 2002 se zamudne obresti priznavajo tudi za čas pred izdajo sodbe, in sicer od dneva zamude. Povedano velja tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo.
Zastaralni rok za odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati izpolnitev, to je po prekršitvi pogodbene obveznosti, in znaša pet let.
Za revalorizacijo prvotne glavnice na dan 28. 6. 2003 v skladu z načelom monetarnega nominalizma ter s pravnim mnenjem VS RS z dne 26. 6. 2002 ni pravne podlage.
ugriz psa – odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – otrok kot oškodovanec – pravno relevantna škoda – višina zamudnih obresti
Tudi, če je ob škodnem dogodku poškodovan otrok, ki še ni voljno oziroma krivdno sposoben, je treba presoditi le, ali je otrokovo ravnanje sopovzročilo škodni dogodek in ni pomembna krivda njegovih staršev oziroma osebe, ki ji je bil otrok zaupan v varstvo, zaradi opustitve potrebne skrbi za otroka.
V sporu, v katerem delavec od delodajalca vtožuje izplačilo plač, ki so po svoji naravi izražene v bruto znesku (ta pojem zajema tako plačilo prispevkov in davkov na plače ter izplačilo neto zneska), je pristojno odločati delovno sodišče.
Pristojen davčni organ lahko po uradni dolžnosti zahteva od delodajalca, da odvede od izplačanih plač delavcev predpisane prispevke, tudi na podlagi davčne izvršbe, vendar to ne pomeni, da delavec ni upravičen tega zahtevati v sporu pred delovnim sodiščem. V kolikor delavec uspe v sporu tudi z zahtevkom za odvod prispevkov od bruto plače, se bo lahko delodajalec v davčnem postopku oziroma izvršbi na to skliceval ter iz tega naslova uveljavljal pri davčnem organu manjši dolg.
ZPP člen 356, 362, 362/1. ZZZDR člen 129a, 129a/2.
preživnina za otroka – otroški dodatek – porazdelitev preživninskega bremena – stroški za izobraževanje preživninskega zavezanca – dodelitev drugemu sodniku
Sodišče se mora opredeliti, kateri posamični letni in mesečni izdatki so potrebni za preživljanje otrok in so v skladu s sposobnostjo in (finančno) zmožnostjo preživninskih zavezancev.
Otroški dodatek se upošteva pri preživninskem bremenu zavezancev le v primerih, ko preživninski zavezanci nimajo dovolj lastnih finančnih sredstev za kritje osnovnih preživninskih potreb mld. otrok.
Stroški izobraževanja posameznega preživninskega zavezanca nimajo prednosti pred preživnino, ki jo je dolžan plačevati za otroke.
razmerje med starši in otroki – dolžnost preživljanja – otrokovo lastno delo – pridobljeni dohodki
Plačilo preživnine za otroka ni le zakonska dolžnost roditeljev, gre za moralno dolžnost roditelja, da prispeva k preživljanju otroka toliko finančnih sredstev, kolikor ima finančnih zmožnosti. Iz navedenega razloga tudi ni moč upoštevati dohodkov tožnice, saj bo tožencu kljub plačilu preživnine ostalo na razpolago dovolj finančnih sredstev za lastno preživljanje. V celoti se upoštevajo sredstva otroka pridobljena z lastnim delom v primerih, ko obstaja očitno nesorazmerje med prihodki preživninskega zavezanca in otroka ter bi zaradi visokih dohodkov otroka preživninski zahtevek otroka zasledoval druge cilje, kot pa zagotavljanje sredstev za lastno preživljanje.
oločba 190. člena OZ tožnika kot solastnika upravičuje do koristi, ki jo ima toženec s tem, da brezplačno, a brez takšnega dogovora oziroma brez dovoljenja, uporablja tudi njemu solastno, čeprav nerazdeljeno nepremičnino.
Tožnik kot solastnik ni dolžan brezplačno prepuščati (so)uporabe njemu solastne nepremičnine tretji osebi, četudi je njegov sin. Če v prikrajšanje ne privoli, ga ni dolžan trpeti. Ko jo sinu uporabo dopuščal, je šlo za prekarij, ki ga očitno ni več. Če
tožencu uporabo njunega solastnega dela brezplačno dopuščata ostali dve solastnici, to ne vpliva na pravico tožnika, da se s tem ne strinja in je zato upravičen do ustrezne odmene za uporabo stvari, torej določen delež tržne najemnine, ki ustreza njegovemu solastniškemu deležu.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ je enako kot kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ tako imenovano splošno kaznivo dejanje (delictum proprium), se pravi, da njegova izvršitev ni odvisna od storilčevega položaja (denimo v gospodarski družbi) ali njegovih lastnosti. Razlika med obema kaznivima dejanjema je le v tem, da je prvo omejeno na gospodarsko dejavnost in da ga je mogoče storiti tudi med izvajanjem posla, medtem ko je drugo neodvisno od vrste dejavnosti, storiti pa ga je mogoče le pred sklenitvijo posla.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka je s tožnikom sklepala pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskega rizika poslovanja, ki ni zakonit razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je izjema in je dopuščena le v primerih, ki so sicer določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi. Glede na navedeno in ob dejstvu, da razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, dejansko vsebinsko niso obstajali, je bilo delovno razmerje tožnika po štirih pogodbah za določen čas sklenjeno nezakonito.
izpraznitev in izročitev stanovanja – nezakonito zasedanje stanovanja – imetnik stanovanjske pravice – sklenitev najemne pogodbe – razlog za nesklenitev najemne pogodbe – zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe – stanovanje v študentskem domu
Ni mogoče že in zgolj na podlagi ugotovitve, da je tožnica ponudila toženki sklenitev pogodbe v nasprotju z zakonom, zaključiti, da je razlog za nesklenitev najemne pogodbe na strani tožnice.
Toženka je bila kot imetnica stanovanjske pravice tista, ki je bila dolžna po poteku šestmesečnega roka zahtevati sklenitev ustrezne najemne pogodbe, tožnica kot lastnica pa takšne zahteve, če bi bila podana, ne bi smela odkloniti iz neutemeljenih razlogov. Neuveljavitev zahteve za sklenitev najemne pogodbe je tako okoliščina, ki sodi v sfero imetnika stanovanjske pravice, odklonitev sklenitve najemne pogodbe iz neutemeljenih razlogov pa gre v breme lastnika